Fafttnln* platana ▼ gotoTUl.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cen« pmuDMDl it ti rt) Iti Bil l’M.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
»arofinlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telefon	M.	2552.	Ljubljana,	V	soboto,	31.	oktobra	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	125.
Na naslov volilcev iz radovljiškega okraja!
Udeležimo se polnoštevilno volitev!
Naš list je stal vedno na braniku interesov gospodarstva. Nikdar se ni mešal v ogabne politične boje polpretekle dobe, temveč imel vedno in povsod pred očmi samo dobrobit gospodarstva in stremel dosledno in smotreno za tem ciljem.
Ako se danes oglaša, da precizira svoje stališče napram volitvam, gotovo ne stopa iz začrtane poti, kateri ostane slejkoprej zvest, ampak so merodajni za to edino gospodarski interesi naše domovine.
Volitve se vrše na program, ki ga je izdelala vlada kot delovni program bodočega parlamenta. Program obsega eminentne naloge, za kojih uresničenje so gospodarstvo v interesu skupnosti že dolgo prizadeva. Vlada si je predvsem nadela nalogo, da izvede
revizijo naše davčne zakonodaje.
Gospodarstvo težko diha pod pezo davkov, pa naj gre za kmeta, obrtnika, trgovca ali industrijca. Poleg tega pa ostre davke še dajatve za javne samouprave, ki n. pr. državne neposredne davke poostrujejo na način, ki nujno zahteva, da se zadovoljivo urede finance naših samouprav.
Revizijo davčne zakonodaje namerava vlada izvesti v smeri znižanja, zato si je pa tudi stavila nalogo, da izvede skrajno varčevanje v našem državnem in sainoupravhem gospodarstvu. r Čaka pa vlado in bodoči parlament cel niz važnih nalog gospodarskega značaja. Urediti je še treba in izenačiti našo obrtno zakonodajo,
postaviti je treba kmetijsko, obrtniško, trgovsko in industrijsko pospeševanje na uspešnejšo bazo, da bo v izdatnejši meri izpolnjevalo svojo nalogo,
skrbeti bo treba za smotreno ureditev in pospeševanje našega tujskega prometa. Poleg teh nalog pa čaka parlament še cela vrsta drugih nič manj važnih problemov gospodarskega značaja: zaposlitve industrije in delavstva, pobijanje brezposelnosti itd.
To so samo naloge eminentno gospodarskega značaja, ki se ne smejo reševati brez predstavnikov gospodarstva.
Gospodarstvo ima eminenten interes, da ‘odpošlje v parlament svoje najboljše može, ki bodo mogli in znali varovati njegove interese.
Interesi našega gospodarstva so med seboj ozko povezani. Ena panoga je več ali manj odvisna od druge. Ako se kmetu dobro godi, je dobro tudi obrtniku in trgovcu, dasi je zopet res, da posebno v večjih in industrijskih krajih zavisi dobrobit trgovine, obrti in industrije v veliki meri od prospeha industrije in njenega delavstva.
Kriza, ki se vedno bolj uveljavlja, je ekoro izključno kriza v izmenjavi dobrin. Ako pomislimo, da obstoji naša kmečka kriza, naša vinska kriza v tem, da se pridelki ne morejo razpečati ali vnovčiti, odnosno da nimajo prave cehe, imata kmet in vinogradnik v borbi za obstanek iste težave, kakor trgovec, obrtnik ali industrijalec. Nas vse tare kriza v odjemu blaga, v odjemu pridelkov in izdelkov. To je eden glavnih problemov, kateri čakajo rešitye parlamenta. Seveda si ne delamo iluzij, da bo parlament ta problem, ki je svetovni pojav, preko noči rešil, Krizo v odjemu povzroča toliko različnih faktorjev, da je treba smotremega, dolgoletnega dela, da se postavijo v trgovskih pogod-
bah, v zakonih in notranji preureditvi tržišč pogoji za uspešno pobijanje tega. pojava, ki tlači in duši naše gospodarsko življenje.
Gospodarstvo pa ima vrhu tega še celo vrsto vprašanj, ki so sicer urejena, pa jih je treba preurediti, da bodo bolje ustrezala potrebam prebivalstva. Odpraviti je treba kuluk, izpremeniti določila o žitnem monopolu, da bo imel naš kmet od njega kaj dobička, ne pa ž njim vred celotno prebivalstvo saino bremena. Rešiti bo treba celo vrsto vprašanj, ki globoko posegajo v žepe gospodarstva in prebivalstva.
Gospodarstvo j^ živo zainteresirano na tem, da se program bodočega parlamenta, ki je program povzdige našega gospodarstva, ne -bo izvajal brez sodelovanja njegovih predstavnikov. V tem važnem trenotku, ko gre za biti ali ne biti našega gospodarstva, se morajo trgovci, obrtniki, industrijalci zavedati,-da ne morejo
odklanjati sodelovanja, katero so pri odločanju o gospodarskih vprašanjih do zdaj vedno zahtevali.
Med prebivalstvom se širi tiha agitacija za abstinenco pri prihodnjih volitvah. Gospodarstvo, ki ima na delovnem programu bodočega parlamenta tako velik interes, ne more in ne sme slediti takim pozivom.
Trdno smo uverjeni, da se naši trgovci, obrtniki in industrijci zavedajo pomena bodočih volitev, da se bodo volitev polnoštevilno udeležili in manifestirali odločno voljo, da sodelujejo prt težkem delu za izvedbo izključno gospodarskega programa našega bodočega parlamenta.
Ureditev mesetarine na ljubljanski borzi
Borzni svet je na svoji seji dne 29. oktobra sklenil, da se počenši l. novembra t. I. določi mešetarina sledeče: za .devize in valute: za vse nakupe, prodaje in kompenzacije 0'5 %, minimalna mešetarina znaša 5 Din. Za efekte je določena mešetarina: za dolarske papirje 1%, za državne papirje, obveznice in založnice pol promila od tečajne vrednosti. Najmanjša , mešetarina znaša 5 Din. S tem so urejene me-šetarske pristojbine, kakor so bile pred prehodom na zlato valuto meseca juni-ja. Edino največji komitent trga kot v časih svobodnega deviznega prometa ne plačuje mesetarine.
Izvoz Madžarskega žita v Avstrijo ustavljen
Zavod za izvoz kntetijskih proizvodov je obvestil izvoznike žita, da se mora do nadaljnjega ustaviti izvoz žita tudi v Avstrijo. To je bilo odrejeno, ker še ni bil dosežen z ostalimi inozemskimi trgi sporazum o izvozu pšenice, zaradi česar bi imel izvoz edinole v Avstriji za posledico preveliko ponudbo in padec cen.
Glej u vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupcijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
Iz mnogih dopisov, ki nam dohajajo v zadnjem času, vidimo, da so oči celokupnega gospodarstva v naši banovini obrnjene na radovljiški okraj, kjer kandidira za bodoči parlament generalni tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo
g. Ivan Mohorič
Gospod Mohorič, po svojem položaju poklicni čuvar gospodarskih interesov naše banovine, daje že po svojem obsežnem strokovnem znanju in velikih zmožnostih garancijo za pravilno gospodarsko orijentacijo naše bodoče parlamentarne delegacije.
V	svojem dolgoletnem delovanju v gospodarskem življenju je dokazal, da je odlično usposobljen za zastopstvo gospodarskih interesov v bodočem parlamentu. Imel je v svojem delovanju vedno pred očmi celokupne interese. Nikdar se ni izgubljal v eno-stranost. Na raznih trgovskih pogajanjih je imel pred očmi interese naših kmetov, vinogradnikov, ribniških lončarjev itd. ravno tako kakor interese trgovine, obrti in industrije, pa tudi delavstvo, čigar interesi so tako ozko povezani s prospehom našega gospodarstva.
G. Mohoriča pozna kot temeljitega gospodarskega strokovnjaka vsa gospodarska javnost v naši državi. Na številnih gospodarskih kongresih, ki se vrše-vsako leto, je pokazal, da je mož konstruktivnega dela, ki ne ve samo, kaj nas boli, ampak gre globlje in išče tudi pota, kako naj bi se pomagalo našemu gospodarstvu. Pozna ga pa ne samo gospodarska javnost v naši državi, ampak tudi v inozemstvu, kjerkoli je še dozdaj zastopal interese naše države: Dunaj, Praga, Berlin, Pariz, Amsterdam. Tako je,
da navedemo samo en primer, njegov referat o cestah na prometni sekciji Mednarodne trgovske zbornice v Parizu zbudil tako pozornost, da je tvoril na kongresu ameriških zbornic v Washingtonu podlago za razpravo.
Gospodarstvo v naši banovini si obeta od izvolitve g. Mohoriča velike koristi. Prepričano je sicer, da bi v primeru izvolitve imel pred očmi v prvi vrsti svoj okraj, ki ga odpošlje v parlament, vendar pa bi od tega dela imelo vsled povezanosti interesa koristi celokupno gospodarstvo. Njegovega dela in uspehov bi bili na ta način deležni tudi gospodarji izven ožjih mej radovljiškega sreza.
Ustrezajoč mnogoštevilnim, iz raznih krajev nam dohajajočim željam, apeliramo na trgovce, obrtnike in in-dustrijce v radovljiškem okraju, da izpolnijo za volitve svojo dolžnost. Njihova dolžnost ne obstoji samo v tem, da oddajo na dan volitev zanj in za njegovega namestnika g. Ambrožiča svoje glasove, ampak tudi v tem, da že sedaj agitirajo, vsak v svojem okolišu za to kandidaturo in skrbijo, da bo častno prodrla.
Namestnik g. Mohoriča g. Ambrožič, obrtnik iz Ljubna, je istotako iz vrst našega gospodarstva. Znan je širom Gorenjske po svojem smotrenem delu za naše obrtništvo. Stal je vedno in povsod v prvih vrstah, kjer je šlo za dobrobit gospodarstva, posebno za dobrobit našega malega človeka. Njega volilci.dobro poznajo, zato jim pa odločitey v njegov prilog ne bo težka.
Na kandidaturo gg. Mohoriča in Ambrožiča gledajo in stavijo svojo upe in nade tudi gospodarji iz drugih volilnih okrajev, častna dolžnost gospodarjev iz radovljiškega okraja pa je, da skrbijo za izvolitev.
Pri tem obžalujemo, da se najdejo še vedno uradi in stranke, ki podpirajo nedopustno in nelojalno trgovanje z inozemskim blagom, dočim se naša domača trgovina in obrt borita z največjimi težkočami za svoj obstanek. Ge se bo to podpiranje inozemskega življa in kapitala potom takih naročil nadaljevalo, bomo prisiljeni v obrambo bitnih interesov našega trgovstva, vse take urade in posameznike javno ožigosati. Dovolj je tega izigravanja, zato podčrtamo naše opozorilo poslednjikrat, da ne bo potem morebitnega razžalienjn. Vsaka »tvar ima gvrije meje, zato opo zarjamo vse one, ki podpirajo inozemce, da se v bodoče v izogib kazenskih posledic izogibajo vsake kupčije, ki jo protizakonito vršijo inozemski trgovski zastopniki.
decembra dalje. Zakonski načrt'pride še pred plenum parlamenta te- zvezni svet. Je to zopet nova ovira, ki je stavi uvozu naše živine v Avstrijo. Če pojde tako naprej, bo uvoz jugoslovanske živine v Avstrijo sploh onemogočen!
•	• •
Fakturiranje v tuji valuti
V	notico o tem predmetu, katero smo priobčili v zadnji številki, se je vrinila tiskovna napaka, ki moti zmisel notice. Fakturiranje blaga se v tuzemstv« (ne v inozemstvu) ne s-me vršiti v tuji valuti.
Vendar enkrat
Sporoča se nam, da se je končno po-
srečilo prijeti dva inozemska trgovska zastopneika s papirjem in sicer Kartros werke z Dunaja, ki sta že delj časa obiskovala privatne urade in na nedopusten način sklepala kupčije na škodo naših domačih, trgovcev. Vsa čast policijski upravi, kateri načeluje g. upravnik Kerševan, ki je s svojim energičnim nastopom v Ljubljani pokazal pob no razumevanje za naše težave in ki se je tako krepko postavil za zaščito zakona ne samo proti inozemskim trgovskim zastopnikom, ampak tudi proti krošnjarjem. — Zastopnika Kartro-werke so policijski organi odpravili na obrtni oddelek mestnega magistrata, kateri, je uvedel takoj kazensko postopanje in ga kaznoval na denarno globo 2000 Din.
Težave z uvozom naše živine v Avstrijo
Korbiro poroča, ’ da je bil 29. t. m. ustanovljen parlamentarni odbor z nalogo, da sestavi zakonski načrt o ustanovitvi urada za promet z živino. Odbor je že sprejel tozadevni zakonski načrt, vendar je spremenil nekoliko besedilo vladnega predloga. Med spremembami, se nahaja tudi ta, da jc na zaščitena domača tržišča dovoljeno uvažati živino le v toliko, v kolikor uvoz ne bo ogrožal domače proizvodnje in cen domače živine. Ti predpisi veljajo glede uvoza pitanih svinj šele od 1.
Uvoz krompirja in zelja v Italijo
Ker s© številni interesenti zanimajo za določbe glede uvoza krompirja in zelja v Italijo, jim bo gotovo ustreženo, ako te določbe objavimo:
Uvoz krompirja v Italijo je, kakor se pravi iz fitosanitarnih, razlogov še vedno zabranjen, a ravno tako tudi tranzit. Ministrstvo za poljedelstvo v Rimu pa je vendar z ozirom na interese pristanišča Trsta, ki je radi te prepovedi jako težko prizadet, že večkrat to prepoved ignoriralo in od nje odstopilo.
Sedaj je dovoljen tranzit (toda ne uvoz) krompirja iz Jugoslavije radi na-tovorenja na ladje v tržaški luki, torej za krompir, ki je namenjen za uruge kraje izven Italije, in sicer pod sledečimi pogoji:
1. Vsaka pošiljka mora biti preskrbljena z izpričevalom (uverenjem) o izvoru blaga in o zdravstvenem stanju iste (to je, da krompir nima sledečih nalezljivih bolezni: Phtorimea opercu-lelila, synchitrium endo-bioticuin, dori-phora decemlineata i epitrix cucume-ris). To spričevalo (uverenje) mora biti izdano od pristojne fitopatološke postaje dežele izvora (pri nas kmetijski poizkusni urad).
2. Raztovorenje vagonov, ki so naloženi s krompirjem, je dovoljeno samo v svobodni coni tržaškega pristanišča; krompir, ki. bi ga kdo mogoče iztovoril izven svobodne cone, se mora konfi-scirati.
3. Železniški vagoni in ostala vozila, lji so islužila za prevoz krompirja, se morajo dezinficirati takoj po razto-vorenju.
4. Blago (krompir) se mora deponirati v posebna skladišča v svobodni coni, v ta skladišča potem ni mogoče shranjevati kakega drugega blaga. Ta skladišča je takoj po izvozu krompirja
Važna sodobna vprašanja
Češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš je imel v parlamentarnem "odboru za zunanje zadeve poročilo, v katerem je obravnaval sedanja važna politična in zlasti gospodarska vprašanja-
Po njegovem mnenju bo sedanja gospodarska kriza še dolgo trajala. Verjetno je zato, da bodo razne države prisiljene, da podvzamejo korake, ki bodo varovali njene interese in ščitili ogroženo življenje posameznikov. Toda končno se bodo morale tudi te države vrniti k politiki mednarodnega sodelovanja, ker taka politika je neobhodno potrebna.
Kar se Češkoslovaške tiče, je izjavil g. dr. Beneš, zanjo ne obstoja taka nevarnost radi sedanje gospodarske krize. Sicer je res, da je njena finančna bilanca z inozemstvom pasivna, toda ta pasiva ne obstojajo v opasnih kratkoročnih kreditih, na drugi strani pa predstavlja češkoslovaška socijalna politika važen aktivum.
Ko je nato v svojem iporočilu omenil g. dr. Beneš gospodarske načrte Srednje Evrope, je poudaril, da igra Mala antanta važno vlogo ter da ni mogoče realizirati niti enega načrta brez njenega sodelovanja. Mala antanta ni naperjena proti nikomur, tvori pa lahko dobro bazo za plodno sodelovanje. V interesu oele Male antante je, da Avstrija in Madžarska pridobe zopet svoje blagostanje.
treba dezinficirati, a ostanke je treba uničiti z ognjem.
Kar tiče prepovedi uvoza krompirja, na podlagi prejetih informacij ni izgloda, da bo prepoved kmalu ukinjena. Krompir je sicer pri uvozu v Italijo carine prost, medtem ko je treba za zelje plačati uvozno carino in sicer 73-40 lir (papirnatih za 100 kg). Poleg tega je še plačati 15% od vrednosti uvoženega zelja; to je v zadnjem času stqpilo v veljavo z znanim dekretom. Niti za krompir niti za zelje se ne plača nobene trošarine.
'V naslednjem navajamo naslove trgovcev in tvrdk v Trstu, ki se bavijo z nakupom in prodajo krompirja; za naše izvoznike je najboljše, ako se za informacije obrnejo na te tvrdke:
Alkalay Alberto, Via Valdirivo 16, Roscolo Giovanni, Via Rossini 10, Ca-ruana L., Via Rossini 4, Chiarutti L. & Co., Via Geppa 17, Cechnet Gino, Via Milano 14, Codrich Pompeo, Via Torre-bianca 4, Conegliano Alessandro, Via Galatti 20, Cozzio Giaoomo, Via Zonta 7, Grainigh Giovanni, Via Milano 7, Deforza Paolo, Via Torrebianca 10, Di Battista Lettig, Via Milano 4, Di Lenar-do Fratelli, Via Rossini 14, Franzil Do-menico, Via N. Machiavelli 10, Fratelli Gianfre, Via Valdirivo 4, Glanz Alessandro, Via Garibaldi, Grioni A., Pun-tofranco 4, Klein Otto, Via Valdirivo 26, Miotti Antonio, Via Trento 10, Pre-ziosa Pietro, Via Torrebianca 20, Reja A. & Co., Via Valdirivo 23, Siege Fratelli & Mipt, Via Sorgente 8, Soldat Francesco, Via N. Machiavelli 16, Vato-vez Giacomo Suoc., Via Torrebianca 19.
~ KURIVO
PREMOG in DRVA
nudi po konkurenčnih cenah
RUDOLF VEEEPIČ. tržOTi“ ,
 	s	kurivom
LJUBLJANA VII.. Sv. Jerneja cesta 25
Ko je nato govoril še o odnosih Češkoslovaške s Poljsko, Italijo in Francijo, se je g. dr. Beneš dotaknil še vprašanja razorožitve, ter je pri tem omenil, da je tu uspeh zasiguran le, če se bodo Amerika, Anglija in Francija zedinile za splošen gospodarski in finančni podvig ter da sprejmejo program, ki bo izdelan v duhu neposredne bodočnosti.
Nova jugosl.-romunska tarifa za blago
S 1. novembrom t. 1. stopi v veljavo nova jugoslovansko-romunska tarifa za blago.
Tarifa je omejena le na gotove vrste blaga. Za izvoz iz naše države v Romunijo so predvidene tarife za aluminijev hidrat, ekstrakte za strojenje, fižol, rude in razno blago ter za južno sadje v tranzitu preko Jugoslavije. Prav tako so za predmete romunske proizvodnje izdelane tarife za promet v našo državo, kakor tudi za tranzitni promet preko naše države. Že prej pa so stopile v veljavo tarife za prevoz mineralnih olj iz Romunije preko naše države in v našo državo tako, da je s tem v glavnem reguliran promet med Romunijo in Jugoslavijo ter z drugimi državami preko naše države. Seveda se bo tarifa vedno izpopolnjevala z ozirom na dane potrebe tako v pogledu postaj, kakor tudi predmetov.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg črne mehke železne žice, 200 m3 rečnega gramoza, 15 komadov resid-peres, 100 komadov malih peres za pisavo in 2 zavitka prozornega platna; do 9. novembra t. 1. pa glede dobave železa, žične vrvi in 1200 kg vulkan olja. — Direkcija državne železarne Vareš sprejemi do 4. novembra t. 1. ponudbe glede dobave pocinkane pločevine; do 11. novembra t. 1. glede dobave bakrene dy-namo žice, 20.000 kg katrana, 1000 kg mase za izoliranje parnih vodov, Ther-ino-elementov itd.; do 18. novembra t. 1. pa glede dobave kompletnih kontrolnih ur. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 9. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 55 zavitkov žebljev za potkovanje in 500 komadov kovinskih žagic. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave- raznega pisarniškega materijala. — Dne 12. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave 45.000 kubičnih metrov gramoza. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg jeklene pocinkane žice, 100 kg bločnih verig, 30 kg bločne žice, 200 m kabla in 5 komadov kompletnih svetilk za predsignale. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. novembra t. 1. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov, 100 komadov karbidnih' svetilk, 1 aparat za mazanje s cilinderskim' oljem, 150 steklenic si-dola, 100 zavitkov siraksa, raznega usnja, odpadkov od usnja, platna itd. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja zgradbe pločevinastih barak se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 15. novembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Ljubljana gl. kol. se bo vršila potom licitacije dne 14. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Nabava 15.000 kg bencina. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku pismeno dobavo 15.000 kg bencina. Dražba bo dne 13. novembra 1931 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 30. Jam-čevina 5%> ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
RO*LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
,.KARTOTEKA" d. z o. z. Ljubljana, Selenburgova 6/1
Telefon štev. 33-58
Tečaj 30. oktobra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2273-78	2280 62
Berlin 100 M		—•—	—"—
Bruselj 100 belg ....	78649	788-85
Budimpešta 100 pengfl	- *—		•	
Curib 100 fr ....	1098-45	1101-75
Dunaj 100 Šilingov . . .	—•—	—*—
London 1 funt	214-89	222-39
Newyork 100 dolarjev .	6524-01	5641-01
Pariz 100 fr			222--	222-66
Praga 100 kron	165-86	166-36
Stockholm 100 Šved, kr.	• —	•—
Trat 100 lir		28852	29452
&č>vctu
SSSSS—SH—SHBSHBi
Izvoz iz Avstrije v Jugoslavijo v prvih devetih letošnjih mesecih je znašal 77-6 milij- šilingov (lani 111-3), uvoz iz Jugoslavije v Avstrijo 70-4 milijonov (112-1); obe postavki kažeta močno, precej enakomerno nazadovanje.
FTancoska zveza pločevine je znižala cene za 30 frankov na 650; tudi na domačih francoskih trgih se pozna že angleška in belgijska konkurenca.
Evropska liga za borbo proti nečedni konkurenci je bila ustanovljena v Haagu. Pristopile so ji številne evropske gospodarske korporacije uradnega in zasebnega značaja.
Finančna kriza velebank v Poljski je prešla v zadnjem času tudi na manjše zavode in so sedaj zopet štiri male banke ustavile izplačila.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je v znesku 6.412 milijonov Kč krit v zlatu in devizah s 35-1%.
Produkcijo cinka bodo še nadalje omejili, za 6400 ton mesečno na 50%. Sedanja cena producentom še zmeraj ne ugaja.
Nemške banke so izgubile v avgustu za 107 milijonov mark vlog, v septembru za 187 milijonov.
Angleški premogovni trg poroča o nadaljnjem zboljšanju, prav tako angleški železni trg, zlasti glede eksporta v Kanado.
Or. Ljudevit Brence
si usoja vljudno naznaniti, da je otvoril
advokatsko pisarno
v Ljubljani, Masarykova cesta 12
(v palači VZAJEMNE ZAVAROVALNICE nasproti glavnemu kolodvoru)
Francoske zveze železa so pustile cene za november nespremenjene, a se jih tovarnarji v zadnjem času ne držijo preveč strogo, kar se v sled rastečega pomanjkanja dela na tihem trpi.
iStjria, Stcyr in Puch pripravljajo fuzijo. Izvršila se bo obenem velika obratna omejitev in znižanje produkcije koles od letnih 25.000 na samo 8000.
Pet potovalnih tkalnic so ustanovili v Drinski banovini. Priključene bodo gospodinjskim tečajem, ki jih prireja banovinska uprava po vaseh, in bodo učiteljice dajale potrebni pouk.
Obtok bankovcev v Ogrski je krit z 28-1%; zakonito minimalno kritje je določeno s 24%.
Brezposelnih v Avstriji je bilo v sredi oktobra 212.450, za ca. 10.000 več kot na koncu septembra. Na Koroško jih pride 6660-
JUGO-
RAOIATDR .
LASTNIK FRIPEkIK HERTLE. Poduzeljo za moderne centralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje,-sušilnice in zdravstvene opreme.	x
LJUBLJANO, KOLODVORSKA UL. ST. 18. - Telefon 3482
Izvoz iz Češkoslovaške je znašal v 'septembru 1152 milijonov Kč, za 369 milij. Kč manj kot lani, uvoz v češkoslovaško 936 milijonov, za 329 milijonov manj.
Sladkorni tovarni v Crvenki in Čupri-
ji letos najbrž ne bosta izplačali nobene dividende in bosta čisti dobiček prenesli na novi račun.
Izvoz jajc v Rumuniji je standardiziran; smejo ga vršiti samo protokolirane tvrdke, produktivne zadruge in poljedelske zveze, ki založijo pri Državni depozitni blagajni kavcijo 200.000 lejev in ki dokažejo, da razpolagajo is primernimi skladišči in z napravami za klasifikacijo jajc.
Panika v Ogrski, ki se je pričela pred par meseci in ki je imela za 'posledico beg kapitala v izmeri ca. 1 milijarde pengo, se je polegla in dotekajo denarna sredstva zopet nazaj.
Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1013 milijonov šilingov krit z 28.8 odstotki.
' -	. •	‘j	.	-	/•	•	•	•	;	•	•
Poslabšanje svetovnega gospodarstva
Zavod -za proučevanje konjunkture v Berlinu je objavil svoje redno poročilo.
V	tem poročilu pravi, da se je stanje nemškega gospodarstva še nadalje poslabšalo tako, da znaša njeno stanje danes 61T v primeri z J. 1928., ko je znašalo 100. Njeno stanje odgovarja višini onega koncem preteklega stoletja. Zlasti velik padec je zaznamovati pri proizvodnji produkcijskih sredstev, katere proizvodnja je samo od avgusta 1930 padla od 78-8 na 63-4. Edino proizvodnja tekstilne industrije stoji približno na lanski višini.
Med tem ko je svetovno gospodarstvo v prvi polovici t. 1. kazalo neke tenden-
ce poboljšanja, so te sedaj popolhbnia odpadle, čemur je vsekakor vzrok < velika valutna in kreditna kriza. Svetovna industrijska proizvodnja je od 1. 1924. do 1929. stalno rastla ter se povečala za 31%, prav tako se je tudi trgovina povečala za 27%. Od leta 1930. dalje pa sta obe gospodarski igrani v stalnem opadanju tako, da je svetovna produkcija padla še za 26% ter znaša kbmaj kakih 12% več od predvojne. Današnji padec je večji od onega v 1. 1920./21. tako, da lahko rečemo, da sta s padcem izgubljeni dve tretjini prirastka produkcije v povojnih letih.
Rud. Rakuša, Maribor:
Strojepisje"
(Konec.)
Narobe pa se mi zdi poglavje »Deli pisalnega stroja« vendar prekratko. Ponazoriti bi moralo posamezne odstavke mnogo več slik ali skic. Slike 11., 15., 16. bi bile tukaj bolj primerne. Izhodišče strojeznanstva bo vedno lastni stroj, ki ga naj učenec dodobra spozna. K dobri sliki 18. spadajo še skice, ki naj ponazore delovanje razmaknice, vračal-ke in izklopnega vzvoda. Da je to vse v zvezi s pretikalom, o tem ne zvemo ničesar. Tehnične razlage v poglavju »Opravila pri pisanju« spadajo na vsak način v opis pisalnega stroja.
Nekaj navodil, ki so v zvezi z ustrojem pisalnega stroja, najdemo v praktičnem delu knjige pod narisi tastatur. Zamisel je prav dobra. Praktični nasveti se na ta način mimogrede vtisnejo učencu v spomin. Vendar pogrešam na koncu knjige nekako rekapitulacijo teh navodil v obliki vprašanj. Strojepisec mora koncem pouka predvsem znati, katere motnje lahko odpravi sam in za katere mora poklicati mehanika. Zato pogrešam vkljub obširnosti teoretičnega dela marsikatero opombo, ki bi obravnavala vsakdanje sitnosti, ki jih ima strojepisec-začetnik. N. pr.: Papir se ne suče z valjem; papir se porniče poševno; vzvodov ni mogoče spraviti do lovke; vračalka ne deluje; vzmet vleče premočno ali preslabo; ročka ne povzroča vrstnih presledkov; razmaknica ne deluje itd. Samo ti in slični problemi dokazujejo učencu, da je strojeznan-stvo potrebno.
Prej ko preidem k praktičnemu delu, moram še povedati svoje mnenje o slepem tipkanju. Ne da bi bil nasprotnik te metode, nikakor! Uvidevam velike prednosti takega tipkanja za poklicno delo in sem uverjen, da bo slepo tipkanje tudi pri nas prodrlo. Toda danes je stvar v splošnem preuranjena. Zakaj? G. Rožman gre v svoji knjigi molče preko dejstva, ki je za prakso velikanskega pomena. Glede razporeda črk na ta-staturali vlada pri nas prava anarhija. Tovarne in mehaniki razporejajo šumnike in skoraj vsa ločila povsem samovoljno. Za slepo tipkanje pa velja aksi-jom popolnoma enake razporeditve vseh znakov. Kdor se torej uči tipkanja na lastnem stroju, temu ne morem dovolj toplo priporočati slepega tipkanja. Toda v trgovskih šolah bi bilo pri nas danes strogo izvajano slepo tipkanje brezplodno delo, ker nikakor ne moremo znati, h kakemu stroju pride absolvent v praksi. Ugovor, da se bo po par-urnem tipkanju vživel, ne drži, če so razlike količkaj znatne. Pomislimo na položaj, ki nastane, če presedla tipkarica recimo od sedanje Ideal-tastature k stroju z nemško-slovensko tastaturo, ali k Adler tastaturi itd. Tudi pri popolnoma novih strojih so razlike prav izdatne, če jih primerjamo z Ideal-ta-staturo, ki je kot univerzalna črkovnica slovensko-hrvaško-nemška priložena v barvah knjigi in na kateri je zgrajen ves praktični del. Par primerov: Un-derwood stroj ima 11 znakov na drugih mestih, Urania 17, Mercedes 19. Adler št. 15 21, Adler št. 7 36. V Ameriki so tastature že zdavnaj normizira-ne. Isto velja za Nemčijo, kjer pa še razventega olajšajo učencem delo s tem,-da v strojepisnih šolah nimajo celega konglomerata tip, temveč le eno marko. Ce hočemo torej čimprej uvesti slepo tipkanje, moramo na nekak način prisiliti vse naše trgovce s pisalnimi stroji kakor tudi naše mehanike, da grade enotne tastature. Stvar zahteva posebno razpravo, zato jo danes samo omenjam. Čudna se mi zdi avtorjeva opomba na strani 27., da ima učenje desetprstnega pisanja samo pri slepem tipkanju svoj upravičen pomen. Narobe mislim, da je desetprstno tipkanje sploh izven dvoma, dočim je slepo tipkanje v danih razmerah najmanj kočljivo.
Odstavki na strani 28 do 33 so prav dobri. Takoj pri I. enoti pa nam kvari osnovni položaj nesrečna tipka č. Ne vem, kake stroje uporablja g. Rožman
*	Opombe ih knjigi: Maksimir Rožicam, S t ;r o j e p ii s ij e za trgovske in njiim sorodne šole ka,toor tudi za samouke. Ljubljana 1031. Izdala in založila Učiteljska tiskarna'v Ljubljani.
pri strojepisnem pouku in ali udarja res pri vseh mezinec desne roke na č. Za sebe vem (drž. trg. akademija v Mariboru), da temu žal ni tako. Imamo med drugimi tudi 3 Adler stroje (precej razširjeni po prevratu), ki imajo tamkaj ž, potem dva starejša stroja z o, oz. ii. Nalašč sem si ogledal veliko pisarn v Mariboru, da si lahko ustvarim objektivno sliko o »enotnosti« tastatur. Rezultat je bil porazen in odgovarja trditvam, ki sem jih že navajal zgoraj pri slepem tipkanju. Iz vsega sledi nujna zapoved, da bi morala šola — če hoče res služiti tudi samoukom — najprej obravnavati tipke, ki so nesporne.
Metodično se 1ni zdi souporaba številk za posamezne prijeme zastarela. Ker ima učenec pred sabo vedno vizuelno sliko tastature (in v tem je knjiga dosledna), je asociacija potom številk tudi pri slepem tipkanju nepotrebna. Trdim, da številke prej škodujejo, ko koristijo. Zahteva, da uporabljaj razmaknico palec one roke, katere prst je udaril zadnjo besedno črko, ni v ničemer utemeljena. Zapazil sem, da udarjajo le levičarji z levim palcem. Sicer pa je to bagatela.
Avtor ima v vsakem oddelku prijem-ne in besedne vaje. Zakaj jim ni pridal tudi stavkovnih ali skupnih vaj? Učbenik je namenjen predvsem trgovskim šolam. Človek bi torej pričakoval v vajah manj duhomornih besednih skupin, pač pa več snovi iz korespondence. Učenec bi se poleg tipkanja priučil še marsikateremu koristnemu in potrebnemu izrazu. Kakega ogromnega pomena je za stenotipista mehaniziranje uprav take strokovne frazeologije, nam dokaže vsak poskusni diktat. Sestavljati take vaje je seveda precej zamudno delo. Da pa je potrebno, naj dokažem na konkretnem primeru. III. enota obsega 16 črk in ima na koncu 4. oddelka sledeče primere: muhasta buča zakaj sva strla luč v jutru kuka itd.
Na predlogah, ki sem jih sestavil za naš zavod, uporabljam koncem 6. vaje, v ki vsebuje prav tako 16 črk, samo ob drugačni razporedbi (ločil ne pišemo!): po kateri tarifi lahko kalkulirate. zadostiti pogoju, prokurist je pregledal fakturo. tuji izdelki, zaradi koledarskih razlik, zgolj zaradi zaslug, zadruga je zategadelj zaostala, ali zgrda ali zlepa, itd. Razlika je tako očivklna, da ni treba izgubljati besed. Ker se slične vaje vadijo pri vsaki enoti, si prilasti učenec nehote z opetovanim ponavljanjem skoraj ves besedni zaklad dopisja, kar tudi ni od muh. Še več! Sestavitelj res sodobne strojepisne šole bo znal vezati celo obravnavo ločil s koristno snovjo. Ločilna črtica nudi najlepšo priliko za vajo v razlogovanju težkih besed (kako potrebna vaja!), pika za pisanje kratic itd. Da se vrnem k črkam, bi še omenil, da so črke w, x, y, q, o, ii, a, torej pismenke, ki so našemu jeziku tuje, v učbeniku razporejene po sistemalnih vidikih. Slepo oponašanje tujih vzorov se mi zdi v tem primeru neumestno in neosnovano. Da zadnje tri Ake niti nimajo fiksnih mest, sem že poudarjal. V praksi obravnavam omenjene tri črke šele po vseh ostalih tipkah tastature (tudi prenosa). Snov je nemščina, ki ne omogoča le izdatno uporabo teh črk, temveč je velikemu delu pisarniškega
osebja vendarle še vedno potrebna. Učimo za prakso in življenje.
Razlaga VIII. enote mi je popolnoma nejasna. Zamenjana sta najbrž pojma presledka in prestavka. Pravilna številka najbrž ni pripisana, temveč stoji pred veliko črko. Zakaj ne formulira avtor pravila: Za velike črke levice uporabljamo desno prestavko in narobe. Brez kakršnihkoli številk je zadeva s tem razjasnjena. Ker stoje vse številke v resnici pod presledkom in ker manjka dosledno pravilna številka za prvo veliko črko, se človek ne more ubraniti suma, da tukaj zadeva avtorju samemu ni bila popolnoma jasna. Proti tej domnevi govori spet razlaga prestavke na strani 32, ki je pravilna. 26. in 27. vaja nasprotujeta vedno veljavnemu pravilu, da enačaja nikdar ne rabiti namesto ločilne črtice. Skrbna korektura bi morala zamenjati tiskani koren 36. in 37. vaje s strojepisnim in ne bi smela dopustiti, da so vsa pisma stavljena, temveč bi moral tudi desni rob nuditi sliko tipkanega pisma.
Kakor so strani 66 do 68 vsebinsko res praktične, tako je stran 69 za strojepisno šolo prenaivna. Ne rečem, da ne bi učenec smel pretipkati kake pesmice, če se mu zljubi. Toda avtor bi vendar to in še več drugih strani lahko izpopolnil s snovjo, ki je za bodočega stenotipista res potrebna. Marsikatera važna malenkost glede oblikovanja korespondence se ne omenja pri pouku dopisja, da o samukih niti ne govorim. Vse to spada v šolo. V celoti je uvrstil avtor četvero pisem v knjigo. Vsebinsko bi bila lahko bolj raznolika, oblikovno pa bi moralo vsako predstavljati določan tip. Že pri nas običajna oblika se da modificirati, toda razen tega je treba pokazati tudi moderno (amer.) obliko pisma in velike prednosti oblike in fermata, ki ga propagira v Nemčiji AWV in Diwiv pod značko DIN. Kon-zervatizem v tem pogledu ni na mestu.
Na koncu knjige bi si osebno želel še dva dodatka. Tekom zadnjih let se je poleg pisalnega stroja uveljavilo v moderni pisarni toliko drugih strojev in naprav, da lahko govorimo o pisarniški ^hpiki. Naj omenim samo nešteto možnosti razmnoževanja, računske stroje, stroje za adresiranje, zlaganje, rezanje, šivanje, lepljenje, frankiranje itd. Nadalje bi.si želel osnutek izpitnega pravilnika iz strojepisja. Pri nas res takih izpitov ni, a bili bi izredno potrebni. Oba dodatka bi imela dvojen namen. Prvič pokazati cilj, ki naj bodri učenca tekom pouka, a pokazati tudi čimdalje večje uveljavljenje najrazlič. strojev v moderno opremljeni in racionalizirani pisarni. V drugo pa naj dodatka pomagata podkrepiti žal pri nas malo uva-ževano dejstvo, da je dobro izšolano, tehnično prvovrstno izvežbano pisarniško osebje glavna podpora oz. osnova brezhibnega poslovanja.
Ob sklepu ponavljam, kar sem omenil že uvodoma, da mi je žal, ker nisem imel prilike pregledati rokopisa. Sporazumno bi se dala ustvariti šola, ki bi lahko služila Srbom in Hrvatom kot vzor. Vendar bo učbenik tudi v sedanji sestavi zamašil veliko vrzel in služil svojemu namenu. Hitre razprodaje si želim že radi tega, da čimprej pride druga, temeljito popravljena izdaja.
ffinudbg.poupi&eiiaitia
Trgovci, ki žolc provzeti zastopstvo inozemskih tvrdk. Trgovci, ki žele prevzeti zastopstvo kake inozemske tvrdke za našo državo, naj nemudoma javijo Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica (Trgovski dom) svoj naslov in kakšne predmete l»i prevzeli v zastopstvo od inozemskih tvrdk. Zveza potrebuje ta seznam nujno na osnovi sklepa dunajske konference izvoznih institutov.
Giuseppe & Roberto Bonomo, Casablanca, Maroc, Boite Postale No. 92, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo stole.
Aime Urard, Gdn&ve, 10 Avcnue de la Gare des Eaux Vives, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki proizvajajo keramične izdelke in tudi plošče iz kamenine za oblaganje.
Tvrdka Ettore Bazzini, Torino (Ita-lia), via Beretti 17, se zanima za uvoz suhih gob. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno.
S.	Varda, kcm.-farmaceutsko poduze-
če — Sin j (Dalmacija), se zanima za tvrdke, ki izdelujejo lesene škatljice za lekarne in kemično industrijo.
NOVA. TRGOVINA
znižane cene
premog — zdrava drva
PEČENKO, Celovška 37 (blizu velesejma)
KOLINSKA TVORN1CA CIKORIJI
LJUBLJANA.
1
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično anali obleke, klobuk« Itd.
fikrobi in avetlolika arajee, ovratnik? in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
Gospodarsko-politični sklepi Balkanske konference
‘Gospodarski odsek te konference je predlagal ustanovitev Medbalkanskega urada za zaščito orientalskega tobaka. Naloga urada naj bo, da prilagodi tobačno produkcijo potrebam svetovnih trgov, da razvije primemo propagando za obdržanje slovesa orientalskega tobaka in da vodi borbo proti inozemski konkurenci. Dalje naj se tobaku zasi-gurajo novi trgi in naj se razne vrste zboljšajo. Predlaga se dalje, da ustanovijo posamezne balkanske države lastne narodne urade, ki naj delajo v skladu z Medbalkanskim uradom. — Drug predlog se tiče ustanovitve narodnih uradov za trgovino z žitaricami ter ustanovitve mednarodne zveze teh uradov. Zveza naj ima tudi posebno borzo za žitarice. Ustanovi naj se medbalkanski odbor za trgovske odnošaje. Odsek predlaga, naj se napravi dogovor glede medsebojnega približanja aili poenotenja carinskih formul. Ustanovi naj se tudi delna carinska zveza in dalje tudi Balkanska poljedelska zbornica. Kakor se vidi, je izdelala konferenca precej obsežen program.
OGLEDALA
▼■eh vrst, velikosti la oblik
STEKLO
irealno 6—8 mm, mašinako 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster Ltd.
SPECTRUM D.».
LJUBLJANA VII — Teleton 23-43
ZAGREB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
V svrho pospeševanja izvoza iz Ru-munije je rumuiiska vlada znižala tarife za izvoz žita, petroleja in premoga za 75% ob istočasnem 75odstotnem zvišanju za domači transport pšenice.
V borbi proti brezposelnosti v Franciji bo francoska vlada takoj v začetku zasedanja predložila parlamentu za več tednov proračimjeni program obsežnih investicijskih del.
Izvoz zlata iz USA je v znesku 567 mili j. dol. enak 80% uvoza zlata v zadnjih dveh letih. Zaloge zlata v USA znašajo še zmeraj 4500 milijonov dolarjev, s čimer je obtok bankovcev krit z 90 odstotki.
Jr j tu jiororita
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 23. oktobra 1931 je bilo pripeljanih 391 svinj, 1 ovca; cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 4—7 Din, od 7 do 9 tednov stari 80—100 Din, od 3 do 4 me* sece stari i50—250 Din, od 5 do 7 mesecev stari 300—400 Din, od 8 do 10 mesecev stari 450—500 Din, 1 leto stari 550—650 Din; 1 kg žive teže 6—7 Din, mrtve teže 9—11 Din. Prodanih je bilo 151 svinj.
*«»»CUSKO POOJBTJB [j,
Tslata« SL M-M	L J (J a LIANA
prersema vse t to stroko spadajo*« posle. Luiio s k I e d 11 * e i direktnim tirom od glir. kolodvora Csrlsiks sktadlštt. Nastat trota risa prosta skladišč«, (artaska po-sradaranla. Praaaz pohištva s pehlštvaniial vezavi la avtomobili
/f Kr Jf uje
najso-lidne/jfe
ki o f*no
ST*D IU
I1UBL1ANA
DALMATINOVA 13
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA • •
Ml ROSI A V ZUPANI
Halol	Halo!
Vsa pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela
STAVBENIK	Poštni	ček.	račun	štev,	12.834 Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • • Tehnična mnenja • • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
prevzema in strokovno izvršuje
družba z o. z. Josip Mam, pleskar, ličar sobo~ in črkoslikar
Ljublj ana, Dunajska cesta št. 9
Cene zmerne!
Pleskarstvo in ličarstvo
Frančef Rebernik Ljublj ana
Komenskega ulica ši. 22
Izvršuje vsa* v to stroko spadajoča dela, ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
Cene konkurenčne! Postrežba točnal
  Telelfon št. 3177 ------
Ivan Savnik
Kranj i i. ; ,
Domača tvornica vsakovrstnih letnih in zimskih triko - rokavic
Želeizniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI — PRESELITVE
Telefon 27-18
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
Zahtevajte ponudbe in vzorce!
f o varna mol voza in vrvama d. d
Grosuplje pri Ljubljani
domai slovenski izdele
svojim
; Najnovejia dvokolo s I motorčkom, 1V,K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posam.cn!
| deli najceneje
v .; Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da Staro renomiruno sploš-no kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej
Splošno mizarstvo, raznovrstno pohištvo,
pisarniške oprevr e
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Pa"izek Karl
mizarstvo
Ljubljana
Cegnarjeva ulica it- 4.
I. Slanovic
splošno ključavničarstvo
Ljubljana, Gajeva ulica 2
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska na-miztaa in izložbena stojala iz medenine ali ži lezno poniklovana.
Ceniki franke
Poslovalnica in delavnica Rimsk'> cpsta 2 in Gre gorčičeva iiliča 5
Telefon štev, 33-53
Trgovci 7 Naročajte bitigr© pvi tvvdhuh, katere cgla~ §afo v »Irgovskezn listu?4.
Najboljši stroji 1 Vsak kupec najboljša referenca Tudi na obroke dobavi tvrdka
rt	c!	f“
Ustanovljeno leta 1906.
Ustanovljeno leta 1906. 'J
Knjige, časopis«, raSuue, vizitke, ncaonsdc, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih a poljubnim ttevllom listov, barvotlske. cenike kakor tudi ra« dru*« ttskeviaovJiofcevlJa hitro In po smernih
oenek (K| M	p
Mg . > . «	_■	.. * "* -" rvv 1 ;.v ’»
Lastna
kn)l|jo>
■rbsrj—gr
ureja dr. IVAN PLKSH. — Z« Brgerako - industrijsiro d. d. »MERKUR« kot tsdaiateljs in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.
Kreditni	zavod jz« trgovino in
€X.TM€M.t	WmJL*	5O fv luštnem pc§2op/(i^
Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon SLi 2040, 2467, 2648;	o	t	, i
Interurban: 2706,2806. - Peterson International Banking Code