-----    18------
Reja ovac in pa sahana v Romuniji.
Nemški spisal Franjo Scholimaver.
Rum unij a, to je, velika iu mala Valahija, brez Moldave in Besarabije ali dandanašnje Dobruče, ima na milijone ovac, kajti krajne razmere te dežele so take, da se ovce dad6 cel6 brez truda rediti. Zemlja je večidel škrilnata (schieferig), pa tudi peščena z ap-nenikom, na kratko rečeno, takošaa, da ugaja vspešni rasti travi in drevju; vse to raste na njej tako čvrsto in obilo , da se kaj tacega videti utegne le v prvotnih krajih Amerike. Po gozdih raste praprot kot človek velika s stebli po palcu dibelimi in velikanskim perjem. Povodne rastline videl sem take , ki imajo po 2 do 3 Štirjaške čevlje velika, usnju podobna peresa; isto tako hobotno rastejo tudi trave, čeravno flora teh krajev ni tako mnogovrstna, kakor se nahaja na drugih apnenih planinah.
Zaplaninake gore so po tem takem izvrstuo pripravne za pašo ne le ovcam, temuč tudi govedom. Žal;-bog, da na teh planinah, kamor se lahko pride, se prav malo goved pase, k6aj pa le toliko, kolikor jih čubani (ovčarji) sami po sebi ženo na planine. Govedo- in koojerejcem tudi ni treba svoje živine goati na planine, vsaj imajo v dolini krme čez in čez dovolj.
Planine so večidel lastnina posameznikov ali kor-poracij , ali pa vlade, kateri je, ko je knez Ku3a odpravil samostane, pripalo mnogo lepega posestva.
Pašo na planiuah imajo večidel v najemu domači ali erdeljski ovcerejci.
Rimunska   ovca je   samostojno  pleme,   kar je iz
tega razvidno, da se enacih ovac tu nahaja na milijone. Tukajšnje ovce večidel nimajo rogov ali pa le majhno Špičke; njih bela volna je poiobna volni cakeijnov. Ovni so veči in močneji, pa imajo večidel dolge, kakor cakeljni zavite rogove. Ovni s 4 ali 6 rogovi niso redka prikazen. Pri takih ovnih, ki imajo po 6 rogov, so 4 kvišku, 2 navzdol zakrivljena.
Rumunska ovca strpi vremenske uime veliko bolje kakor cakeljni ali nemške ovce. Nahajajo se tudi, pa redko namešana piemena z erdeljskim in južno-ruskim plemenom.
Maja meseca začne euban cede iz doline na planine gnati in gre polagoma z njimi zmirom više in vise do gozdov, kjer les raste. Ce v tem času še sneg pade, ali če sicer še ni paše dovolj, posekajo v gozdu hraste, bukve, jelše in javore, od katerih ovce muiijo brstje in mlado perjiče. 8 tem pa se po&onča veliko lesa, katerega spomladi na solnčnatih krajih p jžigajo, s tem pa še veČo škodo delajo gozdom. Sredi junija meseca so ovce na svoji odločeni paši.
0?ce imajo večidel v čedah po 1000 do 2000 repov, in sicer razdelene v pomladacčke, letnike, dvelet-nice breje in molzne , v skopljence in ovne , kateri se včasih z glavami tako butajo, da se to že od daleč sliši. Vsaka ceda se pase sama zase; mladiči imajo najbližje in najbolje pašnike. Vse cede ostanejo tudi ponoči pnd milim nebom, vsaj Rumunec ne pozna hlevov. Cedo molznih ovac na večer zaženo v ogrado, kjer jih 3 jio 4 ročni mlekarji v dveh urah okoli 500 po-molzejo. GdZ noč ostane čeda molznih ovac blizu plan-šarske koče ter se zjutraj zopet pomolzejo. V planšar-skib kočah so malo čedne mlekarnice, kjer spravljajo v lesenih feiblah mleko, da ga drugi dan posnamejo. Pinje imajo narejene iz zvotlenih jesenovih hlodov, v katerih delajo surovo maslo, ki je zeieno-rumeno, zel6 redko in malo okusno. Narejeno surovo maslo spravljajo v borde (ovčje kože), katere čubani sami strojijo.
Iz nemarno posnetega mleka delajo v precej velikih kotlih z ovčjim sirčnikom brinzo (sir brez hlebov) zlo osoljen, katerega tudi v borde trdo z rokami in lesenimi bati stlačijo. Tako bordo dobro natlaeiti in potem dobro zašiti je tudi posebna čubanska. umetnost, kajti če borda ni dobro natlačena, se v votle prostore kmalu naselijo črvi in od tod v sir.
(Konec prihodnjič.)
___    28    ___
    Reja ovac in pa sahana v Rumuniji.
Nemški spisal Franjo Schollmaver. (Konec.)
Ravno tako, kakor Cede na plaoino gredo, jih ženejo v jeseni polagoma v dolioe do Donave ali se čez v Bolgarijo, kjer potem še veliko pase imajo zato, ker je jesen dolga in večidel gorka (14° R.). Kedar sneg pade, žen6 ovce k seaeaim kopicam na travnikih. Seno, katerega je tukaj veliko, p* ni dobro, raztresejo potem ovcam za pašo po snega. Ce nastopijo vihari s snegom, pogine mnogo blaga. Ovčjo pašo v dolinah morajo ču-bani v najem vzeti, so pa tukaj taki veliki posestniki, ki za jesensko pašo do 10.000 cekinov najemščine vlečejo.
Kedar sneg skopne, gredo čubani s svojimi čedami zopet na planine; vsa jagnjeta, ki niso sposobna za to potovanje, ali kar jih je čez število, zakoljejo. Njih meso nima skoro nobene cene, kože pa na debelo prodajajo za rokovice v tuje dežele; samo toliko kož ohranijo zase, kolikor jih kmetje potrebujejo za svoje ka-čule (kučme).
To se ponavlja od leta do leta od severa do juga in od juga do severa: od solnca zagoreli čuban v kosmatem kožuhu in veliko kučmo brez strehe pod prostim nebom na straži stoji svojim ovcam, obdan od velikih in hudih ovčarskih psov, ki njega in čedo na planinah varujejo medvedov, v dolini pa tatov. Vsak čuban ima za širokim pasom po dva velika noža in pa leseno piščalko, s katero se celi božji dan  kratkočasi.
Cena enemu jagojetu je y2 do l1^ franka, odra-sčeni ovci v jeseni 4—6 frankov.
Naj zdaj častitim bralcem pred oči postavim konec te živinice v šaha ni.
Sahano imenujejo kraj, kjer na tisuče ovac v pozni jeseni koljejo. Je pa sahana velik neograjen prostor; na straneh se nahajajo na pol pojirti leseni hlevi in pa koče z velikimi kotli in kadmi. Cubaoi so, kakor sem se sam prepričal, Jako izurjeni klavci; v kratkem času sem videl 500 zaklanih ovac. Ko so kožo ovci odrli, jo razparajo, drob iz života vzamejo in čeva čez plot vržejo, kjer imajo psi, krokarji, vrane in srake veliko pojedino. V izpraznene želodce devajo loj, jih navežejo ia tako z lojem tržujejo. Ledice in nekoliko mesa prodajajo v krčme; vse drugo razen zadnjih 2 beder vržejo v kotel in tako dolgo kuhajo, da vso meso od kosti pade; na vrhu kotla plavajoči loj posnamejo in ga kot najboljo sorto prodajajo; ostalo meso ia
-----   29    -----
kosti zopet v veliko, z mrzlo vodo napolnjeno kad vržejo, pridno mešajo in potem zopet na vrhu plavajoči loj posnamejo. Ko ni več sledu od loja, odprejo zatvor-nico kadi in vso ostalo sodrgo po tleh spustijo, da jo psi in tiči požro.
Loj prodajajo za mazilo masin in svečarjem. Kjer kupčija dobro kaže, pošiljajo gnjati osoljene v velikih sodih pod imenom pastrama na prodaj. Vselej le 5. dne suSca jemljejo paatramo ia sodov. Za frišno ovčje meso ne marajo boij premožni stanovi.
Ovčje kože prodajajo domačim kožuharjem, katerih je tukaj sila veliko, ali pa jib v vnanje dežele vozijo na trg. Cena eni taki veliki ovci je le 4 franke; prepričan sem, da je sama koža z volno toliko vredna. Za tak majhni  denar prodaj6   Rumunci   na  milijone svojih
ov&c.
Kosti celo n:č ne obrajtajo; videl sem jih pri nekem bojaru na kupu 20 metrov dolgem in 6 metrov visokem, pa mi je rekel, da bi vesel bil, če bi mu jih kdo iz poti spravil. Po takem se tu dobi kosti za špo-dium zastonj, kolikor jih kdo hoče.