Današnja številka obega 10 strani.
„NOVI CAS"
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Štev. 28.
V Gorici, 9. julija 1914
Leto V.
Franc Ferdinand.
V neizbrisnem spominu nam ostanejo vsem silni dogodki, ki smo jim bili priče prejšnji teden. Trpeli smioi do globočin srca, ko smo morali zreti na zločin v Sarajevu. Čutili smo, koliko smoi vsi izgubili v pokojnem krestdonasledmku in čutimo to tem bolj, čim bolj se nam odkriva njegovo življenje ob strani visoke mu soproge, ki je nedolžna žrtev kot on ž njim združena našla tako nasilno smrt.
Bil je mož poln moči in volje. Kjer je nastopal, je nastopal brez strahu, brez pomislekov. Kar je spoznal za dobro in pravo, to je z vsemi močmi skušal uresničiti. Koliko IČ2&OČ jI V. da si je vstanovil lastno družino. A ni miroval, dokler ni dosegel svojega smotra. Kako je vedno deloval za povzdigo Avstrije. Dn je vedel v vsem obsegu ceniti pomen morja za našo državo. Zato je tako rad zahajal leo za letom sem dol na naš jug; zato je pospeševal razvoj naše vojne mornarice. Brez morja Avstrija ne pomeni nič. A morje mora biti močno. Da je postalo močno tudi pri nas, je njegova velika zasluga. Njegovi najlepši načrti so bili, osnovati veliko mogočno Avstrijo, ki bi imela svoje najtrdnejše temelje v za-do\ oljivosti vseh narodov v njej. In ker stanujemo ravno mi Slovenci in Hrvati skoraj povsod ob avstrijskem morju, zato je ravno nas zelo cenil in bi se ravno za nas zavzel, da bi avstrijsko jadransko merje bilo v najboljšem varstvu. On se je zavedal, da so hrvaško-slovenske zemlje največje važnosti za habsburško monarhijo, zato je ravno tem zemljam hotel posvetiti svojo posebno skrb. »Kadar jaz postanem cesar, dobi hrvaški narod svoje pravice!« je rekel pokojni nadvojvoda nekemu hrvaškemu politiku še ob svojem zadnjem bivanju v Miramaru.
Bil je mož poln moči in volje tudi kot katoličan. I eda; ko so Nemci pričeli svojo gonjo, da bi ljudi zavajali k luteranstvu in jih tako pripravljali tudi za Rusijo, tedaj je hote! katoličanom dati oporo in pogum, da bi videli, kaj imajo od njega pričakovati. Poiuical je k sebi predsednika nemškega katoliškega šolskega dru-štva in mu. rekel, da prevzame pokroviteljstvo nad tem društvom. Ravno proti
katoliški, verski šoli divjajo najbolj svo-bodomisleci vseh vrst; Franc Ferdinand pa je tedaj nestrašeno prevzel pokroviteljstvo nad društvom, ki delo za k a t o-teljstvo nad društvom, ki dela za k a t o-ločne katoliško mišljenje pred celim svetom. Od tedaj so vedeli vsi. kdo je Franc Ferdinand —- mož cel katoličan, pripravljen za svojo vero živeti in umreti.
Ko so mu zdravniki smrtno zadetemu odpeli vojaško suknjo tedaj so našli na njegovih prsih zlato verižico s svetinjo Matere Božje in presvetega Srca Jezusovega, To svetinjo je vzel tudi v grob seboj. Vsak dan je kleče opravljal svojo jutranjo in večerno molitev; vsak dan je i rri večerni molitvi obujal tudi popolno kesanje ter opravljal molitvico, s i. •. i o je izrekal iz srca odpuščanje vsem svojim sovražnikom ter se oddajal v božje roke, da sprejema mrt iz njih, kjer in kakor bi mu jo Bog poslal. Vsak dan je bil pri sv. maši; vsaki prvi petek v mesecu je prejel sveto obhajilo; zelo je častil prebl. Devioo Marijo in presv. Srce Jezusovo. Za praznih presv. Srca Jezusovega je dal v svojem gradu Konopištu vsako leto imeti procesijo,katere se je s celo svojo' družino vdeležil.
Tako je mož, cel popoln mož kot varili in poznejši voditelj' Avstrije. Njemu pa ob strani je stala povsod njegova plemenita visoka soproga. Božja Previdnost je nežno dopustila, da sta ostala združena v smrti in da počivata združena tudi po smrti, onadva, ki sta dajala vsem najlepši zgled srečnega krepostnega družinskega življenja.
Umrl je mož, ki je molil in delal za srečo cele Avstrije, tudi za našo srečo. Njemu veljaj naš spomin, njemu večno ljubezen. In kaj še?
»Pomnik postavimo mu tak.
Da slednji skuša biti mu enak!«
Na zaprtih grobovih.
Slovenci In Hrvatje zkazujejo svojemu zaščitniku zadnjo čast!
Pretresljivo ginljiva je bila zadnja pot pokojne dvojice našega prestolonaslednika po slovenski in hrvaški zemlji.
Pozdrav iz naše bojne bike Pulja.
V sredo dne 1. julija ob 12. uri opoldne, je plula eskadra, katera je imela na. krovu -»Viribus Unitis« mrtvi trupli pokojnega prestolonaslednika admirala naše. vojne mornarice nadvojvoda Franca Fer-, dinanda in njegove visoke plemenite dru-i žice vojvodinje Hohenberg, mimo puljske: vojne Iuke v smeri proti Trstu. Zunanje, trdnjave so pošiljale iz svojih topov zadnje pozdrave na tako tragičen način umr-. lima. Ko je priplula eskadra v visočino puljske vojne luke, je stražna vojna ladja »Mars« oddala iz svojih topov strele kot zadnji pozdrav svojemu admiralu. Kolikokrat so topovi, kateri so danes cesarske-' ri.u ■'.' i. pcoiljuH .nvDj zadnii oozdmvv oznanjevali veselo vest, da je prišel v sredo vojne mornarice njen admiral, kateri ie nienemu razvitku posvečal največjo skrb! Sedaj so pa isti topovi naznanjali. da ie to njegova zadnja pot mim ■ puljske vojne luke, v kateri se je pokojni prestolonaslednik kot središču vojne mornarice tako rad mudil. —
V Trstu.
Ob ogromni udeležbi ljudstva se je v četrtek 2. julija vršil pogrebni sprevod v Trstu. Bojna ladja» Viribus Unitis« je prišla s truplima prestolonaslednika in soproge v tržaško luko nekaj minut pred tremi zjutraj. Ladji sta delali častno spremstvo dve diviziji vojnih ladij in ena flotilja torpedevk pod zapovedništvom admirala Hausa. Točno ob sedmih in tri-četrt predpoldne so položili trupli na neko torpedovko, ki je bila ovita vsa v črno in ki je pripeljala pokojnika na obal pred Velikim trgom. Tu sta bila postavljena dva mrtvaška odra, eden z grbom nadvojvode in drugi z grbom vojvodinje, na katera so položili mornarji obe trupli. Baš pred 8 dnevi sta oba na istem mestu in ob istem času stopila v isto torpedovko, ki ju je povedla zdrava in vesela ter polna nad, na ogromno vojno ladjo »Viribus Unitis«, in čez 8 dni pa sta oba mrtva, kot žrtvi za-1 slepljenega fanatika. Koliko nad in kolike sijajnih načrtov je tu izgubljenih! Umevno je torej, da je vse navzoče pretreslo d< srca, ko so zagledali krsti, v katerih lež toliko izgubljenih nad,
j Oba mrtvaška odra sta bila okoli in Dkoli pokrita z neštevilnimi venci. Okoli pdrov pa so bili zastopniki civilnih oblasti i namestnikom princem Hohenlohem in luhovstvo s škofom dr. Karlinom na čelu. <>oleg tega so bili razvrščeni ob obrežju in po velikem trgu učenci ljudskih in dija-fi srednjih šol. Ko je škof blagoslovil oba pokojnika, je žalni sprevod krenil proti ¡užnemu kolodvoru. Sprevod je otvoril oddelek redarjev s konji, nato je prišlo sest voz z venci, a temu so sledili učenci ljudskih in dijaki srednjili šol. Potem je ¿rišel mrtvaški voz; kondukt je vodil škof in duhovščina. Na obeh straneh mrtvaških voz je delala stotnija pehote častno htražo. Sprevod so zaključile tri stotnije pehote in četa redarjev na konjih. V vseh jjlicah, po katerih se je pomikal sprevod, 3 ]o delali špalir vojaki, orožniki in gasil-! ci ter občinski in državni redarji. Za špa-irjem je bila silna množica ljudstva, ter j ;e sploh ni bilo mogoče gibati. Ceni se, | ki je sprevodu prisostvovalo 150 tisoč jjudi. Vse trgovine ter javni lokali so bili Ipiprti. Mesto je bilo ovito v črno in go-j :ovo ni bilo niti ene hiše brez črne zasta-I rc. Obe krsti so prenesli mornarji iz mrt-ji /aških voz na kolodvor, kjer so jih položil: i ' žc pripravljen salonski voz. Tu je škof ; ir. Karlin še enkrat blagoslovil trupli po-I rojnikov, na kar je posebni vlak ob 10. | )red poldne krenil proti Dunaju.
jinljiv sprejem mrtvih trupel po Kranjskem.
Najlepši in najginljivejši je bil sprejem dragih nam pokojnikov po Kranjskem. I posebno v sedišču Slovenije v Ljubljani ' n okolici je bil sprejem veličasten.
Ravno pred 14 leti sta odpotovala ; ¡advojvoda Franc Ferdinand in njegova ||;oproga na ženitovanjsko potovanje, in 2. ¡i ulija letos pa so vozili njujini trupli skozi I ipalir plakajočega ljudstva kot žrtvi vz-I išenih, lepili ciljev. Ljubljana in Ijubljan-l|'ka okolica sta se visokima mrtvecema |i Poklonila na način, ki je vsemu svetu pri-p :al o resnično globoki žalosti, ki pretresa e dni vse prave Slovence. Od Brezovice !•«: lalje mimo Viča doli do ljubljanskega juž-icga kolodvora je stal ob progi gost špalir p judstva. Od Brezovice do Zaloga so čla-lice slovenskih katoliških izobraževalnili jrganizacij posule celo progo z rožami in i) Irugimi cvetlicami. Ko je vlak vozil mimo j /iča, so zadoneli s strelišča v tivolskem I ;ozdu streli. Ob celi progi je stala tiha (i unožica, ki se je odkrila, ko je vlak voli mimo. Ob progi je stalo v žalnih oble-1 ;ah tudi polnoštevilno delavstvo c. kr. i obačne tovarne. Občinstvo, mlado in || taro, je kar obdalo, zlasti na prelazih in ■rtovih, vso progo. Na prevozili ie bila * 'roga posuta s cvetkami. Duhovščina, olska mladina z zastavo je v gostem palirju s črnimi zastavicami izkazala 5 adnjo čast pokojnima. Belo oblečene de-i lice s črnimi trakovi so bile na prevozih, i Jebroj gorečih sveč so navzoči nažgali , ri prihodu vlaka v znak, naj sveti večna | ič njima, katerima je zverinska roka u-i :asnila zemeljsko luč.
Ko se je vlak približaval Ljubljani, so v adoneli po vseh ljubljanskih cerkvah
zvonovi pokojnikoma kot zadnji pozdrav. Občinstvo se je že celo uro pred prihodom vlaka zbiralo ob železniški progi. Po vseh ulicah in cestah, ki vodijo k južnem kolodvoru in progi južne železnice, je bilo polno občinstva, na tioče in tisoče, ki je hitelo izkazat zadnjo čast pokojnikoma. Šolski otroci so bili večinoma v temnih oblekah z žalnimi trakovi. Vse svetilke cb progi so gorele in bile črno ovite. Točno ob naznanjeni uri je privozil dvorni vlak z nesrečnima žrtvama. V prvem voizu, ki je imel odprta stranska vrata je bilo opaziti več oseb v uniformah. V enem nadaljnjih voz se je videlo goreče sveče, oziroma svetilke.
Ob Dunajski cesti so bile postavljene zastave društev, združenih v Slovenski krščansko-socialni zvezi. Bilo je tu deset zastav. Zastavam, ki so bile zavite v črno blago, je načelovala zastava S. K. S. Z. Mnogo članic S. K. S. Z. je stalo tu z gorečimi svečami v rokah. Občinstvo je sprejelo vlak molče, z odkritimi glavami. Na premnogih krajih je metalo občinstvo cvetlice tudi pred železniški vlak na zadnjo pot ljubljenega pokojnega prestolonaslednika in soproge. Med ljudstvom se je splošne opažala potrtost, premnoge oči so se zarosile s solzami, ko je peljal vlak mimo Dunajske ceste, kjer so bile postavljene zastave S. K. S. Z., so se zastave globoko priklonile.
Ko je dvorni vlak privozil po s cvetjem posutem tiru, se je vse odkrilo. Bil je pretresljiv prizor, pri katerem so jokah I celo možje, ki že desetletja niso imeli solze v očeh. Ljubljanski knezoškof se je podal, k zaprtemu vozu, v katerem sta sredi gorečih krst ležali krsti prestolonaslednika in njegove soproge ter ju blagoslovil. Bogoslovci so zapeli »Beati mor-tui«. V posebni voz za vence so položili vence: deželni zastop venec s trakovi v deželnih barvah, občinski zastop dva venca z belozelenimi trakovi. Slovenska krščanskosocialna zveza velik, krasen venec s cesarskimi in slovenskimi trakovi črno ovitimi ter z napisom: »Zvesta slovenska katoliška organizacija žrtvama avstrijske in katoliške ideje.« Ko je prestolonaslednikov višji dvorjan zapazil velik venec naše organizacije, pravo umetniško vrtnarsko delo, je pristopil k depu-taciji in vprašal, kdo je poslal ta venec. Ko se mu je odgovorilo, da slovenske katoliške organizacije, stisnil je roko no-saču vcnca in pričel ganutja ihteti.
Ko je vlak odpeljal dalje, stala je množica nekaj trenutkov ne da bi se gonila. Nato se je tiho in nemo razšla. Na vseh obrazih si čital globoko resnost, l iho so ljudje stopali na železniško progo in jemali rdeče cvetke s proge seboj za spomin. Dalje ob Martinovi cesti je istotako napolnilo občinstvo vsak kotiček. Ob Martinovi cesti so stale deklice s črnimi flori na rokavih in gojenci Marijanišča z rožami v rokah. Ko je vlak vozil mimo, so metali gojenci v mrtvaški voz rože. Od južnega kolodvora do sosedne občine je stala velika množica ljudstva, da še enkrat pozdravi ljubega prestolonasledni-
ka in njegovo soprogo-. Ob progi pri Mostah je bil zastopan tudi celokupen občinski odbor, na čelu župan. Tudi šolska mladina z gospodom šolskim vodjem ter drugim šolskim osobjem je prišla pozdravit, metajoč v znak žalosti cvetice na vozeči dvorni vlak.
Iz mnogih krajev poročajo da je množica klečala ob progi in molila, tudi na mnogih gričih so klečali ljudje in molili. Na kolodvorih ob progi so se povsod klanjale zatave naših društev.
Sprejem na Dunaju.
Proti več. v čet. so se začele polniti uli ce cd južnega kolodvora do dvornega gradu dunajskega ljudstva! Malo pred 10. uro so prispeli na kolodvor tudi vojaški in civilni dostojanstveniki s prestolonaslednikom Kari Franc Jožefom na čelu. Ob 10. uri dospe na kolodvor vlak z visokimi mrtveci. Vse tiho kot v grobu. Tedaj zadoni v tej tišini pridušeni glas bobna, častna stotnija povesi zastavo! Podčastniki in dvorni služabniki nesejo krste mimo častne stotnije, sliši se med množico pritajeno ihtenje in marsikatera solza zdrkne po licih. V dvorni čakalnici blagoslovi trupli dvorni župnik dr. Seydl ob asistenci dvorne duhovščine. Nato se pomika sprevod, med gostim špalirjem množice proti dvoru v dvorno župtio cerkev. ki je vsa opremljena v črno. V sredi cerkve se dviga velik črn bogato razsvetljen katafalk, na katerega polože trupli. Trupli blagoslove in na to zaprejo cerkev.
Na tisoče in tisoče ljudstva je prihajalo v soboto zjutraj kropit visoka pokojnika. Na krstah so bili samo štirje venci in sicer otrok in pa grofa in grofice Lonyay. Ob 4. popoldne so truplo slovesno ob ccsarjevi navzočnosti blagoslovili in ob lO.in pol so peljali trupli na državni kolodvor, da jih odpeljajo k zadnjemu počitku v Artstetten, kakor se glasi zadnje naročilo prestolonaslcdnikovo ......
Ozkosrčno omalovaževanje visokih pokojnikov.
Jako neprijeten in mučen utis je napravil na vse kroge države naravnost omalovažujoč skromen pogreb in pa obnašanje dvornih uradnikov o priliki celega pogreba. Značilno je to, da so zastopnikom tujih držav naznanili, da jim ni treba priti, ker je baje premalo prostora v cerkviO). Tudi osebni prijatelj prestolonaslednikov nemški cesar Viljem je odpovedal s vej prihod! Kmalu bi se zgodilo, da bi še otrokom prestolonaslednik vini zabranili pristop v cerkev. Sestre vojvo-ciiiije Hohenberg grofice Chotek niso pustili v cerkev. Ravnotako ie bil zabranjen pristop bratu prestolonaslednika Ferdinandu Burg, ki se je o priliki poroke izven cesarske hiše odpovedal nadvojvod-ski časti in pa grofice Louyay, bivši ženi ranjkega prestolonaslednika Rudolfa. Finali o niso pustili v cerkev kneginje Elizabete Windischgriitz, hčerka pok. Rudolfa. V dvorni župni cerkvi je bil postavljen o-
der vojvodmje Hoheriberg za eno stopnico nižje kot njenega moža. In vse to ra-ditega, ker ni bila rajnka žena prestolo-naslednikova iz cesarske hiše.
Vse to i h pa cela oskosrčna skromnost, ki ni v navadi pri pogrebih tako visokih cseb, jc vzbudila med ljudstvom splošno nevoljo. Posebno ugodno je vplivala demonstracija 120 zastopnikov najvišjega avstrijskega plemstva, ki «o ne-vabijeni in nepoklicani se vrinili v sprevod na Marijahilferci in se peljali v avtomobilih tudi v Artstetten, proti odredbi dvornega eeremonjarja.
fig kraju počitka Artstetten.
Kmalu po polnoči je pripeljal vlak trupli visokih rajnikov na kolodvor Po-chlaru, kjer pa ni bilo nič preskrbljeno! Medtem ko so truplo blagoslovljali, so v bližnjih čakalnicah pijanci kričali in razsajali. Dvorni uradniki so se pustili tudi precej časa čakati, kar je vzbudilo splošno nevoiljo med občinstvom, ki je potrpežljivo čakalo na dežju, da izroči dragima pokojnikoma zadnje pozdrave. Rajnika so v steklenih vozovih peljali čez Donavo v grad Artstetten, kamor so ga položili krog 4. ure na mrtvaški oder, Tudi tukaj si je avstrijsko aristokracija priborila pristop, dasi so hoteli to orožniki preprečiti. V Artstetten so se pripeljali s posebnim vlakom otroci Zofija, Maks in Ernst dalje prestolonaslednik Kari Franc Jožef z ženo Cito in še drugi nadvojvode s spremstvom.
Po slovesnem rekviemu je blagoslovil ob lih dopoldne župnik Doner iz Mu-rija-Tatert rajnika. Ob tričetr na 12 so nesli podčastniki 4. dragonskega in 7. u-lanskega polka krsti v rakev, kjer so ju še enkrat blagoslovili. Pred oltarjem cerkve je tridelni pokrov rakve, ki se pa na željo rajnega prestolonaslednika ne bo nikdar dvignil, marveč so prenesli rajnika skozi mala postranska vrata v rakev.
Glasovi časopisja.
Časopisje je postopanje dvornih u-radnikov o priliki pogreba jako ostro obsojalo. Značilno je, kar piše nek nemški krščansko-socialni list: »Sovražniki Avstrije v Sarajevu so oropali Avstrijo s strašno pretkanostjo najboljšega moža in sovražniki Avstrije na dunajskem dvoru so smotreno to delo dopolnili.«
A tudi drugi inozemski časopisi obsojajo ostro formalizem višjih krogov in nemška »Vossische Zeitung« kliče, naj že vendar enkrat napravijo konec tem brez-pomembnostim.
Otroci rajnega prestolonaslednika.
Nesrečni otroci rajnkega prestolonaslednika so dne 3. t. m. ob .5. uri popoldne se pripeljali s svojo teto grofico Chotek iz grada Chlumeca na Dunaj. Na kolodvoru jih je pričakovalo vse polno občinstvo. Ob 7. in pol uri so šle sirote v dvorno župno cerkev h krstam svojih starišev, kjer so krčevito plakale in za svoje stariše molile. Po pogrebu jih je sprejel v nedeljo popoldne cesar v Schon-brunu v posebni avdijenci! Občinstvo je
rned potjo osirotele otroke, pozdravljalo in jih obsipalo s svetkami!
Cesarjeva zahvala.
Nedeljska uradna »Wiener Zeitung« objavlja naslednjo cesarjevo zahvalo: Ljubi grof Stiirgkh!
Globoko potrt se nahajam pod vtis-kom nesrečnega čina, ki je ugrabil Mojega iskreno ljubljenega nečaka sredi iz resnemu izpolnjevanju dolžnosti posvečenega delovanja, ob strani velikosrčne, v času nesreče zvesto pri njem vztrajajoče soproge ter Meni in Moji hiši povzročil najboiestnejšo žalost.
Ce Me v tej težki uri more potolažiti kaj, so to nešteti dokazi tople naklonjenosti m odkritosrčnega sožaija, ki sem jih v ravnokar preteklih dneh prejel iz vseh krogov piebivalstva.
Zi črnska roka je oropala Mene dragega sorodnika in zvestega sodelavca, varstva potrebne, najnežnejši starosti še neodrastle otroke pa vsega, kar jim je bilo drago na zemlji in povzročila nedolžnim srcem neopisno gorje.
Blazna zlotncst male skupine zape-Ijancev pa nikakor nt more razrušiti svetih vezi, ki vežejc Mene in Moje narode; ona nikakor ne doseže čustev odkritosrčne ljubezni, ki je bila izkazana Meni in vk dajoči rodbini vnovič na tako ganljiv način in sicer iz vseh delov monarhije.
Sest in pol desetleti sem delil z narodi bolečine in veselja, zavedajoč se vedno tudi v najtežjih urah vzvišenih dolžnosti odgovornosti za usode milijonov, za katere bom polagal račun Vsemogočnemu.
Nova bolestna izkušnja, ki jo je poslala Meni in mojim nedognana božja previdnost, bo v Meni še utrdila sklep, da vstrajam na pravo spoznani poti do zadnjega vzdihljaja, na korist Mojih narodov. In če bom zamogel zapustiti nekoč Svojim naslednikom kot najdragocenejše darilo poroštvo ljubezni Svojih narodov, bo io najlepše plačilo Moje očetovske skrbi.
Pooblaščam Vas, da izrazite vsem, ki so se v teh bridkostnih dneh v zvestobi in udanosti zbrali okoli Mojega prestola Mojo najglobljo zahvalo.
D ti n a j, 4. julija 1914.
FRANC JOŽEF, m. p.
S t ti r g k h, m. p.
Cesarjevo povelje na armado in mornarico.
Nj. c. i. kr. visokost, general kavale-rije, admiral nadvojvoda Franc Ferdinand, generalni nadzornik celokupne oborožene sile, je podlegel vsega zaničeva-vanja vrednemu atentatu. V najgloblji žalosti obžalujem skupno s celo Mojo oboroženo silo pokojnika, čigar zadnje delo je bilo posvečeno vrlim vojaškim četam v Bosni in Hercegovini, ki streme zveste, in z veseljem po najpopolnejši izurjenosti. Odgovorno visokemu mestu, katero sem izročil pokojniku v Moji oboroženi sili na suhem in morju, je bilo tudi njegovo poglobljenje in razumevanje visoke nalo-
ge, katero je prevzel. Odtrgali so nam ga v sredi njegovega najživahnejšega in najuspešnejšega delovanja. Klanjamo se v globoki žalosti našemu umu nedosežni volji Vsemogočnega, ki je zahteval tako veliko žrtev od Mene, od Moje oborožene sile in domovine. Kljub temu se ne odrekam upanju na ugodno bodočnost, v , globokem in trdnem prepričanju, da bo našla monarhija v vseh težavah in stiskah, ki nas obiščejo, v dosmrtni udanosti in v nepremagljivi zvestobi do svojega poklica, neomajane vojaške sile Avstro-ogrske, svoje varno zavetišče. — Dunaj, 4. julija 1914. — Franc Jožef I. 1. r.
»lajna vojvodinja Zofija-vzgled krščanskim materam In gospodinjam.
Nekoč se je približeval velikonočni čas, ko je vojvodinja Hohenherg s svojim soprogom in družino ravno prebivala v Miramaru.
Nekega dne zbere okrog sebe vse grajsko služabništvo, celo orožnike, ki so stražili grad in jim v krasnem nagovoru pravi: Letos se približuje zopet Velika noč. Prav od srca prosi vse, naj bi storili svojo dolžnost kot katoličani. Ko se je nekdo izjavil, da ne pojde k sv. zakramentu, ga je milo nagovarjala, naj si še premisli in ne zametuje sv. zakramentov.
Kakšna plemenitost v tej visoki gos-
pej!
Velik shod v Ljubljani.
V	nedeljo se je zbralo na tisoče Slovencev iz Ljubljane in okolice v »Union«, kjer sta govorila dež. glavar dr. S u-s t e r š i č in prof. P o v š e o fprestolo- „ nasledniku in njegovi t soprogi.
Zborovanje je odločno obsodilo vele-srbsko gibanje, katerega sad je tudi ta u-mor. Katoliški Slovenci hočemo delati v smislu idej pokojnega Ferdinanda, hoče- : mo delati za močno katoliško Avstrijo i
Slovenci žalujejo,
Slovensko-hrvaški državni poslane v Hrv. klubu so poslali na Najvišje meste izraz globoke žalosti nad smrtjo Fr. Ferdinanda in njegove soproge.
Po Slovenskem je žalovanje globoko in neizrecno veliko^. Slovenska županstva sklepajo sožalne izjave.
Iz vseh delov Slovenskega dela de žele nam prihajajo poročila o ginljivil prizorih. V nedeljo so duhovniki po cerkvah govorili o pok. umorjeni dvojici Ljudje so po mnogih krajih ihteli o< ganutja.
V	pondeljek so se po vsej deželi vr šile maše zadušnice. Kakor nam poroča jo iz Črnič, Oseka, Šempasa, Mirna, i; Šebrelj in iz mnogih drugih krajev, s< se ljudje v velikih množicah udeležili sv maš, črno oblečeni, šolska mladina je pri šla povsod, črne zastave so visele in ka je največ vredno — na tisoče goriškeg; slovenskega ljudstva je v nedeljo in pon deljek darovalo sv. obhajilo za duši takt kruto nam ugrabljene dvojice.
Naše slovensko katoliško ljudstvo se resnično zaveda, kaj je izgubilo in zato i kaže svojo ljubezen pokojnima t gorečo ¡molitvijo za njih duše in z gorečo molitvijo za našo ljubo Avstrijo!
i Vladal bom s svojimi Slovani
Hrvaški katoliški list »Riječke No-1 vine« poročajo iz zelo odličnega vira:
»Riječke Novine« poročajo »od odlič-'nega prijatelja izven redakcije«: Leta 1904. je rajni prestolonaslednik v intim-'nem krogu ljudi odtočno dejal: »Ich werkle mit meinen Slawen regieren.« Voja-' ški krogi so te dni pravili, da se je cesar ¡ietos v Isclilu nameraval odpovedati prestolu in da bi bil Franc Ferdinand v jeseni sprejel prisego armade ter po svojem znanem trialističnem programu proglasil 'preustroj monarhije. Zato ga je »Hrvatski Dnevnik« tudi pomenljivo pozdravil kot '»bodočega hrvatskega kralja«. Navzoč-.nost vojvodinje Hohenberg v Sarajevu "dokazuje, da se je pri obisku v Sarajevu .šlo za več nego navadne vojaške vaje. .Za to so pa Srui izvedeli in uničili na de 'hrvatskega naroda. Hrvati v Opuzenu niso zastonj molili »Miserere«, ko se je ¡sprevod peljal mimo.
Kakor poroča drugi hi vaški list »Ob-zor« je pokojni nadvojvoda hotel Avstrijo .tako preosnovati, da bi bili narodi dobili svojo samoupravo. Kakor poroča ta list, bi bil prestolonaslednik, ko bi bil postal cesar, osnoval za Jugoslovane samoupravno državo, ki bi ji bil on cesar, njegovi otroci pa hrvaško-slovenski kralji. (Tako tudi na Nemškem ima vsaka drža-iva svoje kralje, skupni cesar pa je pruski ■kralj).
i Od odlične stiar.i izvemo tudi, da se je pokojni nadvojvoda posebno zanimal |za Slovence. Ko se je pred meseci mud'1 ;v Miramarii, ga je obiskal visok sloven-i-ski dostojaustvnik. Temu je dejal nadvojvoda, kazoč gori proti kršnemu Krasu in /slovensk-m planinam: »'lu gori prebivajo moji ljubi Slovenci.« Iz prav tako odličnega vira pa smo izvedeli tudi, da se je 'pokojnik zelo zanimal jp koroške Slovence. Prebral ie celo knjigo »Aus dem Wi-!|lajct Kärnten«, v kateri s<- opisujejo kri-ivcc. Ki '•e v-v de Hovcncem. — Hal si je so koroških m .	i oiočali.
Pokojnik je bil visoko socialno nao-'bražen mož, ki ni preštudiral le krščan-Jsko socialnega programa, ampak tudi so Jcialdemokraško slovstvo, Marxa in Las-jsalleja in druge. To kaže, da se je globe-¿boko pečal z vprašanjem, kako olajšati 'bedo trpečega ljudstva. In tega moža 'nam je umorila srbska roka! J,	»Up Hrvatov«.
Večer pred smrtjo je zbral nadvojvoda pri večerji okrog sebe vse sarajevske dostojanstvenike, med njimi tudi nadškofa Stadlerja, ki ga je posebno odlikoval in se ž njim razgovarjal kot se raz-govarja prijatelj s prijateljem. In nadškof Hnu je dejal: »Cesarska visokost! Vi ste •up Hrvatov! Okrog Vas se bomo i/brali m pojdemo, kamor nas boste peljali.« tedaj mu je nadvojvoda stisnil roko in dejal: »Navdušen sem za Bosno!
Ce sem imel pomisleke, so se razpršili.« In nadvojvodinja Holienberg je dejala: »Kako ijubeznjivo, kako dobro, kako prijazno jc lo ljudstvo.«
Še nekaj podrobnosti o umoru prestolonaslednika in njegove soproge.
Listi poročajo o dogodkih 28. junija v Sarajevu še naslednje dogodke:
Takoj po prvem ponesrečenem napadu z bombo je nadvojvoda najprej misli! na svoje ženo. Ljubeznjivo jo je prosil, naj se ne vozi naprej, marveč naj se vrne v konak, od tu naj se pa pelje v llid-že, kjer naj nanj počaka. Blizu stoječi so čisto dobro razumeli sledeče nadvojvo-dove besede: »Prosim te, ljuba Zoferl, vrni se naravnost v Ilidže in čakaj me tam.« A vojvodinja v svoji veliki ljubezni ga ni hotela ravno v uri nevarnosti pustiti tudi nekaj minut samega. Odgovorila je z žalostnim obrazom: »Ostanem pri tebi, Franc, ne zapustim te, kjer si ti, hočem tudi jaz ostati.« Nadvojvoda je moral odnehati, nakar sta zopet vstopila v avtomobil in se je vožnja nadaljevala. Med vožnjo v bolnišnico jc izvedel Princip svoj grozni revolverski napad. Oba strela 9 mm kalibra. Prvi strel je zadel vojvodinjo Hohenberg pri stezniku v trebuh. Druga kroglja je zadela nadvojvodo pri drugem distinkcijskem znamenju generala kavalerije v vrat in je prebila žilo. Visoka dvojica je padla naprej in je svoji duši izdihnila, ne da bi bila veliko trpela. Naš obvestitelj, ki so mu večkrat stopile solze v oči, ko je opisovai dogodek, sodi: Če bi se bil izjalovil drugi riapad, bi nadvojvoda in njegova žena le ne bila ušla smrti. Ob povratni vožnji bi se bila morala voziti skozi cel drevored metalcev bomb. Da je bilo veliko metalcev bomb po celi progi porazdeljenih, dokazuje to, da je Princip izvršil napad tam, kjer bi po sporedu sploh ne bili vozili avtomobili.
Osebe iz prestolonaslednikovega spremstva, ki so se vrnile na Dunaj, pripovedujejo, da je bilo še veliko napadov na prestolonaslednika nameravanih. V ko-naku je bila pogrnjena miza za obed, ko se vrne prestolonaslednik iz mestne hiše. Pod mizo so našli dve bombi opremljeni z urami, v istem prostoru je visela v dimniku bomba opremljena z uro. Pri neki ženski v Ilidžu so zaplenili sedem bomb.
Preiskovalnemu sodniku sta tako Princip kakor Cabrinovič priznala, da je vrgel še neki tretji napadalec, Trifko Grabeš, bombo. Orabeš je dijak in sin srbskega popa v Paležu. Njegov oče je izjavil, da je njegov sin najbrže v ponedeljek odpotoval v Budimpešto, da obišče sorodnike, a sodijo, da se Grabeš skriva najbrže blizu Paležu.
Dosedanji izid preiskave, kakor poročajo listi, je dognal, da je Cabrinoviča in Principa v Belgradu najel četaš Mirko Ciganovič, da izvedeta umor in ju z bombami in z browning-samokresi preskrbel. Princip je izpovedal, da je nameraval prvotno zločin izvesti v Tarcinu, glavnem taborišču vodstva vaj, a da je svoj namen
opustil, ker so vežbalno ozemlje vojaki zaprli. Več zaprtim osebam niso mogli dozdaj drugega dokazati, kakor da so o-sebno s Cabrinovičem in Principom občevale.
Od uradne strani pa poročajo, da je preiskava popolnoma tajna.
Listi poročajo celo, da je bil z napadalci v zvezi srbski major P r i b i č e-v i č, ki ima vodstvo velesrbske propagande, takezvan »Narodne Obrane«. S srbske strani to zanikajo.
Popis očividca.
Katoliški bogoslovec Daniel Pušič pripoveduje, da je bil avtomobil nadvicj vode okrašen s hrvatsko zastavo. Bil je priča drugega napada in pripoveduje, da je vrgel Princip tudi bombbo, kajti po napadu je videl ležati nekoliko korakov od trotoarja popolnoma celo bombo. K sreči ni nihče nanjo stopil. Napadalec je bržkone zagnal bombo pod kolesa avtomobila, medtem ko je ljudstvo navdušeno pozdravljalo nadvojvodo in soprogo in o-bračalo na nju vso pozornost. Ker pa avtomobil ni povozil bombe, je streljal z revolverjem. Pušič ie opozoril bližnjega policaja na bombo, ki pa menda ni vede!, kaj je. Ker je Pušič videl, da policaj nc ve za nevarnost, ki je pretila vsem okoli stoječim, jc pozva[ nekega častnika in mn pokazal bombo. Častnik je potem storil potrebne korake v svrlio previdnosti. Napadalca sta zagrabila bogoslovec Pušič in neki črno oblečeni civilist, ki je pritekel z druge strani ceste in iztrgal napadalcu revolver iz rokt. Bogoslovec je napadalca zagrabil za vrat, medtem so pa priskočili na pomoč tej dvojici, ki se je borila z napadaicem tudi drugi ljudje.
Iz naše oganizaoije.
Rlasnik „Slov. kršč. soc. zveze".
Bukovo. »Gospodarsko bralno društvo« priredi 12. t. m. po blagoslovu jav no predavanje: »O umeščenju koroških vojvod ob 500 letnici! Predmet je za nas Slovence zanimiv in važen — zato so vsi prav uljudno vabljeni.	Odbor.
Naša mladina.
Knjižnica »Slov. Dij. Zveze«, - Tov. bogosl. Šček daroval »Zora« 1. XIII.; tov. bogosl. Res daroval Carnegie, za svetovno razsodišče. Srčna hvala!
Šempas. Kat. slov. izobraž. društvo v Sem pasu odpoveduje s tem na 12. julija določeni okrožni nastop Orlov radi žalovanja po pok. prestolonasledniku !n njegove soproge, kojili dragoceno življenje je uničila zlobna roka podlega srbskega individua v Sarajevem, na nedoločen čas.
Odbor.
Zadružništvo.
Solkan. »Hranilnica in posojilnica teg. zadr. z n. z. v Solkanu« ima dne 2. avgusta t. 1. v posojilničnih prostorih koj
po blagoslovu svoj občni zbor, ker prvi ni bil sklepčen. Zborovanje se bo vršilo brezpogojno ob vsaki vdeležbi.
Rihemberk. Vabilo na 9. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Rihen-berku« r. z. z n. j., ki se bode vršil v po-sojilničnem prostoru 12. julija 1914. ob 3, uri popoldne. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje rač. skleifa za upravno leto 1913. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni u-deležbi uljudno vabi vse člane Odbor.
Proti pijančevanju.
Tabor »Svete vojske« na Brezjah.
Rojaki! V nedeljo 19. (in pondeljek 20. julija) naj pride na Brezje vsak. kdor je nezadovoljen s sedanjimi pivskimi razmerami, kdor želi vsaj malo pripomoči k temu, da se pijančevanje zatre in treznost vpelje v našo domovino. Vspored bo ta-le: V nedeljo popoldne ob 3. prva pridiga ptoem pete litanije. Nato prvo zborovanje pred cerkvijo. Zvečer sprevod z razsvetljavo in godbo. V pondeljek zjutraj ob 7. druga pridiga, potem sv. maša Nato drugo zborovanje, ki bo ob enem občni zbor »Svete
vojske« s poročili pokrajinskih podzvez. Po končanem skupnem zborovanju zborujejo ločeno duhovniška, učiteljska in dijaška zveza. Somišljeniki, agitirajte za veliko udeležbo! Naša izobraževalna društva naj gobovo pošljejo svoje zastopnike na ta prepotreben in veleva ž en tabor!
Občni zbor »Svete Vojske « za goriški okraj se bo vršil prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. ob 10 in pol dop. v prostorih S. K. S. Z. (Gosposka ulica št. 6). Dnevni red po pravilih. Vabljeni so vsi prijatelji treznostnega gibanja. —
Tolmin. Kakor smo poročali, se je v nedeljo, 28. jun. vršil občni zbor »Sv. vojske«, ki je bil precej dobro obiskan. Pred sodnik-predavatelj, g. dr. Serjun nam je v svojem govoru povedal več podučljivih resnic o »bratcu« alkoholu, zakar smo mu hvaležni. Sledilo je nato poročilo udov, »sv. vojske«. Število članov »sv. vojske« znaša 542, izmed teh je 81 poplnih abstinentov, ostali se vzdržujejo žganja, vino pa le zmerno vživajo. Od teh 542 udov pripade tolm. fari 270, med temi 31 po-
■ - . . . "r ;
___________
1 •
H?*-',	SV
Iz ateljeja Kosel — Dunaj.
f Prestolonaslednik Franc Ferdinand, f Vojvodinja Zofija Hohenberg.
polnih abst., drugi pripadajo duhovnijam: Libušnje, Drežnica, Volče in deloma Cerkno. Število udov sicer ni ravno veliko, a če pomislimo, da društvo deluje še-le poldrugo leto, je pač veliko in razveseljivo. Bog le uaj, da bi se vsako leto za tolike pomnožilo in procvitalo v dušni kakor gmotni blagor vseh naših dobrih gor skih ovčic! — Povdarjalo se je tudi, da bi se člani »sv. vojske« kakor tudi drugi, v velikenrštevilu udeležili t a b o-r a »s v. trojke« na B r e z j a h, ki se vrši 19. in 20 t. meseca, kjer bi se naši ljudie jako navdušili, vzdramili in ojunačili k sv. boju zoper našega največjega sovražnika — alkohol.
Kakor smo slišali, mislijo tu ustano viti društvo za razpuščanje in uporabo sadja — kar veselim srcem bilježimo! -Novi odbor se ni še konštituiral — ker ni bil sklepčen radi odsotnosti zadržanih odbornikov. —
Novice iz Beneške Slovenije.
Volitve v Čedadu in Šempe t r u. V nedeljo smo imeli v okraju Čedad in Šempeter volitve za deželne poslance. Izvoljeni so: liberalec L. Ccren (6032 glasov) Dr. D. Rubini (5994 glasov) — katoličan-Slovenec prof. Ivan T r i n k o (5010 glasov) katoličan Dr. G. Barsadola 4796 — liberalec prof. Fr. Marsoni 4711 — katoličan prof. B. Goja 4421 glasov. Letošnji č č. g g. novomašniki. Štirje Slovenski bogoslovci bodo letos peli sv. mašo. Prejmejo zakrament sv. mašniškega posvečenja dne 12. julija čč. gg.: Peter Č e r v a j a iz Krasa (Lan-dor): bo pel slov. sv. tnašo dne 1 9. j u 1. ravno tam. Viljem K o 1 e t iz Tera (o-kraj Terčint) — Anton K u f o 1 iz Platišč: bo pel slov. sv. mašo dne 19. j u L ravnotam. Peter Hvalica iz Dole-njanega: bo pel slov. sv. mašo dne 1 9. j u 1. pri Sv. Egidiju v Kosci.
Novice.
ROMANJE NA KOROŠKO ODPOVEDANO »Slov. kršč. socialna zveza« naznanja: Z ozirom na smrt prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove visoke soproge, ki pomeni splošno narodno žalost, ter z ozirom na izpremenjene ra/mere, o katerih smo se informirali na Koroškem, se romanje opusti! — Prihodnje dni se bo vrnil denar, ki so ga priglašena' že plačali.
Scžalna izjava nafo organizacije radi smrti nadvojvode Franca Ferdinanda in nic«<>\c Miprngu S. t\ Z. je sklleml.', •Id so izreče na prstojuem mestu v imr. • nu katoliških društev sožalne izjav radi smrti Nj. cesarske visokosti pok. prestolonaslednika Fr. Ferdinanda in njegove soproge.
Predavanja o Francu Ferdinandu.
S. K. S. Z. naroča društvom, naj povsod še ta mesec prirede predavanja o pok. Francu Ferdinandu in njegov; soprogi, o njegovih idejah in o njegovem pomenu
za državo, posebno pa za Slovence in
0	Hrvate.
V	boj protti glasilu velesrbske pro-- pagande! S. K. S. Z. poživlja vse člane J njej pridruženih društev in vse somišljenike, naj zastavijo vse sile, da se pri nas
1	zatre »Dan«, glasilo prostozidarske in 4 velesrbske propagande, ki je vzgojila tudi
merilca t Franca Ferdinanda in njegove 1 soproge!
Posvetovanje duhovnikov v Alojzije-¡' višču v Gorici se je vršilo pret. sredo dne 1. julija; navzočih je bilo nad 40 duhov-i nikov iz goriške in nekaj iz tržaške ško-•' fije. Obravnavali so se temeljito predme-: ti: 1. poglobitev verskega mišljenja in ; življenja med ljudstvom; 2. sedanje politi-1 čno obzorje na Goriškem in pogled v bo-1 dočnost; 3. Naše društvene in socialne > razmere in duhovščina; 4. katoliško ča-) sopisje. Sprejele so se h posameznim < predmetom resolucije. — Posvetovanje je trajalo do 5. ure pop. ter je bilo jako ; podučno. — Prihodnje posvetovanje du-! hvnikov bo v avgustu in sicer petek, dan i sklepa duhovnih vaj.
Smrtna kosa. V Ravnici je umrl 3. jul. 761etni mož Andrej Pavlin. Bil je izredno brihten mož. Kmet, zidar, koiar in mizar, kovač in kamnosek — vse obenem. Njegova kamnoseška deia so bila prav lepa, akoravno je bil mož samouk Vršil je cela dela pri oltarjih in nagrobne spomenike. Vsako delo mu je bilo lahko. Veliko je delal na svetu, kakor da bi imel večno živeti, a molil je vedno, kakor da bi bil moral takoj umreti. Romal je rad. Bil je dvakrat v Rimu in enkrat v Lurdu. Lep in številen mu je bil pogreb. Naj po trudapolnem in marljivem življenju vživa večni pokoj!
V	D r n o v k u pri Biljani je umrla soproga ugiednega veleposesnika gosp. Izidor a Šfiligoj, rojena Perin. Zapušča žalujočega soproga in 8 otrok, Blaga krščanska žena in mati, počivaj v miru! Žalujoči družini, posebno pa soprogu g. Fr. Sfiligoju izrekamo najiskre-nejše sožalje!
Na Gradu v Mirnu. Pri romarski cerkvi M. B. na Gradu se bo praznoval slovesno drugo nedeljo dne 19. t. m. praznik sv. Vincencija Pavlanskega, vstanovitelja kongregacije misijonov — ali lazaristov.
Zjutraj bo več sv. maš, ob 10. slovesna sv. maša in slavnosten cerkveni govor; pop. ob 4. in pol blagoslov. — K tej izvanredni prvi slavnosti čč. gg. misijonarjev v naši nadškofiji pričakujemo veliko vernikov iz goriške okolice.
Prošnje za sprejem v »Dekliški zavod« v Gorici je vlagati do 15. avgusta na vodstvo zavoda (Via Ponte Isonzo štev. 32). Priložiti se mora zadnje šolsko spričevalo. Podrobne prospekte glede pogojev sprejema i. dr. pošilja na željo vodstvo zavoda. — Zavod ki je v spretnili rokah slovenskih častitih šolskih sester, toplo priporočamo!
Svetogorska slika Matere božje in starinar Gyra — je naslov knjižici, ki je
izšla, in ki se prodaja v knjigarni Kat. Tisk. društva v Gorici. Kdor se želi o zadevi poučiti, ter dobiti pravi pojrn o Gy-rovem č u d n e m počenjanju, naj si bro-šurico oskrbi! Gyra je v njej do kosti razkrinkan. — Cena brošurici je 30 vin. - Priporočamo jo!
Zrelostni izpiti. Danes se pričnejo izpiti pod predsedstvom nadzornika Kauer-ja na državni realni gimnaziji in se bodo cel teden vršili.
Zrelostni izpiti na dekliškem liceju.
Dne 7.—8. so bili zrelostni izpiti na, dekliškem liceju čč. sester »de Notre Dame« v Gorici. Izpiti so se vršili pod predsedstvo dež. šol. nadzornika K a u e r j a. Izpadle so kar najsijajnejše. Bilo je 13 maturantinj, 8 jih je napravilo z odliko, 5 z dobrim uspehom. Odličnjakinje so naslednje gospodične: Devetak lika, Dvorak Marija, Fornazari pl. Silvia, Gelmi Roza, Grinover Marija, Kuchače-vič pl. Marija, Reven Ana, Somazzi Blanka. — Z dobrim uspehom pa so napravile sledeče gdč.: D e 11 a s o v i a Ida, Exinger Gabrijela, Fiegl Viktorija, Koli Favstina, Pichl Ema.
Dekliški licej v zavodu šolskih sester De Notre Dame se je zaključilo šolsko leto prejinjo soboto 4. t. m. Izvestje prinaša poleg letnega poročila tudi razpravo ravnatelja liceja dr. Jcs. Srebrniča, v kateri se obravnava i z s e 1 j e n i š k o gibanje v goriški okolici. Razprava je zelo aktualna in silno zanimiva po podatkih, ki nam jih nudi. Opozarjamo vse na to razpravo,posebno duhovnike v gor iški okolici in sploh o-ne, ki jim je izseljeniško gibanje našega ijudsva pri srcu. Sicer pa se na to razpravo še povrnemo. Licej je obiskovalo 136 učenk, med njitni 47 Slovenk, 48 Italijank 35 Nemk. 4 Hrvatice, 1 Čehinja in I Španka. — Uspehi na liceju so kar naravnost izberni. Izmed 136 učenk jili je 48 dobilo odliko, padli sta samo dve. — Z licejem je združena dvorazredna dekliška trgovska šola, katero je obiskovalo 36 gojenk, med katerimi je bilo 17 Slovenk 8 Italijank, 8 Nemk in 3 Hrvatice. Prvi razred je štel 21, drugi 15 gojenk. Z odliko je tukaj šolsko leto završilo 10 gojenk.
Vodstvc uršulinskega famostana naznanja da otvori razstavo ženskih ročnih del notranje in vnanje šole dne 11. jul. — 14. jul. Obisk dovoljen od 9h do lili in pol dopoldne in 3h 5h pop. Vstop: Via Monache št. 12 Slavno občinstvo se vabi uljudno.
Redek slučaj v čebelarstvu. S Krasa poroča čebelar: Dne 15. maja sem imel en soj čebel. Ta roj mi je pa dne 28. junija dal že drugi roj, kar je res redek slu čaj za letos. Vidi se. kako ugoden je Kras za čebelorejo.
Deželni urad za tujski promet ima
v svojih prostorih Via Scuole 3/11, c. občinstvu na razpolago raznovrstne prospekte in vodnike zdravilišč, kopališč in
letovišč v tu in inozemstvu, posebno pa v južnih in alpskih deželah. Vsakdo se lahko obrne na deželni urad za tozadevna navodila, osebno ali pismeno ob u-radnih urah.
Shod liberalcev v Št. Viški gori. Pišejo nam: Dne 28. junija sta na Št. Viški Gori imela shod liberalna poslanca dr. F r a n k o in M i k u ž. Shodu je predsedoval »Andrjolč« iz Polji, ki je bil vsled te časti čisto ves v zadregi. Pomagal mu je dr. Franko, ki je rekel, naj podeli besedo obema«. Nato je govoril dr. Franko največ o tem, kako so vpeljali laščino za uradni jezik v deželnem zboru. Vidi se, da je poslanec F o n v živo zadel s svojim razkritjem, s katerim je razkrinkal laž-njivo kričavo narodnjaštvo liberalcev. Franko se je na shodu izgovarjal, da je 3 več nego 2. Seveda to ne drži. Doslej u-radni jezik na dež. odboru ni bil laški ker takega sklepa nikjer bilo ni. Šele slovenski liberalci so poniagli skleniti tako krivico, ki bi se ne bila nikdar sklenila, če bi bili slovenski deželni odborniki na svojem mestu. Zakaj pa so podpisali to krivico in jo tako s svojim podpisom odobrili? Iz dr. Frankovega govora je le jasna, da se liberalci sami sramujejo svojega dela. Tega pa dr. Franko ni povedal, da ga ni kot dež. odbornika skoro nikdar dobiti v uradu.
Veliko bolj hvaležni pa smo še g. Mi-kužu, ki nam je povedal, da si je dež. odbor zelo prizadeval, da bi se vladna podpora za olajšanje bede obrnila za cesto Polje-Prapretno. Ta cesta pa bi koristila le enemu bogatinu. In za tega bogatina se je potegoval dež. odbor, da dobi cesto iz denarjev, ki je določen v zaslužek re-vežev. Hvala g. poslancu Mikužu, da je to povedal. G. Mikuž pa je tudi povedal, da so njegovi liberalni tovariši-p:> slanci v dež. zboru »vplivni«, ker imajo med seboj dva državna poslanca (dr. Gregorina in dr. Gregorčiča!). Tudi zanimivo! Predsednik je na koncu pozabil shod zaključiti, vsled tega pri nekaterih še traja.
Pošten čin. Kodelja Ana, perica, stanujoča v ulici Grabizio št. 3, je našla v Strašicali, kjer perejo perice, listnico z zneskom 540 K. Ne da bi jo odprla in mokro kakor je bila, jo je zavila v žepno ruto ter prinesla na policijo. Tukaj je listnico dobil zopet lastnik, kateremu je zdrsnila iz žepa, ne da bi vedel, ko je prejšnji večer na ravno tistem mestu pral svojega psa.
Svetovno znani cirkus Charles je do
šel v Gorico v torek 7. t. m. Ob 7h zjutraj so prispeli posebni vlaki. Cel dan so vozili s postaje priprave in živali na staro pokopališče. Ob 71i je bilo tam še čisto prazno; opoldne je že stala ogromna a-rena čisto pokrita in zvečer točno ob " in pol se je že začela predstava ob o-gromni udeležbi. Cirkus ostane v Gorici do pondeljka 13. julija. Tega dne ob 3 in pol popoldne bo zadnja predstava. O-
grom no šot or išče pokriva 25.000 m2. Ta cirkus je v resnici na vrhuncu potujočih cirkusov. Uma 400 živali in 600 ljudi. Nekaj velikanskega so njegove zveri, medvedi. levi in tigri, vsi dresirani; krasno izvežbani njegovi konji, a izredne ugajajo velikanski sloni, ki proizvajajo najlepše igre. Čudovito lepi eksemlari so njegove kamele. Indijanci, Indijci, Arabci, Rusi, Mehikanci, Kitajci — vse to nastopa v cirkusu pri najtežjih produkcijah: telovadci, žonglerji, divje bojne igre, konjske dirke po strminah — vse to nudi izrednega užitka.
V torek 7. t. m. zvečer je predstava povzročila med občinstvom silno napetost. Če je bila produkcija njegovih levov nekaj velikanskegga, so bili njegovi divji tigri nekaj, kar je napelo živce občinstva do skrajnosti. Izredno drznega in hladnokrvnega krotilca Wagnerja bi bila kmalu zadela smrtna nesreča. Ko je tiger skakal skozi ognjen obroč, je zver z zadnjimi nogami potegnila obroč s seboj. Wagner je hotel obroč zverini sneti z zadnjega dela života. Pri tem se mu je spodrsnilo in je padel v znak. Od opekline divja zver je planila proti krotilcu — vse je onemelo od groze. Wagner pa na tleh ležeč bliskovito potegne pištolo in s streli preplaši tigra, da se umakne. V tem je bil krotilec že po konci in z železnim drogom vžene zverino. — Nekaj krasnega je bila »ruska trojka« — voz, v katerem so upreženi trije konji. Pripelje se v areno.
svatovska družba, pojoč ruske pesmi, ki jih je spremljala godba. Nato so se začele težke jezdne in akrobatične vaje, katerih zaključek je bila ogromna piramida 7 ljudi stoječih na dirjajočah kenjih. Sklep je tvorila bojna igra med Mehikanskimi pastirji in divjimi Indijanci. - Prav zelo priporočamo, da si vsakdo ogleda tudi tnenežarijo cirkusovih živali. V tem oziru Charles ne zastaja prav nič za Hagenbe-ckom, cirkus njegov pa je gotovo mnogo boljši.
Najdeno truplo v Seči ponesrečenega
dijaka. Dne 7. t. m. je našel neki 7 let star deček v Strašicah pri jezu utopljenega dijaka Hektorja Delchina, ki se je že pred enim tednom pri kopanju ponesrečil ] in našel mrt v mrzlih valovih. Deček je poklical nekaj delavcev, ki so se nahajali v bližini in ga potegnili na suho. Pogreb se je vršil včeraj 8. t. m. iz pokopališča v cerkev sv. Ignacija in so se ga vdeležili poleg dijakov tudi profesorski zbor nemške gimnazije, glavar Rebek, deželni glavar Faidutti, uradištvo gozdnega u-rada ter mnogo občinstva.
Volitve v laškem velepsestvu — razveljavljene. Državno sodišče je izreklo svojo razsodbo, da volitve 3 laških kršč. soc. dež. poslancev iz veleposestva niso pravilne.
Listnica uredništva. Menimo, da u-strežemo našim čitateljem. če jim nekoliko obširneje poročamo še o pogrebu našega prestolonaslednika in njegove vi-
soke soproge. Posebno se nam zdi važno, da s podatki o njujinem življenju in mišljenju postavimo našim ljudem vzgled odločnega kateličanstva in pa zavest, kaj smo ž njimi izgubili mi Slovenci. Zato seveda ni pr štora za druge stvari. Tega pa nam ne bo nihče zameril.
Trst in Istra.
Kmečka Zveza za koperski okraj ima
.svojo odborovo sejo dne 9. junija v Kopru.
Iz Boljunca. Hranilnica in posojilnica vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v i stari šoli v nedeljo ob 4. uri pop. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Če bi ne bil občni zbor sklepčen radi nezadostnega števila članov, se vrši čez pol ure drug na istem mestu, ki bo sklepal ne glede na število udov. Odbor.
Romanje na Brezje. Ženska Marijina družba priredi romanje na Brezje s posebnim vlakom in ob povratku izlet k ble-škemu ali bohinjskemu jezeru, kakor se komu poljubi. Romanja se lahko udeležijo tudi drugi. Dne 15. julija ob 1. uri pop. iz Trsta (državni kolodvor). Vlak se u-stavlja na vseh postajah. Dne 16. julija ob 10 in pol ponoči prihod v Trst. Družbena vozna cena III. razr. 8 K, II. razr. 11.80 K.
*
Iz ateljeja Kosel — Dunaj.
t Prestolonaslednik Franc Ferdinand s pokojno soprogo Zofijo
v krogu svojih otroéièev.
400.000 zlatnikov iz Carigrada prejme kdor naroči izborno turško srečko ter pri žrebanju dne 1. avgusta zadene glavni dobitek. Ker vsaka srečka mora zadeti, s čemur je v najneugodnejšem slučaju zajamčena povračljivcst večjega dela kupnine, v srečnem slučaju dana možnost, priti na lahek način do velikega bogat-stva, potem se mora priznati, da pomeni nakup turške srečke v istini najnedolžnej-šo in najcenejšoloterijo. — Pojasnila daje glasom današnjega oglasa za »Slovensko Stražo« g. Val. Urbančič, Ljubljana, 8.
Pilinlit lastni Pridelek 1909 ¡zborno
f Inllll I blago odd& Maks Ličen, posestnik Rihenberg pri Gorici.
ŽIVO APNO,
dobro žgano, maščobno, izvrstne kakovosti iz solkanskih peči, ki nepretrgoma gore. Sprejemajo in izvršujejo se naročila na lastnih vozeh kakor tudi v kupčevih vrečah potom železnice. Nadaljna pojasnila daje
— Sante Busolini m
trgovina s kolonijalnim In Jedilnim blagom Plazza Corno — Ulica sv. Antona št. 2.
Jakob Šuligoj
urar c, k. državne železnice iz Gorice, j^Goposka ulica št. 19.
i ima največjo zalogo naj fin e-Ijših švicarskih, preciznih ur z večletnim jamstvom. Velika izbera zlatnine srebrnine in [konkurenčnih ura. jjjf Popravila se izvršujejo točno Za vsako popravilo se jamči eno leto.
Visoko ko stolp
ZAHVALA.
Podpisani se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so o priliki smrti njih ljubljene soproge, matere oz. sinahe, gospe
IZIP0RE SFILI60J ROJ. PERIN,
veleposestnike
bodisi f tolažilnimi besedami ali kakorsikoli drugače priskočili na pomoč. Zlasti se zahvaljujejo preč. g župniku Kumar iz Biljane za toložilne besedi'rajnki, preč. gg. duhovnikom K u r i n čič iz Medane, S p i t z er j u iz Fojane, B 1 a ž k o iz Kozane, Doktoricu in čast. g. teologu Forzuta iz Medane za častni sprejem do pokopališča. Zahvaljujejo se vsem sorodnikom in drugim cenj. darovateljen vencev poseboj se g. podčastnikom biljanske garnizije ; vsun cenj. gg. veleposestnikom in posestnikom, učiteljstvu in vsemu cenjenem društvu, ki je v tako obilem številu od blizu in daleč prihitelo izkazat blagopokojni zadnjo čast, kar je nam v največje toložilo v teh bridkostih.
Bog povrni stotero vsem !
V DRNOVKU, dne 7. julija 1914.
Matilda, tašča.	Franc, soprog.
Marica, Ida, Izidora, Stanke, Milka	Josip, Anton, Mirko
hčere.	sinovi.
r"u"!»■_»""'V» 11ilr in »i V'i—i^-»'

:
:
<
Vsakdo mora zadeti!
400 000 in 200 000 frankov znašajo glavni dobitki
TURŠKIH SREČK.
6 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta.
4*75*000 oziroma iW«vOOO kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine 5 oziroma 3 ¡zbornih srečk. 13 oziroma 9 žrebanj vsako leto : Prihodnje žrebanje 1. avgusta. Mesečni obrok od K 4- naprej. — Za cenjene naročnike določene so
nagrade in premije ! ,t Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo"
Valentin Urbančič, Ljubljana O.

'l



Ali ste že poravnali .
. ' naročnino 1
V*	motno, zavreto, se popravi kako
f||Q tudi cdvzame duh po piesni ali mufi. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo „Novega Časa".
ŠIRITE „NOVI ČAS 1"
presega vse velikanska vsebina in pomembnost našega novega cenika, ki je pravkar izšel
06LAS.
Katastralna občina Volčjigrad pri Komnu odda potom javne ponudbene obravnave gradenje šolskega poslopja.
Delo je proračunjeno na skupno vsoto 6692 K 90 h.
Načrt in troškovnik sta na ogled pri šolskem vodstvu do obravnava-
z več ko 1500 slikami. Na vsaki srani opazite j nega dne l2, julija t. 1. do 11 ure nedosežno zmožnost našega velikomestnega d° po1'
podjetja. Še danes pišite dopisnico po cenik in dobite ga zastonj.
Varščina znaša 5 °/o proraču-njene cene.
NB. Občina si pridržuje pravico od daje.
Volčjigrad 2. julija 1914.
Šolski odsek.