pltfaiB« t gottinL
Posamezna ftfte vilka •fant' aN'
Slovenski
(prej Avtonomist)
Glasilo Slovenske Republikanske Stranke kmetov in delavcev.
DrodaMt«« !■ apravBiitv« • Ljubljani, Breg tt. IS. II.
Telefon 119.
Izhaja rak petek.
Mesečna narodnima 5 Din. — Cene oglasov po dogovoru. Za ved kratne oglase primeren popust. Pri malih oglasih vsaka beseda 50 par"
it. 24.
Ljubljana, dna 19. junija 1925.
Leto V.
Kaj
j Imfonin 7 Lastno zakonodajo na. lastnih tleh vzrastlega slooen-| nOLEIIlU f skega ljudstva!
Siromaščina hodi po deželi.
Siromaščina hodi po slovenski zemlji in njena temna senca je vsak dan večja. 2e pred vojno, v bolj urejenih razmerah, v Sloveniji ni bilo veliko bogastvo. Toda danes smo naravnost berači. Industrijci tožijo, da se jim godi slabo in zapirajo svoje tovarne, ali pa omejujejo obrat. Tudi trgovci in mali obrtniki tožijo, da jim primanjkuje posla in dela. Obrtni delavci stoje v večjih skupinah na cesti in se ozirajo okoli, od kje bo prišel kdorkoli, ki jih bo sprejel v delo.
Kaj je vzrok vsemu temu? To, da ljudstvo vedno manj troši, vsak dan manj kupuje in se omejuje pri vseh svojih potrebščinah kar največ more. Konsumna moč ljudstva je padla in še vedno pada. To pa zadene potem vse: industrijo, trgovino in obrt. Če pada konsumna moč ljudstva, je to le posledica siromaščine tistih, ki kupujejo. Kupuje pa ljudstvo. Katero in kakšno ljudstvo je to? se vprašujemo. To je predvsem naše podeželsko ljudstvo, naš kmet, naš obrtnik, naš delavec!
Ti stanovi, ki so nosilci vsega materijalnega dela in ustvarjanja se bolj in bolj omejujejo, ponekod pa tudi že naravnost stradajo. Če pa naše podeželsko ljudstvo nič nima, nima tudi nihče drugi ničesar. To je že stara resnica.
Kdor hodi danes po naših vaseh in gleda in opazuje življenje, bo kmalu videl, da se je po naših vaseh naselila siromaščina, kakršne doslej naše vasi niso poznale. Boj za vsakdanji kruhek je postal tako težak, da
se jasno vidi, kako socijalna beda dnevno narašča. Kar ima mali kme-tiški človek za naprodaj, nima nobene prave cene več, a vse kar si mora kupiti je kruto drago, pa bodi to obutev, obleka, razno orodje itd. Nikoli naš mali kmetiški človek toliko ne prirela za naprodaj, da bi mogel s izkupičkom kriti svoje najbolj potrebne zahteve.
Iz tega sledi, da se naše podeželsko ljudstvo zopet zadolžuje. Po vseh denarnih zavodih trka naš mali človek in prosi za posojilo. Tu pa mu prihajajo nasproti večinoma ljudje, ki za njegove stiske nimajo ne umevanja ne usmiljenja. Če mu dovolijo posoj&lo, mu ga dovolijo navadno pod zelo težkimi pogoji in na pretirane obresti. Še hujše pa je, da mu hočejo pri tem zarobiti tudi dušo. Takšnemu revežu navadno tudi diktirajo, da morajo pristopiti v njihovo politično stranko, to stranko hvaliti in za njo agitirati. Nam je znano že več takšnih slučajev in reči moramo, da je takšno postopanje ne saino gnjusno, ampak naravnost nečloveško.
Kam vodi vse to? Naše vodilne politične stranke o tem ne razmiš-ljujejo. Tako so slepe, da ne vidijo, cla same žagajo vejo na kateri sede. Zakaj podeželsko ‘ ljudstvo bolj in bolj uvideva, da ga današne vodilne politične stranke samo sleparijo. Zato med našim ljudstvom prodira spoznanje, da mora vzeti vajeti svoje usore v lastne roke in se združiti v mogočno fronto slovenskega podeželskega ljudstva. Samo v tem je spas in rešitev!
Graščaki in tlaiani nekdaj in danes.
Naš sedanji rod' iso nič več ne •spominja raizmerja, ki je vladalo nekdaj med grajščaki in 'tlačani. Starejši ljudje vedo pač še nekaj povedati o tem razmerju, a še to bolj po pripovedovanju svojih očetov in dedov kakor iz lastne izkušnje. Večina današnjega sveta pozna to razmerje le (še iz knjig.
Pred 100 leti ni (bilo v naši domovini mnogo sv obodnih, kmetov, to je takih, ki bi bili svobodno razpolagali is .svojo zemljo, ki iso jo obdelovali, ali pa s poslopji, v katerih so stanovali. Ogromna večina 'slovenske zemlje je bila grajščinska last. Grajščaki pa svoje izemlje niso sami obdelovali, ampak obdelovali so jim jo nesvobodni kmetje. Tak kmet jie stanoval v bajti, 'ki je bila grajščakova 'last, in obdeloval je kos zemlje, ki je 'bila tudi grajlščikova last. Hiše in zemlje pa kmet ni imel v najemu, ampak imel je oboje kot neke vrste deden »užitek«. Za ta »užitek« pa je moral grajščaku delati tlako in mu plačevati desetino. Tlaka je bila brezplačno delo na grajščinskem polju, desetina pa je bila oddaja ene desetine vsega, kar je kmet sam pridelal na svojem od grajščine mu danem užitku.
Prišlo pa je revolucijsko leto
1848.,	ki je kmete napravilo za lastnike in ne samo za užitkarje tiste 'zemlje, ki so jo obdelovali. Prejšnji lastniki (grajščaki) so dobili pri-
odvisnosti, v državah pa, kjer prelit iva več narodov, kakor n. pr. v naši državi, igra vlogo gospodujočega grajščaka takozvani »gospodujoč« narod. V bivši avstrijski državi so bili gospodujoči narod Nemci. O naši sedanji državi ne rečemo drugega kakor da mi iSlovenci v njej nismo gospodujoč narod!
merno odškodnino, ki jo je plačala deloma država, nekaj dežela, nekaj malega pa osvobojeni kmetje sami. To plačevanje je trajalo nekaj let. Kopa je bilo vse plačano, je postala zemlja prosta kmečka last. Imel jo je in jo ima še danes tisti, kdor jo plača ali podeduje, kdor je pa ne more kupiti, je nima. Napram graj-ščakom pa kmetje ;že zdavnaj nimajo nobenih obveznosti več. Danes postane laihko kmet (bogat, grajščak pa pride na kant, če slabo gospodari. Tako je kmet postal iz nekdanjega graji,ščinskega tlačana svoboden državljan, ki ima glede lastnine iste pravice kakor nekdanji grajščak.
Kmet in delavec pa danes nista več samo državljana, ampak sta tudi sestaven del svojega naroda. Kakor pa so se nekdaj morali boriti 'kmetje, da so postali državljani, ki svobodno razpolagajo s svojim imetjem, tako se morajo danes boriti narodi, da bi tudi ti svobodno razpolagali s premoženjem in s plodovi dela celega naroda.
Kakor so bili nekdaj zasužnjeni kmetje kot posamezniki, tako so danes zasužnjeni narodi, celo sto-miljonski narodi, kakor so Kitajci ali Indijca, pa tudi mali narodi. Vlogo grajščiniskih izkoriščevalcev in zatiralcev igrajo danes močne velekapitalistične države, ki drže male države v popolni gospodarski
Vsak še tako majhen narodič pa ima pravico do svojega gospodstva na svoji zemlji, kakor jo je imel in tekom časa tudi dobil kmet-tlačan kot posameznik na svoji zemlji. In glavni cilj vse naše politične borbe je in mora biti, da postanemo Slovenci sami gospodje na svoji zemlji.
Mednarodnost.
Nova doba nam je prinesla nešteto novotarij, ki jih naši predniki niso poznali. Tudi mednarodnost je taka novotarija.
Kaj pravi mednarodnosti Mednarodnost pravi, da je mogoče zasledovati skupne človeške cilje brez ozira na narod, ampak samo z ozirom na posameznika. Ta cilj pa je dosegljiv le tam, kjer gre za duhovne dobrine, kar vidimo zlasti pri raznih verah. Da je en sam Bog, lahko veruje Kitajec tako kakor 'Slovenec. Tudi nauk »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« ilahko pripozna vsak človek kot član splošne človeške družbe.
Cisto drugačna pa postane stvar, če reže mednarodnost v posvetne zadeve, n. pr. v gospodarske ali so-eijalne. Te zadevo niso namreč samo stvar človeka kot človeka, ampak so tudi stvar višjih organičnih enot, kakoršna je n. pr. narod. Če zahteva delavstvo mednarodno organizacijo, je tako organizacijo mogoče izpeljati ne le kot sodelovanje posameznikov kot ljudi, ampak ozirati Iso mora tudi na potrebe vitjih enot organizirane človeške družbe kakor so n. pr. države in narodi. To dokazuje praksa.
Delavistvo si je ustvarilo mogočne organizacije, ki veljajo kot »mednarodne«. Tudi znanstveniki imajo take organizacije in umetniki itd. Kaj pa vidimo pri vseh teh organizacijah? Mi vidimo, da delujejo splošno le tako, da »mednarodni odbor« določa le neke skupne
smernice, način pa, kako naj organizacije po posamičnih državah ali deželah te smernice udejstve, morajo prepustiti organizacijam do-tionih narodov ali držav, ker veljajo za vsako državo in za vsak narod druge razmere.
Mednarodne organizacije se dajo praktično izpeljati samo na principu federacij. Kolikor Svobodnejše in neodvisnejše so državne ali narodne organizacije od mednarodnih vrhovnih odborov, toliko uspešnejše lahko delujejo.
To velja tudi za razne stanovske organizacije pri nas, zlasti za kmečke in delavske. 'Slovenski kmet živi pod svojim posebnim podnebjem, on ima svoje vrste zemljo, ki j:odi svoje vrste pridelke. Zato sionskega kmeta ni mogoče metati^Pen ko« ene same centralistično urejene splošne kmečke organizacije, kar pa ne izključuje možnosti, da samostojno organiziran slovenski kmet ne bi podpiral samostojno organiziranega hrvaškega, srbskega ali kateregakoli samostojno organiziranega kmeta, če je pomoči in podpore potreben.
Kar velja za kmečke organizacije, velja tudi za delavske. iSloven-ski delavec živi v drugačnih razmerah kakor srbski ali hrvaški. Zato je enotna centralistična delavska organizacija nemogoča, mogoča in pametna pa je federativna organizacija, ki pušča vsakemu delu kar največ samostojnosti brez škode za dosego skupnih končnih ciljev.
Dnevne vesti.
it,1?- •>
Ugotovitev. V zadnji številki našega lista smo prinesli na uvodnem mestu našega lista govor dr. Korošca v celoti. „Slovenec“ je ponovno pisal/kako mogočen vtis je napravil ta govor na razne politične skupine v Belgradu. Nam pa se sedaj poroča iz Belgrada, da je g. dr. Korošec ta svoj govor tam doli zatajil, izjavljajoč, da „Slovenec“ ni prinesel govora točno, ampak da je njegove besede skvaril. Kaj naj rečemo takšni politiki? Slepe miši!
Velik protestni shod proti previsokim davkom v Sloveniji. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani priredi v sporazumu z drugimi pridobitnimi organizacijami v nedeljo, dne 21. junija 1925 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union velik protestni shod proti neprimerno visokemu hišno-najemninskemu davku, proti 200 odstotnemu povišanju invalidskega davka ter proti previsoki lestvici . dohodninskega davka v Sloveniji. Na shod se vabijo vsi hišni in zemljiški posestniki kakor ostali davkoplačevalci iz cele z davki preobložene Slovenije ter naj se takoj ustanove posebni odbo-
ri, da bo udeležba na tem shodu impozantna, ker le s tem bomo dosegli uspeh. Na shod se povabijo vsi državni poslanci ter zastopniki merodajnih političnih strank. — To naznanilo so prinesli skoro vsi listi. Iz naznanila samega ni razvidno, ali mislijo prireditelji tega shoda zares, ali pa naj služi ta prireditev morda neznanim političnim namenom. Res pa je, da je davčna praksa pri nas v Sloveniji taka:	Če v Belgradu
prvič zahtevajo od Slovenije 50 milijonov, jim pošlje naša finančna uprava 70 milijonov. Ali bi bili v Belgradu tepci, če bi tistih 20 milijonov vrnili, češ, brača, preveč ste dali. Narobe,, prihodnjič zahtevajo v Belgradu 70 milijonov in glej, naša finančna uprava jih pošlje 90. V tretje zahtevajo v Belgradu — 90 milijonov. In točno jim pošlje fi-nannča uprava v Sloveniji 120 milijonov. To gre brez konca in kraja. Danes pojo po naši mili očetnjavi davčni bobni, kakor v turških časih. In zato se nič ne čudimo, kadar slišimo iz ust naših kmetov in obrtni kov: Naj nas rešijo, naj nam pošljejo v Slovenijo srbske finančne uradnike!
Politične pajacade. Zadnjo nedeljo .so priredili samostojni demokrati v Si^u „yeliko“ zborovanje, na katerem je govorij Sy. Pribičevič. Vse je bilotgicp aranžirano, kakor je to delala včasih HRSS, da bi izgledalo, kako je ljudstvo »navdušeno". Pribičevič sam se je pripeljal na zborovanje na kmečkem vozu, a pri shodu so sodelovali pevski in tamburaški zbori ter skupine zastav. Ves upravni državni aparat je bil na nogah, da spravi ljudi na shod. Največ udeležencev je bilo iz drugih krajev, odkoder so prišli z vlaki. Vendar se prireditev ni obnesla in se že iz raznih časopisnih poročil vidi, da se je poskus, ki naj bi pokazal, kako se hrvaško kmečko ljudstvo približuje demokratom, tli posrečil. Demokrati hočejo pokazati radikalom, da jih je več kot radlčevcev. Žaba je tudi hotela biti velika kot konj in se je napihovala toliko časa, da je — počila !
Slovenske žene in dekleta, zdramite se! Za moškimi davkoplačevalci v Sloveniij in na Hrvaškem naj pridejo na vrsto še žene. Tako hočejo v Belgradu, kjer nameravajo proširiti veljavnost srbskega državljanskega zakona tudi na prečanske kraje. Doslej so nas osrečili s pro-širjenjem vojaškega zakona, potem z nekimi paragrafi kazenskega zakona (omenjamo tu le prosluli paragraf 104), sedaj pa hočejo »proširiti" na nas še srbski splošni državljanski zakonik. Ce se namen belgraj-skih mogotcev uresniči, bpdo slovenske in hrvaške žene silno prizar dete, kajti srbski državljanski zakon odreka ženam pravico do ded-ščin! Tak zakon je bil in je še mogoč v Srbiji, kjer žene nimajo skoro nobenih državljanskih pravic, pri nas pa je kaj takega nemogoče! Srbski kmetje žive namreč še večinoma v zadrugah, kjer ne poznajo privatne lastnine. Vse premoženje, kar ga ima zadruga (namreč družinska zadruga, ki se ne sme zamenjati z našimi gospodarskimi zadrugami« op. ur.);;je last zadruge, kateri načeluje starešina in ki skupno premoženje družinske zadruge upravlja. V takih družinskih zadrugah živijo očetje, matere, njihovi sinovi in hčere, možje hčera in žene sinov in zopet njihovi otroci itd. Ti nimajo pravice do nobene privatne lastnine, ampak kar pridelajo, je skupna last zadruge, zato pa dobe od zadruge hrano, stanovanje, obleko itd. V takih zadrugah je žena brezpravna, in je samo navadna delovna živina. A tudi tam, kjer ljudje ne žive v zadrugah, žena ne pomeni nič. Samo delati mora kakor konj, pravice pa nima nobene, če pride žena zvečer trudna s polja domov, se še vsesti ne sme prej, dokler ji tega ne dovoli mož, ki navadno ves dan lenuhari in igra „junaka“, za katerega se pošteno delo ne spodobi. Ce pride mož zveper domov, mu mora žena umiti noge in ponekod je celo navada, da mu mora noge poljubiti. Vse to so ostanki starih turških razmer, ki so se ohranili še do danes. Tudi v krogih izobražencev žene niso dosti na boljšem kakor v haremih zaprte Turkipje. Edino izjemo tvorijo učiteljice in delavke, ki žive od svojega . lastnega zaslužka, bodisi fizične ali pa duševne delavke (uradnice itd,.). V takih razmerah je srbski zakon razumljiv, ker zakon ni nič druzega kakor napisano življenje. Pri nas je pa drugače. Pri nas uživa žena popolno ravnopravnost z možmi tudi glede premoženja. Naše ženske imajo pravico zaslužiti denar, ki ostane njihova last. Za svoj denar si lahko kupijo, kar si hočejo one same. Svoj denar (premoženje) lahko volijo, komur hočejo, kolikor njihove volje ne omejuje državljanski zakonik glede otrok in sorodstva. Žene tudi lahko podedujejo in med brati in sestrami ni nobene razlike glede podedovanja premoženja starišev, ker so vsi otroci istega očeta in iste matere. Naše trazmere so posledica našega kulturnega razvoja, ki. je izražen tudi v naši dosedanji zakonodaji. Sedaj pa hočejo slavni centralisti vse te razmere čez noč postaviti na glavo
in nas pahniti za 500 Ipt nazaj v nekdanje turške čase in turške razmere! Sedaj bodo tudi naše ženske uvidele, kam so nas pripeljali n.jiši vodilni politiki 1. 19JS. s svojim nepremišljenim „ujedipjeygnjenj“ in s svojin mpgjeniip „jugasl6yen$tyom". Radoyedni smo, če bo slavno »Kolo se-stara" tudi še sedaj pelo slavo belgrajskemu centralizmu in če se bodo naše dične „narodne dame“ tudi še sedaj navduševale za »jedin-stveni narod“, ko jim grozi takore-koč turški harem! Odločne slovenske žene pa naj prirejajo povsod shode proti nameravanemu ponižanju ugleda slovenskih žen in proti nečuvenemu prikrajšanju njihovih človeških pravic!
Krušni očetje. Krušnega očeta imenujemo človeka, ki koga redi. Nam slovenskim republikancem naši politični nasprotniki jako radi očitajo, da so naši »krušni očetje11 hrvaški republikanci. S tem hočejo reči, da smo mi dobivali denar za list, za agitacijo itd. iz Zagreba. Mi smo na taka očitanja, ki smo jih brali v „Domoljubu“, v „Slovencu“ in v „Slov. Narodu" odgovorili vedno z vljudnim vabilom, naj se gospodje potrudijo k nam in naj sami pregledajo naše knjige, kjer je vestno vpisan vsak krajcar, da se bodo na podlagi knjig prepričali, kako grdo se lažejo! Vsa taka vabila so ostala doslej brez uspeha in slovenski „ka-valirji“ se lažejo naprej. Tako smo pretekli teden brali tudi v „Jutru“ staro bajko o nekih naših »krušnih očetih*4 v Zagrebu. Kolikor je nam znano, sedi pri „Jutru“ nekaj prav kako takšne obrekovalce imenujejo v Evropi.
Nova policijska praksa glede listov. V 22. štev. našega lista z dne
5.	junija letos smo priobčili dobeseden prevod članka narodnega poslanca HSS Mate Jagatiča „Kdo je protidržaven?“ ki ga je objavil v Radičevem listu „Dom“. Ta članek ni bil zaplenjen niti v „Domu“ niti v našem listu. Kar dobi te dni odgovorni urednik • našega lista vabilo pred preiskovalnega sodnika zaradi § 104 srbskega kazenskega zakona. V dobri veri, da ni list zakrivil nič kaznjivega, se je podal odgovorni urednik na sodišče. Tam mu je gospod preiskovalni sodnik prebral ovadbo ljubljanske policijske direkcije, češ, da je zgoraj omenjeni, toda nezaplenjeni članek kaznjiv. Naš odgovorni urednik je izjavil, da navedenega članka pred njegovo objavo ni bral, kar je resnično, čudil pa se je neizmerno, zakaj list ni bil zaplenjen, če je tako. Sedaj bo deželno sodišče razpravljalo o tej zadevi. Kako bo iztekla, o tem bomo že še poročali. Pripominjamo pa že danes, če ta praksa dobi odobrenje sodišča, da bo mogla policijska oblast v bodočnosti uničiti vsak list na ta način. Naše pravno mnenje je, da proširitev § 104. s. k. z. na celo državo pi imela namena nekaj uveljaviti, kar bi pri nas tiskovne razmere poslabšalo napram onim v Srbiji sami.
Kaj bodo napravili učitelji? Novi šolski zakon določa, da se bodo morali iičitelji „vicati“ celih 9 let, pred-no bodo stalno nameščeni. Stalno nameščen pa bo le tisti učitelj, ki bo otroke vzgajal v »duhu narodnega in državnega edinstva", obenem pa tudi zunaj šole pridno agitiral za vsakokratno vlado. Če bo učitelj tudi kaj naročil, to je postranska stvar. Če bodo otroci dobro znali pesem „Za sam Srbin dušam, telom“, bo za učitelja dobro, če pa tega ne bodo znali, ga bodo vrgli na cesto. Ker pa' ima tudi učitelj želodec, ki zahteva vsak dan svojo jed, učiteljem ne bo kazalo druzega kakor ubogati. — Nekateri bodo radi ubogali, drugi pa, ki bodo hoteli kljub pritisku še ostati zavedni Slovenci, bodo morali pa nekoliko hinavčiti in se potuhniti, ker drugače ne bo šlo. Mi, ki to razumemo, jih zaradi tega ne bomo obsojali, kajti kruh je kruh, pomagati pa jim zaenkrat-ne moremo z drugim kot s tolažbo, da ima vsaka stvar na svetu svoj konec, klobasa dva, sveder pa tri. Vojska je bila huda stvar in je trpela eno leto in še
eno leto, enkrat je pa le prenehala. Tako bo tudi z nasiljem v šoli. Če smo prenesli in pretrpeli vojsko, bomo prenesli tudi to, ker vemo, da se bodo lepega dne vse centralistične oslarije sesule in zrušile same v sebe.
Nič več vojske! V naših šolskih berilih smo brali prej pred Avstrijo in beremo še danes skoro o samih vojskah. Posebno pouk v zgodovini obsega pri nas skoro same vojske in slavo in glorijo raznih generalov in vojskovodij. Prej smo poznali same Lavdone in Princ-evgene in Ra-detzky-je, danes pa razne generale in maršale iz svetovne vojne. Nikdar pa ne beremo v naših učnih knjigah n. pr. imena Pasteur (reci: Paster), ki je s svojo znanostjo (odkril je zdravilo proti pasji steklini in položil temelj važnemu delu moderne medicine) človeštvu več koristil kakor vsi generali in maršali skupaj, ki niso znali druzega kakor ljudi pobijati. Mi »kulturni" Evropejci se še nismo prikopali do spoznanja, da je večno poveličevanje vojsk in povzdigovanje generalov in maršalov v šoli odveč, pač pa so to spoznali Avstralci, ki so sklenili, da mora iz njihovih šolskih knjig izginiti poveličevanje prelivanja krvi, da mora na mesto tega stopiti nauk o ljubezni do ljudi in da mora na mesto tega stopiti nauk o ljubezni do ljudi in da mora šola vzgajati otroke za civilizacijo in za kulturo, ne pa za klanje in mesarjenje. Pri nas slovi kot „junak“ samo tisti, ki ljudi pobija v imenu ..domovinske ljubezni", v resnici je pa zadnja usmiljenka, ki streže v bolnišnici bolniku, ki ima kakšno nevarno bolezen, mnogo večja junakinja kakor vse armade sveta skup.
Kaj se vse dogaja. Znano je, da je Štefan Radič zaprt kot »boljševik" in da je njegova stranka pod obznano in razpuščena. Kljub temu pa pošilja Pašič k Štefanu Radiču v ječo svoje zaupnike, da se ž njim pogovarjajo! Ali je torej Štefan aRdič res »hudodelec" ali ni, če se sam ministrski predsednik ž njim pogaja? Njegov nečak Pavle Radič je izvoljen za poslanca na programu HRSS. Zato je seveda tudi „boljševik“ in pod ob-.znano in zaradi tega njegov mandat tudi še ni potrjen. Kljub temu pa ga sprejema kralj v avdijencah, ki trajajo po cele ure! Ali je torej Pavle Radič res „boljševik“ tudi sam...?!
»Slovenski Narod“ piše:	„Za
lastno slovensko državo pretaka grenke solze g. Prepeluh v svojem glasilu in piše: „L. 1918. smo imeli Slovenci svojo lastno državo. Slava naše lastne države pa je trajala le nekaj tednov. Ker nismo bili mi niti najmanj pripravljeni na uresničenje kakršnega našega političnega cilja, smo obležali na tistih hlapčevskih tleh, na katerih smo ležali nekaj stoletij pod Avstrijo." — Nato nadaljuje »Narod":	„Po lastni slovenski dr^
žavi se torej toži g. Prepeluh in rad bi imel neodvisno slovensko republiko, državo, ki bi štela 1 milijon prebivalcev! Prepameten je, da bi ne vedel, da bi takšno slovensko samostojno državico, pa naj bi bila republika ali kraljevina, prav hitro pohrustali naši ljubeznivi sosedje Nemci, Italijani in Madžari... Ali ni zločin, ob takšnih dejanskih razmerah begati ljudstvo s fantomi, ki bi bili narodu v pogubo, ako bi se uresničili?" — Politike »Slov. Naroda" danes res že noben pameten človek ne ceni visoko, ampak da si bo privoščil tako oslarijo, da je »državna neodvisnost za narod „poguba“ — tako oslarijo more napisati le kak slovenski »inteligenčni" bimbo! Danes ga ni naroda ali narodiča na svetu, ki bi ne hrepenel po svoji kolikor mogoče veliki samostojnosti, samo Slovenci bi po »Narodu" tega ne smeli želeti, ker bi nas v tem slučaju »pohrustali" Lahi itd.! Ta je res dobra! Če je nevarnost, »pohrusta-nja" tako velika,, zakaj, se pa potem j ne odreče svoje državne neodvisnosti tudi cela kraljevina SHS s svoji-i mi borimi 10 milijoni prebivalcev in 1 se p e pr druži kaki stoniilijonsk dr-fžavi? Narod" jako rad piše o združenju Avstrije z Nemčijo in pre-‘ rokuje, da bo do združitve tudi pri-
šlo. Kaj se bo zgodilo s Slovenci, če bi se združenim Nemcem zahotelo po Trstu. Ali se bo 10 milijonov ljudem brez tehnike in brez fabrik mogoče upirati stomilijonski sili do skrajnosti industrijalizrane Nemčije? Pa lastni »Narodovi" teoriji je tudi za celo Jugoslavijo skrajni čas, da svojo neodvisnost likvidira! Če zahtevamo Slovenci zase svojo državnost in si to zahtevo postavljamo kot svoj politični cilj za bodočnost, s tem še ni rečeno, da moramo imeti svojo popolnoma neodvisno državo, ampak je še vedno mogoča federativna zveza s Hrvati, Srbi itd., in če bi bila naša država urejena na federalističnem principu, bi bila na znotraj in na zunaj stokrat močnejša kot je danes. Strašenje ljudi z Lahi itd. ni nič druzega kakor strašilo slovenskih demokratarjev za politične tepce.
Čemu jeza? V parlamentu razpravljajo sedaj načrt novega šolskega zakona. Ta zakon določa, da se morajo otroci v šoli vzgajati v duhu »državnega in narodnega edinstva" in v duhu »verske strpnosti". Določba o vzgoji otrok v duhu »državnega in narodnega edinstva" in v duhu »verske strpnosti" je izvala v nekaterih slovenskih krogih hud odpor, ki je v stvari sami upravičen, praktično pa popolnoma odveč. Določba o vzgoji otrok v duhu »državnega in narodnega edinstva" namreč ni nič druzega kakor ponesrečena kopija določbe starega avstrijskega oziroma mažarskega šolskega zakona o vzgoji otrok v »patrijotičnem" duhu. Tudi nam, ki smo hodili v šolo še pod Avstrijo, so morali učitelji in nadzorniki delati pridige o ljubezni do Avstrije in pokorščini do presvit-lega cesarja. Tudi v šolskih berilih je sestavkov »patrijotične" vsebine kar mrgolelo. Učitelji so se višjemu povelju morali pokoriti in so nam res pri vsaki priliki pridigovali o »patriotizmu". Rezultat vseh patri-jotičnih pridig in vseh patrijotičnih sestavkov v šolskih berilih pa je bil tak, da smo se že kot otroci pri takih pridigah brcali pod1 klopmi! Kolikor bolj so nam vtepali v glavo patrijotizem v šolah in pozneje pri vojakih, toliko manj ga je bilo v naših srcih, ker otroci navadno niso tako neumni kot razni patrijotični ministri. Tako bo tudi sedaj. Kolikor bodo otrokom ubijali v glavo patrijotizem s silo, toliko manj ga bo. In kakor smo mi starejši ljudje kljub vsemu ponemčevanju vseeno postali zavedni in navdušeni Slovenci, tako bodo tudi naši otroci kljub vsem pridigam o »narodnem edinstvu" ostali dobri Slovenci. To bi lahko vedel tudi gospod Pribičevič, ki je moral videti na svoje oči, da so Srbi v Vojvodini ostali dobri in zavedrii Srbi kljub vsem mažaronskim poskusom, da bi Srbe z raznimi »patri-jotičnimi" pridigami v šoli spreobrnili v »en sam ogrski narod". Zato se mi takih zakonov nič ne bojimo, ker smo prepirčani, da bodo rodili ravno nasprotno od tega, kar bi gospodje s silo radi dosegli. Kadar bodo gospodje dali ljudem dobro in pošteno upravo, da se bodo ljudje čutili zadovoljne, bodo postali „pa-trijoti" brez pritiska in brez »patrijotičnih" pridig v šoli in zven šole. Dokler bodo pa ljudje kleli zaradi previsokih davkov in zaradi malomarne in zanikrne uprave, vsi šolski zakoni ne bodo spremenili ljudi v »patrijote".
Tako je prav! V Zagrebu so zborovali pretekli teden zastopniki raznih planinskih društev iz cele države SHS. To zborovanje je bilo jako zanimivo. V Belgradu so se namreč spomnili, da bi bilo dobro, če bi mogli tudi planinska društva centralizirati in jih spraviti pod belgrajsko komando. V ta namen so ustanovili v Belgradu neko »turistično centralo", seveda pod pokroviteljstvom vlade, in potem so poskusili pod kapo novega društva spraviti vsa planinski društva v celi državi. Da je . šlo pri tem poskusu v prvi vrsti za centralizacijo denarja raznih planinskih društev v Belgradu, menda ni treba še posebno povdarjati. Zastopniki hrvaških in slovenskih planinskih društev pa so pravočasno
lepe namene nameravane centralizacije spregledali in so rekli, da so sicer pripravljeni ustanoviti kakšno „Zvezo“, ki bi obsegala vsa planinska društva v naši državi, toda v tel -»Zvezi** mora ostati vsako planinsko društvo popolnoma samostojno in neodvisno na svojem področju! To se pravi z drugimi besedami, da razna planinska društva niso nasedla centralističnim spletkam in da se niso dala prav nič preslepiti od nekega „jugoslovenstva“, ampak so se izrekla samo za federalistično zvezo, v kateri ostane vsako društvo še vedno sam svoj gospodar! — Zanimivo je, da je zastopal na zborovanju planinskih društev v Zagrebu centralistične interese Slovenec! Kjerkoli na svetu se dogaja kakšna packarija, gotovo ne sme manjkati pri njej »slovenski (?) inteligent"!
Ponarejevalec dokumentov zaprt.
Veliki nemški list „Berliner Tage-blatt“ poroča, da se je policiji v Berlinu posrečilo spraviti zelo nevarnega tička v policijsko kletko. Berlinska policija je pamreč zaprla nekega Druželovskega, ki je živel samo od ponarejanja raznih dokumentov, zlasti političnih. Dokazali so mu, da je. ponaredil znano „Zinovevo pismo“ na angleške delavce. To pismo je pri zadnjih volitvah angleški delavski stranki silno škodovalo, ker je stal v njem poziv ruske vlade(!) angleškim delavcem na revolucijo. Danes je jasno, da so tisto pismo današnji mogotci na Angleškem pri ponarejevalcu dokumentov Druželovskem sami naročili in ga seveda tudi plačali! S tem dejanjem se angleški kapitalisti in lordi niso pokazali posebno kot gentlemane! Druželovski je dalje „lifral“ razne »dokumente" Poljakom, s katerimi Je poljska vlada hotela dokazati svetu, da neke železniške nesreče ni kriva zanikrna železniška uprava, ampak da so jo zakrivili »boljševiki"! To je storila poljska vlada zato, da ji ne bi bilo treba plačati odškodnine ponesrečencem! Največ takih »dokumentov** pa je napravil Druželovski za bolgarsko vlado, kjer še danes obešajo na stotine ljudi na podlagi ponarejenih listin! Iz razkritij berlinske policije mora danes uvideti vsak človek, koliko so vredni taki „dokumenti“. Za Jugoslavijo preskrbuje take „do-kumente“ neka sleparska banda na Dunaju in na podlagi takih „doku-mentov“ je tudi Radič s svojimi tovariši še vedno zaprt.
Našemu vrlemu tovarišu Martinu Vindišu v Leskovcu v Halozah je pretekli teden umrla mati s katero so ga vezale prisrčne vezi dobrega sina napram skrbni materi. Naše iskreno sožalje!
Številke, ki so zgovorne. Naš finančni minister je predložil parlamentu proračun za 1. 1925/1926. Glasom tega proračuna bo imela naša država v tem proračunskem letu izdatkov 11 miljard 910 milflonov dinarjev! Ta denar bodo plačali ljudje
v	davkih. Za katere reči pk rabi naša država toliko dohodkov? Glasom proračuna bo izdala država v tem letu:
1. za narodno zdravje 317 milijonov dinarjev;
2. za socijalno politiko 459 milijonov;
3. za agrarno reformo'75 milijonov dinarjev;
4. za šolstvo 749 milijonov dinarjev;
5. za finančno ministrstvo 1 mi-ljardo, 767 milijonov dinarjev;
6. za vojsko in mornarico 2 mi-ljardi 248 milijonov dinarjev;
7. za kmetijstvo 277 milijonov dinarjev.
To je samo nekaj številk iz proračuna, v katerega je vstavljena tudi svota 1 miljarde 76 milijonov dinarjev za »Vrhovno državno upravo**.
Mi smo kmetiška država. Večino davkov plača kmet. Toda za kmetijske reči ima država borih 277 milijonov dinarjev. — Te številke ne potrebujejo nobene razlage!
Politika hlapcev. Naši bralci se gotovo še dobro, opominjajo, kako
ostro smo mi vedno bičali tisti nesrečni nauk naše »inteligence", da moramo biti Slovenci krotki in ponižni kot psi, da se moramo vsaki vladi le kolikor mogoče glaboko priklanjati in ji služiti, kajti če tega ne storimo, ne bomo nikdar nič dobili. Kolkor odločnejše pa smo mi ta nesrečni politični nauk obsojali in pred njm svarili, toliko bolj so naši »državotvoren zijali in kričali, da je za Slovence edino dobra le politika drobtin in ostudnega hlapčevskega klečeplazenja in lizanja. Slovenska javnost nas ni poslušala in naših svaril ni upoštevala, ampak je kot nora drla za raznimi doktorji in se priklanjala in pripogibala svoje hrbtenice kakor cirkuški klovni. Zgodilo pa se je kakor navadno, da daje praksa prav nam! Kolikor bolj se namreč Slovenci priklanjamo, toliko manj dobimo! To je tudi popolnoma naravno! Poslušnega in ubogljive psička nihče ne tolaži in mu nihče ne prigovarja, ampak ga kvečjemu brcne, če je le preveč siten, vsiljiv in nadležen. Tako se je zgodilo tudi slovenskim ponižnim psičkom. Kolikor bolj so se lizali in se še ližejo svojim gospodarjem, bolj jih gospodarji brcajo! Slovenski politični psički milo cvilijo, da je davek prevsok, gospodarji pa jim nalagajo kot plačilo za njihovo cvile-nje in lizanje še večje davke. Bolj za vlado in za »narodno edinstvo“ navdušene organizacije ni med nami kot je znano „Kolo se-stara“. In plačilo? Plačilo za »neomajno zve-stobo“ bo zakon, ki ženam jemlje pravico do dedščin! Ljubljana je imela doslej svoje monopolno ravnateljstvo za Slovenijo v — Zagrebu, torej v glavnem mestu hrvaških »prevratnih elementov", slovenski politični psički pa so dobili za svojo »državotvornost11 pošteno zasluženo brco! Tako gre na celi črti! Kolikor bolj se po svojih oslarijah že sve-tovnoznana »slovenska inteligenca" priklanja in prilizuje in se po prahu valja, bolj jo brcajo odločujoči gospodje in mi ne moremo reči druzega kakor to, da imajo gospodje prav! Z zavednimi, odločnimi in z ponosnimi ljudmi se občuje kot z ljudmi, s psi pa po pasje! 1 ako je vedno bilo in bo.
Kdor prejme v tej ali v prihodnji številki izpolnjeno položnico, naj dotični znesek gotovo takoj odpošlje, da se izogne ustavitvi lista. Ne zahtevamo, da plačate naročnino v naprej — ampak plačati jo mora vsak vsaj za ta čas, ko je list redno prejemal. To je zadnji opomin. Kdor ne pošlje to naročnino, si naj druge stroške sam pripiše. Dovolj smo vedno prosili »pošljite naročnino", a katerega se lepa beseda ali prošnja ne prime, mu ni pomoči.
»Kitajsko Kitajcem**! Kitajski narod je največji narod na svetu, ker šteje nad 400 miljonov ljudi. Kitajce so Evropejci doslej imeli za neka manjvredna bitja, s katerimi se lahko postopa kot z živalmi, in so jih brez mere izkoriščali. Sedaj pa se je naenkrat pojavil po celi Kitajski klic »Kitajska Kitajcem" in po celi deželi se bliskovito naglo širi revolucionarno gibanje proti evropejskim izžemalcem in izkoriščevalcem. Proti evropskim oderuhom, ki so pod krinko »civilizacije in kulture" odirali uboge Kitajce na meh, so se začeli najprej oglašati kitajski inteligent!, pred vsem dijaki visokih šol, ki so po vseh večjih mestih organizirali velike štrajke, pr ikaterih je prišlo ponekod tudi do krvoprelitja. Tako se dviga in razvija doslej zaničevani in teptani kitajski rod in pra-
vi	evropskim kulturonoscem: »Nič več nas ne boste drli in zatirali! Tudi mi smo narod, prost in svoboden narod, in če hočete imeti z nami kaj opraviti, boste z nami govorili kot enak z enakim ali pa vas bomo vse skupaj pometali iz dežele!“ Načelo o samoodločbi narodov je pognalo torej na Kitajskem jako globoke korenine. V posebni nevarnosti je na Kitajskem angleški kapital in zato se Angleži silno prizadevajo, da bi kitajsko narodno gibanje s silo zatrli. Na drugi strani pa stoji sovjetska Rusija, ki gibanje Kitajcev in
njihov boj za neodvisnost krepko podpira, ker se zaveda, kolike važnosti vtegne biti v bodočem boju z Anglijo za Ruse pomoč in prijateljstvo 400 milijonskega naroda, čegar zemlaj krije v sebi neizmerna naravna bogastva. Z načelom o samoodločbi narodov dela sovjetska diplomacija proti angleškim kapitalistom na vsi črti in kakor kažejo dogodki, dosedaj z jako dobrim uspehom. Sovjetska diplomacija je krepko pričela majati stebre, na katerih sloni angleško svetovno gospodarstvo in ti stebri že prav močno pokajo. — Sedaj pa primerjajmo držanje Kitajske inteligence v boju za narodno neodvisnost z držanjem naše slovenske inteligence. Kitajska inteligenca koraka v prvih vrstah boriteljev za narodno neodvisnost, ogromna večina slovenske inteligence pa pravi, da je boj za neodvisnost slovenskega naroda poguba in trdi celo, da Slovenci sploh nismo narod!! Zato ponovno kličemo slovenskim kmetom in delavcem: »Bojte se slovenske(?) inteligence!" Ce pride med nas človek, ki nam bo hotel dopovedovati, da niste narod, da ste »eno" in kar je podobnih flavz* ga primite lepo za roko in ga peljite pod kap! Te vrste inteligenca mora iz naše srede izginiti. Boljše je, da živimo brez take »inteligence", ki ne zna druzega kakor tajiti svoj rod in pljuvati v lastno skledo!
Priznanje monarhije. Razni slovenski listi še vedno begajo ljudi i bedarijo, da morajo ljudje, ki tega ali onega monarha priznavajo, na vsak način biti monarhisti. Naj za enkrat pokažemo s par primieri, kako je ta stvar v praksi. Pred vojno je bila Francija republika, caristična Rusija pa je bila absolutistična monarhija. Politika je nanesla tako, da je prišlo med obema državama do politične zveze, brez ozira na vnanjo obliko obeh držav. Tudi takrat so se razni bedaki praskali za svojimi dolgimi ušesi in so se vpraševali, kako je to mogoče, da se veže republikanska Francija s caristično rusko monarhijo. In vendar je bilo tako. Da pa dobi francosko-ruska zveza tudi svoje potrdila na zunaj, je ruski car obiskal glavno mesto francoske« republike Pariz. Predsednik francoske republike je ruskega carja nadvse sijajno sprejel itf celo poljubila sta se načelnika obeh držav! Tudi to raznim dolgoušcem ni šlo v glavo. Car in republikanski predsednik, ki se poljubujeta javno! Kdaj je še to na svetu bilo? In vendar to ni bilo nič čudnega. Francoski republikanci-so enostavno priznali, da je reprezentant ruske države car in so se mu priklonili ne kot carju, ampak kot zastopniku ruske države in ruskega naroda! Koga pa ima ruska država za svojega vidnega za-
nCTpckusiii
fe i
c'
in zadovoljni bojte,fe kupile JNIKOTIKOffllPl
stopnika na zunaj, to pa je stvar, o kateri naj razmišljajo Rusi, ne Francozi! — Drug primer: V Avstriji so bili pred vojno socijalni demokratje že po svojem programu republikanci. Dokler ni bilo splošne volilne pravice, niso socijalni demokratje pomenili mnogo. Po uvedbi splošne volilne pravice pa so postali druga najmočnejša stranka v parlamentu in so dobili tudi mesto predsednika v parlamentu. Bila pa je navada, da se je vsako novoizvoljeno predsedstvo parlamenta šlo poklonit cesarju. Takrat so ljudje prav radovedno čakali, ali se pojde za predsednika izvoljeni socijalni demokrat in republikanec Pernerstorfer tudi poklonit cesarju ali ne? In zgodilo se je po mnenju raznih dolgoušcev zopet veliko čudo: Pernerstorfer je šel v avdijenco! Tudi takrat so zarigali vsi osli po celi Avstriji: »Pernerstorfer je svoj program izdal! Poglejte ga, lumpa, k cesarju se je šel priklanjat, nam pa pripoveduje, da je so-cijalist in republikanec!" A kaj je bilo na stvari v resnici? Perner-storfer je s svojim korakom le priznal, da je avstrijski cesar tukaj, in dokler je tukaj kot cesar, zahteva že olika, da se mu izkaže čast, ki mu gre, prav tako, kakor je tudi francoski prezident izkazal ruskemu carju časti, ki so mu šle. Svojega socijalističnega in republikanskega programa ni Pernerstorfer s tem, da je šel k cesarju, prav nič zatajil, ker je vedel, da on sam cesarja ne more odstaviti in ne more monarhije iz-premeniti v republiko, dokler nima večine ljudstva za seboj. Ko so pa vri Avstriji dobili 1.	1918. socjialistl
večino, so izvršili tudi svoj republik kanski program in Avstrija je danes republikanska. — Tretji primer: Predsednika češkoslovaške republike je pred par leti obiskal naš kralj Aleksander. Predsednik Masaryk je kralja Aleksandra sprejel z vsemi častmi. Ali je s tem sprejemom odlični republikanec kakor je predsednik Masaryk, žo zatajil svoje repub-likanstvo in postal monarhist, ker je pozdravil kralja Aleksandra kot vidnega zastopnika države SHS? Takih primerov bi lahko našteli še celo vrsto. Bojimo se pa, da razni zlasti »inteligenčni" butci v Sloveniji tudi teh primerov ne bodo razumeli. Mi s svoje strani smo zadovoljni, če take stvari razumejo kmetje in delavci.
N
PRISEZEM
MA
iUtorog
aS
o
o
o
2
o
ZLATOROG
TEA* E* TKI
9 N
€ Slovenska žena pred državljan-g|mi zakonom. (Dopis). V srb-||em državnem zakonu iz 1. 1844 K glasi § 398: »Kolikor moške dece, na toliko delov se razdeli premoženje (umrlih) staršev, in vsako moško dete dobi enak del. A ženski deci pripada v tem primeru preužitek, preskrba in primerno bivališče po obstoječem običaju." — Udova podeduje po možu premoženje le tedaj, če ni po moževem očetu niti po moževi materi do šestega kolena ni-kakih potomcev, t. j. nikoli!
Razume se, da zahteva današnji čas najtemeljitejše izpremembe. Tudi slovenska žena je tekom zadnjih 10 let odlično dokazala svoje sposobnosti in svojo samostojnost. V polni meri je zaslužila, da se jej po točno izpolnjevanih dolžnostih dovolijo tudi kake pravice.
Vse žene Jugoslavije brez razlike stanu in političnega prepričanja in vere, se morajo zavedati, da je skrajni čas, ko je treba staviti svoje zahteve na Narodno skupščino! Današnja generacija žen mora storiti odločilne korake za boljšo in srečnejšo bodočnost naše ženske mladine. Nujna potreba je, da se pred zakonom izednačijo ženske dedne pravice z moškimi dednimi pravicami. Kakoršne pravne naredbe se uzakonijo v bližnji bodočnosti, take ostanejo za dolgo dobo!
Slovenke in Hrvatice pa še posebej ne smemo pozabiti, da nam po izenačenju zakonodaje za vso državo preti huda opasnost. Lahko izgubimo del pravic, ki smo jih po avstrijskem zakoniku že imele.
»Narodni ženski Savez“ (jugo-slovenščina! op. ur.) SHS, ki združuje v sebi okoli 250 ženskih organizacij, hoče zato opozoriti Narodno skupščino, da se dedno pravo moških in ženskih potomcev v zakonu Jugoslavije docela izenači
Uprava N. Ž. S. poziva vse ženske organizacije, žen. šole, zavode in
mudoina lotijo zbiranja podpisov za to pravično stvar. Lastnoročni, čedni in čitljivi podpisi na navadnih čistih polah naj se vpošljejo najkasneje do 25. t. m. na naslov: Uprava Nar. žen. Saveza, sloven. del., Ljubljana, Rimska c. 20. Osrednja uprava N. 2. S. priloži vse te podpise svoji vlogi na Nar. skupščino.
Kmetje, pošiljajte svoje sinove pravočasno v kmetijske šole! Najprimernejša starost za vstop v kmetijsko šolo je 16 do 18 let, da dokori-čajo dvoletno kmetijsko-šolsko izobrazbo preden nastopijo vojaško službo. Ako vstopijo šele z 19 ali 20 leti, morajo šolanje prekiniti, ko jih kliče dolžnost v vojno službo, pozneje pa ga — če sploh — le težko nadaljujejo in končajo. Nastop vojaške službe se namreč ne prelaga več na poznejši čas, do končanja šolanja, kakor je to bilo po starem zakonu o ustrojstvu vojske. Prav dobri in vzgledni učenci so pa tudi nekateri starejši kmetijski sinovi, ki vstopajo v kmetijsko šolo šele po odsluženem vojaškem roku, ako resnično ljubijo in spoštujejo prelepi kmetijski stan, za katerega se pripravljajo v strokovni šoli. Izjemoma še' namreč tudi take sprejema. — Andrej Žmavc.
Nove poštne pristojbine. Poleg drugih zvišanj poštnih pristojbin, se je zvišala tudi dostavnina za poštne pakete in sicer od 3 na 5 Din in ekspresnina od 5 na 6 Din. (Težna in vrednostna pristojbina za pakete je ostala neizpremenjena, pač pa so se zvišale pristojbine za pošiljke, ki se pošiljajo proti povzetju, in sicer za povzetje od 1 do 25 Din se plača 1.50 Din, od 25 do 50 Din 2 Din, od 50 do 100 Din 3 Din, od 100 do 300 Din
4	Din, od 300 do 500 Din 5 Din, od 500 do 1000 Din 6 Din, od 1000 do 2000 Din 8 Din, od 2000 do 3000 Din
9	Din, od 3000 do 4000 Din 11 Din, od 4000 do 5000 Din 14 Din povzetne pristojbine (povzetnine ali od kup-
sploh vse žene in matere, da se ne- nine.
Gospodarstvo.
VAJ
NESTROKOVNJAKI — ŠKODLJIVCI KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA.
Po prirodno-znanstvenem načelu se vse na zemlji neprestano razvija in izpopolnjuje, da se more vzdržati pri življenju, kateri pojav Imenujemo tudi zakon evolucije. Toda na žalost moremo pri nas baš v kmetijskem kot najvažnejšem stanu v državi konštatirati, da se splošnemu napredku delajo nalašč ovire in da se produktivnemu kmetskemu človeku mečejo polena pod noge. Vsled obstoječega družabnega reda vidimo v kmetijskih obratih na vplivnih mestih ljudi, ki kmetijstvu nikakor niso v korist, marveč pogostokrat v občutno škodo. So po-največ iz vojaškega, policijskega, sodnega ali kakšnega drugega poklica privandrani elementi, ki jim je napredno kmetijstvo neznana stvar
in kateri vsled svojega nadživalske-ga egoizma hočejo živeti na račun tujega dela udobno, brezskrbno življenje. Imenujžemo jih nestrokovnjake v kmetijstvu ali kmetijske za-jedalce.
Zemlja v naši državi je bogata vsled ugodnega podnebja in plodo-vitosti tal, toda siromašna na gospodarski opremi in kmetijsko-strokov-nem osobju. Imamo celo kraje, kjer se orje še z lesenim plugom, kakor pred 1000 leti, in obsežna veleposestva, ki jih nadzorujejo neveščaki, bodisi kakšen bivši pisarniški sluga, penzijoniran stražnik ali orožnik, ali kak doslužen oficir, n. pr. na veleposestvu Križanskega reda pir Veliki Nedelji, na veleposestvu graj-Šcipe Vinarija pri Slov. Bistrici, na veleposestvu grofa Attemsa v Slov. Bistrici itd. Pomislimo, ali more takšen neuk človek ustrezati svoji
nalogi, t. j. poučiti kmetijskega delavca o načinu obdelovanja zemlje, o pomenu gnojenja in umni uporabi umetnih gnojil, o mogočnosti zvišanja poljskih in drugih pridelkov itd. Da vodi uslužbenec posle, ki jih docela ne razume, je znak neurejenosti kmetijskih razmer v državi.
Poglejmo, kako je v tem oziru v drugih, naprednejših državah, n. pr. v Cehoslovaški republiki, kjer je število kmetovalcev s srednje- in visokošolsko izobrazbo tako veliko, da ti izobraženci vozijo gnoj na njive in negujejo domačo živino. Tam pač gotovo ni mesta za penzionirane državne uslužbence iz vojaštva, policije, sodne službe ali drugod, ki bi, nesposobni za izvrševanje svojega prvotnega poklica, lenobo pasli v kmetijskih obratih. Ob priliki poučnega izleta na Čehoslovaško sq naši kmetovalci videli marsikaj zanimivega, kar bi tudi v naših krajih dobro došlo. Proč torej s paraziti kmetijskih gospodarstev iz kmetijske službe, iztrebimo zajedalce kmetijskega stanu, ako hočemo dati našemu kmetijstvu pravo podlago in dvigniti produkcijo do najvišje stopnje v svrho izboljšanja naše plačilne bilance.
Kmetijsko gospodarstvo kot najvažnejši študij mora biti na višini vsakokratne znanosti. To dosežemo s skupnim požrtvovalnim delom vseh kmetijskih strokovnjakov v državi in sicer najlažje na ta način, če uredimo službene razmere uslužbencev v kmetijski stroki s primernim zakonom ter odstranimo neveščake. .Le izkušeni kmetijski strokovnjaki morejo pravilno reševati kmetijska in socijalna vprašanja ter s tem prispevati k splošnemu napredku v državi.
Kmetijska veda seveda ne sme izgubiti vezi s prakso, radi katere je nastala. Iz prakse preko znanosti za prakso — je geslo modernega kmetijstva. — Vekoslav Štampar, eko-nom.__________________________
Višina Invalidskih pokojnin in podpor.
Predlog fin. ministra o finačnem razporedu invalidskega zakona.
Finančni minister dr. Stojadino-vič je predložil članom invalidskega odbora v proučitev naslednji finančni razpored invalidskega zakona:
I.	Osebni invalidi: 1. Lahki invalidi 20 do 40 odst. nesposobnosti po 480 Din (48.000 invalidov (skupaj
25.040.000 Din. 2. Težki invalidi 50 do 70 odst. nesposobnosti po 1440 dinarjev (17.000 invalidov) 24,480.000 dinarjev. 3. Polni invalidi 80 do 100 odst. po 2400 Din (7000 invalidov)
16.800.000 Din. 4. Pretežki invalidi nad 100 odst. nesposobnosti po 3600 in 4300 Din letno* (650 invalidov)
5.460.000 Din. Doklade: za kaplarje
5	odst., skupno 500.000 Din, za pod-narednike’ 15 odst. (260 invalidov) po 260 Din, skupno 501.000 Din, za narednike 25 odst. (1360 invalidov) po 360 Din 489.600 Din, za nižje oficirje
(808 invalidov) 3400 Din 2,747.200 dinarjev, za višje oficirje (252 invalidov) po 4600 Din 1,159.200 Din, za obveznike uradniškega čina (1000 invalidov) po 3000 Din 3,000.000 Din. Povečanje pokojnin oficirjem 1 milj.
639.000 Din, za osebne invalide vsega skupaj torej 79,875.000 Din.
II. Družine: vdove padlih vojakov (1100, povprečno z dvema otrokoma) po 1800 Din 198,000.000 Din, vdove padlih oficirjev in obveznikov uradniškega čina (2000) po 5500 Din
11,000.00 Din, sirote (brez očeta in matere, 24.000 otrok povprečno v
12.000 družinah) po 1360 Din 18 milj. 720 tisoč Din. Bratje, sestre ter roditelji (18.000, do 9000 družin) po 800 Din po čl. 30. 7,200.000 Din, otroci osebnih invalidov in žene (180.000 oseb) 43,200.000 Din. Skupaj 278 ini-ljonov 120 tisoč Din.
III. Razne vrste podpore: 1. Proteze 6 miljonov Din. 2. Zdravljmje 4 miljone Din. 3. Strokovni pouk 26 miljonov Din. 4. Podpore 7 miljonov Din. 5. Voznina 3 miljone Din. 6. Pogrebni stroški 1 miljon Din. Skupaj 47 miljonov Din.
Vsi izdatki skupno so proračuna-ni na 404,096.000 Din. Razen tega se določa za prva tri leta dotacija narodnemu invalidskemu fondu radi odstopa invalidnine po 20 miljonov dinarjev letno. V proračunu ni določena razlika za napredovanje v višje čine in za pokojnine vdovam padlih oficirjev in uradnikov. Všteti tudi niso zaposleni reducirani in ostali odkupni invalidi (okoli 15 tisoč invalidov).
»Naš Dom«.
Zbor zaupnikov iz Štajerske dne 15. marca t. 1. v Mariboru in iz Kranjske dne 19. aprila t. L v Ljubljani je sklenil, da se ustanovi tiskovna zadruga »Naš Dom«, katere namen bodi izdajati strankin list in razne druge publikacije. Zaupniški zbor je nadalje sklenil, da mora vsak strankin pristaš, ako le količkaj more, to roč podpreti, postati torej zadružnik in pridobivati člane za to našo velevažino zadrugo.
En delež znaša Din 100, pristopnina pa Din 10. Bolj revni pristaši SRS morejo delež vplačati tudi v
10	mesečnih zaporednih obrokih.
Ustanovni občni zbor te naše zadruge se bo vršil v avgustu.
Pozivamo vse naše somišljenike, da pristopijo kot zadružniki. Bolj premožni naj podpišejo več deležev, ker gre za važno in dobro stvar. Upamo, da se bodo somišljeniki odzvali v velikem številu. Pokažite z dejanjem, da hočete podpreti našo misel! Svoj pristop prijavite pismeno upravi našega lista.
Pripravljanj odbor zadruge »Naš Dom«, tiskovne zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLOVENSKIH REPUBLIKANCEV.
Odgovorni urednik Oskar Schiller. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Novol
Novo!?
Wvlada aa zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu^
ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
nosilci sistema „SEIDEL“
ki nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju
I |,„t l	iln Inn- VIKtor Acceto hi druB,
Jakob Acceto, Ljubljana, Tabor štev. 2. Stopnjlce -Seidel - Ograje
MiMj
Pizor, fcrojič, šlillja, nežiillla
Kaj ti koristi kroj bre* pouka? Z natančnim poukom, preizkufienega po vsakem modelu ga dobiS na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ulica štev. 6.
Vsak mesec tečaji za krojače Šivilje In ne-ilTilje.
Modni salon
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg 21.
ima vedno ▼ zalogi naj novejše damske in dekliške SLAMNIKE in KLOBUKE. Ža ni klobuki vedno v zatogi. Popravila se sprejemajo.
Naroči si kot Slovenec revijo ,Novi Zapiski*
letnik 1922 kompletni letnik, 10 zvezkov se še dobi v upravi našega časopisa in stane samo 10 Din.
Una
Zlatnina
optlK LJUBLJANA, Stari trg 9.
Ščipaloi Očala
Splošno kreditno društvo v Ljubljani | hranilne vloge po
registrovaoa zadruga z omejeno zavezo To. fftn	%	najugodnejši	ob-
....	.	1 eieion 8*~ 307	|	restni meri brez
Aleksandrova cesta 5	~
Ustanovljeno 1896
vsakga odbitka.
♦
Biinim* Dt,naiski in Mub nUPim. Ijanski Zvon, Kres,
Slov. Btelo, Slov. Glasnik la
vse druge knjige
♦ HINKO 8EVAR
antikvariat knjigarna
Ljubljana, Stari trg 34
Brošura
„Jugosloveni, Slovani In Jugoslovani"
ki je najboljši politično-kul-turni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni, se dobi v upravi našega lista in stane s poštnino le 41 Din.
Razširjajte in fiitajte „S1oy. Republikanec!"