OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« Izhaja tedensko, in sicer vsak petek in stane: celoletno .... Din 40.— polletno	Din 20.— posamezna številka Din 1.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in upravni&tvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ae vračajo. Ponatlski dovoljeni le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVI. letnik.	V LJUBLJANI, dne 21. julija 1933.	Štev. 16—17.
(pra$ni& $adru$niltva
u— Pretfšhjo nedeljo so vse jugoslo-»v eniške zadruge proslavile modna rodni zadnužlni&ki dan, ki ima za vse narode velik pomen, ker je namenjen propagandi enega osnovnih ekonomno-social-nilh pokretov na moičnih in zanesljivih temeljih.
V' današlrtiih skoro otoupnjh gospodarskih razmerah, ki so v glaivlneiin poisle-idica kapitalističnega sistema brez omejevanja v posedovanju in brez temelja v pridobivanju, se morda bolj kakor kdalikoili preje outi potreiba revizije gospodarskega sistema. Morda danes, kakor nikdar doslej, želi veis svet uničiti breizobziirem način živijeTta, ki iiz— kljiičtulje pravično sodelovanje pri de-liiitjvi dobička vsakega, ki dela. Danes s strahom vsak gleda v bodočnost, ker nimamo zaupanja v gospodarski sistem, kateri je v povojnih časih po-vizročil neravnotefžo, prikrajševanje in splošno obuhoižanlie. In ravno zaradi' tega, ker čutiimo', da se je ta sistem omajal iin postal kočljiv, čutimo polagoma vse bolij tudi potrebo razvoja eadruiž-jnilštva, da bi ono — ker se Evropa vse bolj približuje socialteaoiljii družlbe' in vsake družabne aktivnosti iln to celo v smeri splošnega sooiallno-etatistionega pokreta — vse to polagoma nadomestilo. Pa četudi smo od tega še daleč, ise ravno sedaij pojavlja doizinost forsi--ranja zadružniškega pokreta po vsem svetu, zlasti pa pri! nas, ker bi široke plasti kmetovalcev potom sistema velikih zadrug ipnilšie do direktnega dobička litn do močnejše produktivnosti.
•Ta dan so pri nas večinoma slavili Je zadružniki; pa je bilo propagirano prijateljsko medsebojno občevanje, ki naj hi obstojalo med delavci na tem polju. Ta duh zadružništva bi se moral širiti med visemi ljudmi, da bi povsod občutili! tok teiga pokreta, kateremu niso dovoljene, kakor je sicer slučaj pri vseh drugih pokretih katerekoli vrste, le računske osnove, nego so potrebne tudi močne misli, ki ustvarjajo volijo, ker volja usibvanja življenje. Mi želimo, da zadnužniSki pokret v Jugoslaviji dobi volje in življenja, da osvoji ves svet, ker simo s tem pokretoim pri nas še daleč za ostalimi državami z dobro razvitim .zadružništvom. V vizgoji našega amibijenta, v zelo »Izraženem ilnidividua-lizimu našega človeka, v medsebojnem nezaupanju, ki se 'je po vojni razširilo in v še mnogih druigilh okoliščinah stoje sicer velike Kalpreke. raizišilnjanju tega pokreta pri nas, verjeti pa smemo Vseeno, da »so te zapreke^ premostljive vtsaj v večini /momentov, če bodo Ijludje dobili '.zaupanje v istega tako, da bodo povsod iskreno občutili, da ni! zadružništvo parazit na narodnem telesu, nego živ in. žilav pokret naroldlnega, družabnega ilni gospodarskega, istočasno pa tudi prosvetnega preporoda.
^Danes mora biti bolj nego kdajkoli preje jasno vsakemu, da je zadružništvo najbolj zdrava oblika gospodarskega obstoja iin družabnega napredka naše vasi1« je rekel naš kralj iin mi vemo, da so te programaitske besede vodnik k Sfpldšlnii povzdigi Jugoslavije. V tem moramo gledati sigurno bodočnost Vsakega delavnega naroda in to je načiln, da se regenerira ves evropski, kontinenti ki še od časov francoske revolu-cije'išče demokratsko ureditev gospodarstva. To zahtevaljo danalšnje raizme-re kot imlperativ že zaradi tega, ker drugih, 'sigurnih potov. ,s|ploh , nimamo.
V	teh mislih naij bi vsi naši pridobitniki delali iz namenom, da bi ta dan kmalu postal naš narodni praznik v vseh naših pridobitnih panogah in naj-lepiše znamenje našega socialno-gospo-darsko nacionalnega preporoda.
Jakob Zadravec
Kdo bi prisodil našemu vedtno prožnemu in mladeniško čilemu Zadravcu, da si baš 'te dni nalaga šesti križ svoje življenjske poti na rame? Nihče. — Pa je le res! in če se danes naš jubilant ozre na svojo dolgo, a za obrtništvo tako koristno pot, sam ne bo verjel, da je pretekla ta doba njegovega živega in plodo-nosnega ustvarjanja tako naglo, kar mimo grede.
:Sam vesten, nad' vse vzoren in skrben gospodar, si je anal urediiti svoje lepo podjetje in .ga postaviti na najmodernejša s tehničnimi izkustvi podprti tla, vendar pri vsem tem ni nikdar pozabil na svojega stanovskega tovariša in si našel vedno dovdlj časa, da je sodeloval v vlsalkem pokretu, ki je stremel dvigniti slovenskega obrtnika do njegove samostojnosti in nacionalne neodvisnosti.
iS	svojim življenjskim jubilejem pa praznuje naš dragi prijatelj tudi jubilej dela in žrtvovanja v obrtniških organizacijah. Malo je bilo taJkrat — pred tridesetimi leti — slovensko čutečih obrtnikov, ki so poleg svojega narodnega prepričanja kazali voljo, vzbujati samozavest slovenskim obrtnikom, odnosno jih
potegnili iz vod nemškutanstva v pravcu za stanovski napredek in za svobodo mišljenja. Med' prvimi v tej redjki vrsti pa najdemo Zadravca, ki je samozavestno izstopil iz narodne mlačnosti zelenega Štajerja in pričel apostolsko delo med obrtbiškimi organizacijami.
V družbi iin skupnem delu naših izkušenih starih borcev gg. Ivana Rebeka, Jakoba Volika, Jakoba Horvata in drugih odličnih mož je pripravil 1. 1907. pod okrilijem Slovenskega obrtniškega društva v CeljU prvi s.loven)ski obrtniški shod, ki je dal novega razmaha obrtniškemu gibanju. Kmalu na to ga vidimo pri ustanavljanju Zveze obrtnih zadrug v Mariboru, ki je postala matica obrtniškega gibanja na bivšem Štajerskem. Njegovo delo v; Zvezi je bilo najučinkovitejše din še danes stoji nje nasledniku Okrožnemu odboru obrtnih združenj v Mariboru posvetovalno in inicdjativno ob strani.
V priznanje njegovih velikih zaslug za obrtniško organizacijo, ga je pa izvolila Zveza obrtnih društev že pred leti za isvojega častnega predsednika. Jakoba Zadravca je poklicala tudi Zbornica TOI -/ Ljubljani takoj po prevratu v svojo sredo, Ikjjer iz majhnim presledkom sodeluje še danes. V tem našem najivišjem skupnem gospodarskem predstavništvu posveča jubilant posebno pozornost obrtniški Stlvari dn kot priznani strokovnjak brani interese obrtništva v davčnih zadevah. Mlinarski podjettaiki imajo
šestdesetletnik
pa v osebi Zadravca svojega najboljšega zagovornika.
Koliko upoštevanja in ugleda uživa naš jubilant je dokaz tiudi to, da je bil pozvan kot član v banovinski svet ter je tudi voljen namestnik senatorja dr. Ploja.
Mnogostramisko je njegovo udejstvovanje v javnosti, koliko je pa onih dobrih del, za katere ne ve levica, kaj dela desnica, vedo pa povedati oni številni podpiranci, ki so pri Zadravčevih našli vedno odprte rolke. V Jakobu Zadravcu ima obrtništvo torej najmočnejšo oporo.
V	svojem delu premišljen je postal naš najboljši obrtni politik.
Danes, ko z veliko hvaležnostjo in radostnega srca hitimo, da kot stanovski tovariši čestitamo našemu jubilantu, se nam živo ultira v spomin vse njegovo veliko delo na polju obrtniške organizacije in narodnega gospodarstva. Samo enega Zadravca imamo, zato tem bolj drhti' srce, ko z možato roko segamo v roke možu dela, vztrajnosti in kreposti!
Trdno smo prepričani, da bo naš Ugledni jubilant posvetil še v bodoče vse svoje razpoložljive sile našemu skupnemu delu in nas kot do sedaj tudi1 v bodoče 'krepko, podpiral s svojimi bogatimi izkustvi Tjri delu za blagor in dobrobit slovenskega obrtnika, naš list pa, da še dolgo let obdrži svojega vestnega so-trudnika in dobrotnika!
Odmev borbe za ločene zbornice
*
n— Da nam »Obrtnik« ne bi zopet podtikal neobjektivnosti, posnemamo iz nepristranskega »Slovenskega Naroda« dobesedno poročilo o poteku razprave o tožbi Lovra Piičmana proti. Josipu Reibeku, ki se 'je vršila 11. julija na ljubljanskem sodišču:
V	nizu tožba, ki so se izcimile v boju za skupne in ločene zbornice, je bila davi pred sodnikom poedilncem Gos-la rijem zaikijučena tožba voditelja skupine iza ločene zbornice Lovra Pičmana proti voditelju skupine za skupne zbornice Josipu Rebeku. Šlo je za to, da je Rebek na raznih shodih iln tudi Ob drugih prilikah »Izjavljal, da mu je Pičman pomudili 50.000 Ditt, če odloži svoja častna mesta, predvsem pa predsedstvo Zveze obrtniških zadrug in drugih obrtniških organizacij.
Tožnika Pičmana je zastopal odvetnik dr. Lokar, obtoženega Jos. Rebeka pa župan dr. Dinko Puc.
Pri. današnjem nadaljevanju razprave so bili za priče zaslišani pristaši Pič-imanove skulpine Rludolf Gayer, Ivan Mihelčič in Karel Vidmar, ki je izjavil, da je po dogovoru s Pičmanom Rebeku pohudil vsako garancijo, če svoja mesta odložil, da jih po dobojevanem 'boju spet dolbi nazaj. Ponudil mu je častno besedo im pismeno izijavo, obenem pa tudi '20, 215 iln tudi 50 tisoič dinarjev igaranciije, ki pripade Rebeku, če ne bi dobil svojih mest naizaj.
Zastopnik tožnika Lovra Pičmana dr. Lokar je predvsem utemeljeval, da je išlo tu le za garainciljo, kar je popol-moma nekaj drugega od podkupnine. ■Bdimo garancija je bila tožencu ponujena, da po začasnem Umiku dobi tudi predsedstvo ločene zbornice, nikakor pa ni bilo mišljeno, da bi s telm pridobil Rebeka za presedlanje iz skupine za skupne zbornice v skupino za ločene zbornice.
Zastopnik toženega Rebeka župan 'dr. Pluc je predvsem opozarjal, da je ponudba denarija tudi po tožiiteljevih
pričah dokazana, a gre le za bistvo tega ponujanja. Ce bi danes avstrijski kancelar Dollfuss sprejel od nacionalnih socialistov n. pr. 5 miifionov šilingov, da odstopi in odložil orožje proti njim, bi ves svet govoril o podkupnini. 'Ko je govornik pobil tudi trditve, da se je Rebek leta 1908. in 1031. kot predsednik Zveze obrtlnuških zadrug z okrožnicami potegoval za ločene zbornice, je tudi dokazal, da je Rebek s temi okrožnicami zahteval od zadrug le izljave, če so za ločene ali skupne zbornice, po-sebtno je pa župan dr. Puc poudarjal, Ida je nepotrebno, da je prišlo do tožba.
lOb pol 10. je sodnik Goslar razglasil oprostilno' razsodbo, in jo prav podrobno in temeljito utemeljeval, češ, da je Rebek v resnici govoril o ponudbi vsote 50.000 Din, vendar pa s tem ni očital Pfcmanu inilčesar nečastnega, ker ni trdil, da bi mu bil Pičman ponujal podkupnino za prestop iiz enega tabora v drugi, resnica pa je, da mu je Pičman ponudil garancijo 'za umik s častnih inelst in za pasivnost v boju, obenem je pa tudi dokazano, da Rebek Pičmanu 'Mi hotel naprtiti! nečastne afere.
Proti oprostilni raizsodbi je dr. Lokar kot zastopnik Lovra Pičmana prijavi1! priziv, razen tega smo pa čuli, da so vložene še druge tožbe.
Tako ima sodišče v svojem arhivu še eno oprostilno razsodbo po tožbi gospoda Pičmana proti g. Rebeku.
!Ne želimo razprave komentirati, čestitamo' le g. Rebeku, ker se je tu ponovno zopet tudi sodišče prepričalo, da on ni nikdar bil proti obrtnikom, kakor mu žele nasprotniki podtikati, pač pa je vedno nastopal v obrambo obrtniških pravic brez vseh ozirov do raznih posameznikov, kar je tudi sodišče uvi-delo.
Ob svoji 60 letnici
Stara navada človeške dlružbe je spominjati se oib gotovih prilikah in obletnicah svojih znancev in prijateljev, ki so bili v življenju blizu, blizu bodisi po rodbinskem razmerju, tovarištvu ali kakršnemkoli javnem, kulturnem in gospodarskem delu.
Sebi, ki s tem lepim doživetjem prehajam v sedmi de ceni j svojega življenja, slave in hvale ne želim. Pot, ki sem jo prehodil s šestimi križi je nesorazmerna z ono, ki mi je še morda v je-iseni mojega žiivl5jen!ja mamerfcjena. Le eno mi bodi dovdljeno: spomniti se vseh ■tistih živih in mintvih, ki so eni kakor drugi storili vse, da s svojo ljubeznijo, s svojim trudlom, s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo ter s svojim zlatim srcem pomagajo do razmaha naših obrtniških vrst, naših obrtniških strem-* lij en j in čilijev v ponos in blagobit tiso-čev iin tisočev naših ljudi, ki so del našega obrtniškega telesa, kri naše kivi. ■Če sem tudi 'jaz med njimi odrajtal kako drobtinico v zakladnico našega duha, — čutim brez pridržka, da sem to storil kot dolžnik svojemu stanu, slovenskemu ljudstvu in njegoiviim gospodarskim in kulturnim potrebam.
in ravno zato nočem, da bi šel ta dan mimo mene ne da bi izrazil besedo hvaležnosti vsem onim, ki so mi bili zvesti sodelavci, vsem tistim, ki jih diči plemenitost srca, bogata izkustva in ne-sebičkia gospodarska prizadevanja vsepovsod : v Zbornici, zadrugi, v društvih, in zvezah, v delavnici in šoli.
Bodite mi iskreno pozdravljeni ter zahvaljeni iz polnega srca.
Središče, dne 22. julija 1933.
Jakob Zadravec.
Ste že poravnali naročnino?
Redni občni zbor »Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov"
Naši obrtniki ne gledajo brez skrbi
v	bodočnost. Njihov lasten obstoj in obstoj njihovih družin jim zadaja skr* bi, pa so tako naši samostojni obrtniki ustanovili svojo bolniško blagajno, ki je imela 13. julija letos v »Zvezdi« svoj redni letni občni zbor. Ker je da* nes vprašanje obrtnikovega obstoja v slučaju bolezni, nesreče, starosti ali onemoglosti še povsem kočljivo in sploh niso preskrbljeni, so si pač usta* novili to svojo organizacijo, ki naj bi jih v slučaju potrebe rešila bede in tu« je milosti.
Občni zbor sicer ni bil odlično ob* iskan, ker so ohrtniki vsled težkih in mnogokrat celo obupnih razmer posta« li že skeptični in vdani v svojo usodo, vendar pa je bilo število udeležencev zadovoljivo. Zborovanje je otvoril predsednik te blagajne g. Filip Pristou in podal splošno sliko o delovanju te prepotrebne ustanove. Hudi časi, splo« šno omajane gospodarske razmere in pomanjkanje denarja niso na njihovo Bolniško "blagajno vplivali ravno ne« ugodno, pa je obstoj blagajne zajam« cen, kakor tudi njeno delovanje, ker se pač mnogo obrtnikov izaveda resno« sti sedanjega položaja.
Po kratkem spominu na umrle čla« ne je poročal tudi o administrativnem delu blagajne, ki je bilo za sedanje razmere prav obsežno. Vršilo se je
9	sej in dva izredna občna zbora. Trud odbora, da bi blagajni pristopilo čim več članov, ni uspel, deloma vsled po« manjkanja smisla za lastno prepotreb« no socialno ustanovo, deloma pa tudi vsled tega, ker danes obrtniki nimajo skoro niti za plačevanje rednih daja« tev, pa so morali vse svoje izdatke do skrajnosti omejiti. Pri sedanjem šte« vilu članov je bilo potrebno mnogo truda vložiti v to, da ne bi število na« zadovalo, enako pa je pri izterjevanju članarine in prispevkov bilo potrebno imeti največjli obzir do obubožanih obrtnikov, katerim je bilo dovoljeno odplačevanje v obrokih, ker bi sicer posamezniki gotovo od članstva odsto« pili, .	...... . ..
Bolniška blagajna samostojnih, obrt« nikov je štela lani 100 članov, katero število je padlo letos na 94. Poznava« joč stanovsko zavednost naših obrtni« kov lahko upamo, da se bo to,število pomnožilo tako, da bo vsaj delno, od« govarjalo skupnemu številu našega obrtništva. ..i.	,.	„-o:t
Zapisnik lanskoletnega, občnega zbora je pr oči tal tajnik g. Erjavec in jO bil ta zapisnik brez debate -odobren. Tudi računski zaključek so zborovalci odobrili. Dohodkov je bilo 70.328 Din, izdatkov brez podpor, izplačanih iz starostnega podpornega sklada, ki znašajo 13.250 Din, pa je ibilo 49.883 Din. Ob koncu leta, je znašalo dru« štveno premoženje 78.888 Din, podpor« ni starostni sklad pa 85.375 Din, sku« paj torej 164.263 Din. Na predlog pre« glednika g. Rozmana je bil odboru dan absolutorij.
Pri volitvah so bili izvoljeni v od« bor gg. Pristou, Erjavec, Kersnič, Pii« verič, Černe mL. Kosec, Piskar, Keze«
le, Eber, Kunc, Gjud in Gomapec, za namestnike gg. Lekše, Reisner in Kralj, za revizorje gg. Rozman, Prim o« žič in Zajc, za namestnike revizorjev gg. Lenarčič, Šeber in Župančič, do« čim se je upravni odbor konstituiral na prVi odborovi seji v sredo, o kate« ri pa bomo poročali v prihodnji šte« vilki našega lista.
Društvena pravila so bila v neka« terih ozirih spremenjena, določeno pa je bilo tudi točno poslovanje bolni« ške blagajne.	,	*
Preg zaključkom je predsednik g. Pristou naglasil, da je bil pravilnik po« treben vsled tega, da se njihova bolni« ška blagajna ne bi mogla istovetiti s pomožnimi blagajnami, prizadetimi po banski upravi.
Potrebno bi bilo, da obrtniki pod« pirajo svoje organizacije, ki so usta« novljene le z namenom njim samim koristiti brez vsakega osebnega dobič« ka. Čim močnejše bodo take organi« zacije, tem večja in izdatnejša bo lah« ko pomoč obrtnikom, njihovim ženam 'in otrokom v slučaju potrebe. Vsak se mora zavedati pomembnosti srb« skega pregovora: hrani bele pare za črne dni.
*
Konstituiranje odbora »Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov«
u— Tik pred zaključkom lista smo doznali, da se je na seji »Bollniiike blagajne samostojnih obrtnikov« dne 19. julija konstituirali naslednji odbor: predsednik g. Pristou Filip, čdkoslikar-ski mojster, podpredsednik g. Erjavec Alojzij, čevljarski mojster, in g. Kersnič Ivan, ikro jaški mojster.
Dogodek iz Kurje vasi
iu— V nedeljo 9. t. m. je bila v Kjurji vasi veselica. Prav mnogo ljudi je bilo tam, fpa sta seveda to slavinost obiska-la itudi djya pravkar imenovana občinska svetnika lin jo tako rekoč počastila is svojo navzočnostjo.
Seveda so se tam zbrali ljudje iiz vseh vetrov, pa je bil prisoten tudi neki drugi: občinski svetnik, sicer zelo zaslužen delavec na gospodarskem polju, ki je bil v občinski svet zaradi Svoje delavnosti še izvoljen:. In kad mislite, da sta itemtu še izvoljenemu občinskemu odborniku rekla novopostavljesia dva gospoda občinska očeta, ki : sta, smatrala ;za svojo dolžnost udeležiti se zabave in tmeinida reprezentirati ljubljansko mestno občino, še preden sta sploh videla svoja dekreta. Rekla sta mu zmagoslavno: »Kali smo vam le izpodmak-,nill. stolček?«
(Mislimo, da nobene druge besede ni jrelba; izpodmikali so torej stplček drugemu, pa se sami Vsedli rta rtjega. ilako lepo. Pni nas delamo iz obraza v obraz, kakor »je navada med poštenjaki, stolčkov pa nikomur, ne izpodimikamo. K , talkemu iizpo(jntikalnemu uspehu res «noramo Čestitati!
Naši peki so zborovali
Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru je imelo 18. junija 1933 izredno skupščino, M jo je vadil predsednik g. Koren Jakob. Po pozdravu navzočih je predvsem čestital častnemu predsedniku združenja g. Alojziju Kovačiču in tovarišu Rudolfu Smoeigu, ki praznujeta 251etniico izvrševanja samostojnega obrita in pordke. .Naznanil je, da je sklical izredno skupščino posebno zaradi tega, da se zavzame stališče glede 3% dodatka na skupni davek na pašlavni promet, Iki 'znači hudo obremenitev pekovskega Obrata in je pralksa glede pobiranja tega davka po banovinah različna. Tozadevno se je obrnil za pojasnilo na Zbornico za TQI v Ljubljani, Id navaja, da se ta davek računa od izkupička pekovskega mojishra za kruh, n. pr.: pekovski mojster speče iz 100 kg moke 133 ikg kruha po Din 3.50 = 465.50. Od te cene plača 3,% dodatni davek, ki znaša Din 13.96. Obenem jim je Zbornica naznanila, da si je že ponovno prizadevala, da bi se ta dodatni davek ukinil, ali vsaj zmanjšal na 1%, to je na tisto izmero, v kateri se plačuje v Avstriji, vendar pa so bil v,tej »meri pri sedanji fiSkalhosti finančne upirave vsi napori brezuspešni. Iz tega dopisa je razvidno, da bi moraili plačevati peki 3% od izkupička za svoje izdelke, kar pa brezdlvomino:	ne odgovarja predmetni
uredbi, ki pravi, da je plačevati 3% dodatek od predelane moke. Opozarja vse navzoče člane, da izvaja davčna uprava Strogo kontrolo in da je zategadelj vsakemu imetdiku pekovskega obrata točno voditi evidenco, spravljati fakture od nakupljene moke, kajti mliini marajo obveščati davčno upravo s prepisi faktur in ravno tlako tudi železniške postaje. O tem se je razvila daljša debata, v katero so posegli člani: Kovačič, Čebokli, ; Žuniko, Horvat in Rakuša, ki so vsi pstro kritizirali krivičnost tega davka in napačno podlago pri izračunavanju pri davčni upravi in se pri .tem sklicevali na prakso pobiranja tega dodatka v drugih banovinah. Sprejet je bil končno predlog podpredsednika g. Ivana Horvata, da se v najkrajšem času skliče konferenca vseh pekovskih združenj dravske banovine v Celju, da razpravlja p tem dodatku in protestira proti nepravilnemu tolmačenju zalkomite uredbe.
Skupščina je nadalje po daljši razpra-
vi	Sklenila, da se z ozirom na današnje težke gospodarske prilike uvede dve vrsti cenejšega kruha, in sicer: rženega in .koruznega in naj bi se prvega prodajalo po i>in 3.50 in drugega po Din 2.50 za kg. Predsednik g. Koren Jakob je prečita! zakonska določila glede vajencev in jih potrebno pojasnil. Pri tem je grajal g. Ciril Rakuša, da v mariborski okolici več pekov tudi ob nedeljah izdeluje kruh in pri tem zaposluje' vajence, dasi zakon prepoveduje zaposlitev vajencev ob nedeljah. Sprejet je bil predlog g. Kovačiča Alojzija, da »e mojstre, M glede vajencev Itarišhjo določila nedeljskega ppčitka, ovadi olbrtini, oblasti, da $e jim odvzame pravico imeti vajence, Ko so se obravnavale še nekatere notranje zadeve združenja, je zaključil predsednik zborovanje ob 13. uri.
•Glede pobiranja 3% davka na skupni davek na poslovni promet nam dodatno
poročajo o odredbi davčne uprave, da se Mzame za podlago izračunanja tlegi' davka število zaposlenih pomočnikov in se računa za vsakega pomočnika na dan 80 kg predelane moke. Tako pavšalno določevanje djavene podlage je nepravilno in bo še bolj poostrilo uredbo o plačevanju tega dodatka in povečalo davčno obremenitev pekovskih mojstrov. Talki prerigoirozni davčni praksi, ki jo izvajajo ravno v dravski banovini, bo breziizogibno sledilo odpuščanje pekovskih pomočnikov, s čimer bo samo povečana brezposelnost pomožnih delavcev. Pekovski mojstri v Mariboru so itaJk ;težko prizadeti z ustanovitvijo pekarne Nabavljati1, e zadruge državnih uslužbencev, ki oskrbuje s pecivom nad tretjino prebivalstva. Tu se zopet vidi napačno stališče državne uprave, ki na eni strani pospešuje ustanavljanje zadrug, ki so oproščene vsakega davka, na drugi strani pa hoče davčna uprava iztisniti še zadnjo paro iz že itak z davki preobremenjenega obrtnika. Zato je želeti, da se čim prej vrši konferenca združenj pekovskih mojstrov v Celju, da se o vseh vprašanjih, ki težko zadevajo pekovski stan, zavzame stališče in po-krenejo potrebni koraki za odpravo predvsem nepravilnosti v izvajanju davčne uprave gledle dodatnega davka in drugih.
e
in Ucitacm
Pri 'direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubijamski kolodvor) se vrši dne 7. avgusta t- 1, tretja ofentailna licitacija. za oidldajp brivskega lokala na peronu.. stanice Ljubljana gl. kol. v triletni zakup.	v	•	.
Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu iše vrši dne 3. avgusta t. 1. IL ofertatna licitacija, za oddajo zemljišča za postavitev bifea na postaji Kreka y zakup, ki naj služi obenem za trafiko in d‘pe 7. avgusta t. 1. za oddajo restavracije na posta ji Užice v zakup.
Piri poveljstvu savske divizijske oblasti v Zagrebu se vredne 25.,julija, t- L druga ofertaina licitacija za dvignjenje objeklta v Vrapeu pri Zagrebu za inlten-daritlsko skladišče in dne 26. julija t, L pri. istem poveljstvu za popravilo, krova, na vojašnici »Jelačič« v Zagrebu.
Dobave. 'Pri inltemdanituri draviske divizijske, oblašti v Ljubljani se bo vršjl komisijski nakup, sena, ovsa in slame direktno od ponudnikov, in sicer za seno od dne 2p. julija t. 1, in za oves in. slama; od. dne i. av^usth t. 1. dalje Vsak dan od 7, do 12. m od 14. do 18. ure.
Gradbeni oddelek, direkcije državnih železnic v Ljubljana, sprejema do dne 21. jullija t. 1, ponudbe gjjede dobave 5Q0 kg železne pocinkane v-rvi’, 600 kg kodnega : železa, 600 komadov vijakov, 300 kg ploščatega,.železa; strpjni oddelek iste direkcije pa, do dne 25. julija, t. 1. iglede dobave 400 kg maintinovega jekla, 100 plošč bele pločevine, 200 kg železne pločevine, 20.000 komadov zaltikačev, 3000 komadov zakovic za obroče in 35 kg želenne pocdnikane žačhp
Odondod
u— Tako torej! Naš kolega se je obregnil ob naš naslov v predizaidmiji številki hašega lista ih ga temeljito analiziral. lako rekoč obral do kosti, kakor dobro gosle stegno ali mladega pi-Sčancd. In je tisti junaški Ahil, ki mu je naš Odondod pravi in pravcati trn v •peti, predvsem v naravnost anarhističnem slovenskem jeziku, ki sploh jetojik ni, ugotovil, da se ne namerava spuščati v pravopis, . pravo slovenščino in tudi ne v analizo duhovitosti. 1 kakopak, prijatelj Odondodov, že Prešern g« zapel: Slovencem res napočili b'i zlati časi, če klasik bil bi vsak, ki: pni kaj kvasi, P!a 'tudi sicer je ta prijatelj že po njegovem sila spretnem jeziku nevaren tekmec vsem slovenskim filološkim kritikom. Z ozirom torej na Prešernove besede in filologijo »e storil dobro slovenskemu narodu, ker se je odrekel jezične polemike.	,k
Onega drugega pa je tako; malo, da ni kaj na vse sfeuprfj odgovoriti. Cvetke so namreč tako dobro pognojene, da jih nam niti zalivati ni treba, dolčim gnojiti, kakor ogledni tovariš od one strank splolh nimamo navade. Enkraten., gnoj namreč iže zadostuje. Na nekatera član-karjeva nedolžna ščebetanja pa vseeno želimo postaviti par pripomb.
Tft listič, torej, kako^ končno vertdar iTJopa* pravilno imemije samega sebe, setorej .temeljito obreguje ob nas in onegavi, kakor, nebogijenp dete, ki so rim. v prvi gimnaziji Vse mogoče vede zmešale glavo; pa ne loči,več rastlinstva od živalstva. Avtor tistega našega ^krajno . demagoškega članka je itak konča! svojo »derpagogtio« z besedami: te objektivnosti; ,pa Picmanov list ne spravi skupaj, ampak venomer trdi. da Be črno, kar je. belo, vtse, kar napravi kdo, ki ni njegovega mnenja. In tako je res. Ugledni naš kolega (s svojo zadnjo številko je isiiiamo ‘potrdili ugotovitev malšega »demagoga« ih jo priznal za tehtno in pravično.	A
Ysa Evropa še po mnenju našega pri-fiatejj^ gigraža nad Nemčijo, Doba kislih \ku|rnaric Je pač .tu in rti čudno, ge kdo 'zmeša potope foltlerizima,. antisemitizma itd., pa ynže vse v en kolš. $troga jpoli-fflea, ni Še cel gospodarski problem in haij ibi draigi pri jatelj le še povedal, kdo da je ta vsa Evropa, kajti nismo nikjer
am  t ,	. .	,	,
obme, kakor veter zapiha. Preje; živeta Nemčija, sedaj pa, ko jim mi več ave«-tel in močen opornik, pa Se cunja in š/ploh zadnji nKSprida.
, Kakšno, težko obliko krize je
kumaric dosega pri našem ubo-
gem prijatelju, nam dokazuje tudi dej-istvo,, da v. svojem uvodniku na, prvi strani ugotavlja, da je mnogiim ljudem obrt sploh neznana stvar, popofotoma neznane pa obrtniške organizacije, na tretji strani pa trdi, da vsa Slovenija pozna iZvazo obrtnih zadrug v Ljubljani Najpreje torej nihče ne .ve,,Raj da Ije sploh, obrtpik, hip pozneje pa vsa 'Slovenfia,ta poklic odlično pozna, V eni in isti številki torej, taka nasprotstva in pamanjkamja logike, da je kar jasno, kje i je kriza doma.	•	.
Ubogega prijatelja potem žuli naš stavek o časti in denarju. Navatja tiudi, kar resno, neke številke in 'jih deli na osebe. Toliko ata toliko da odpade na posameznika in pika s piko na i. In tako dalje ni rekel, kajti mu je ta kočljivia besedica menda že sapo zaprla. Torej na osebo odpade toliko in toliko. Seveda čistega. Kajti je delo zastonj in materija! tudi in pota tudi ih sploh mirna niihče miikakih stroškov, amplaki vsakemu po mnemijiu našega prijateBa kar curlja denar v žep tako za osebno za-, bava in luksuz. Vsak pač po sebi sodi, kakor pravi star pregovor, ki se jo tudi sedlaj zopet uresničil	,
iH krfei, Rj: da je pri našem pyijiateljiu iš’e hi, feukpr se mogočno trka na junaka brsa, Ibi pa 'pripomnili le |o, da zadnja prijateljeva: Precejišniia zamuda Potrjuje j domnevo subvencij, ld so usahnile, ker
se je pač njihova zastava uklonila premoči skupnosti. Ce pa prijatelj želi, mu i|?dmo postregli rade volje s prav na-'lanlčniiimi podatki o vzrokih zamude in še marsikaterih pojavih, ki so nani ne--jzhlani in nepotrebni, prijatelj pa jih ima odbilo.
, Di^iadilva mairn he majilka, ka^ ^oka-feuje vsaka naša številka, ki ni polna besedičenja, nego resnih problemov. In sicer kljub teimu,. da nas list ni nobeha osebna reklama za posameznike, kakor je '»lOlbrtniJc«. D najši »iskrajni demai^o-giji« pa ne moremo drugega, omeniti, kakor to, da je sodršče že velSkrat pre-'sodilo tehtnost ih poštenost prijateljevih ibesed 'Skupaj z njegovilm izbraninj jh 'jako fihtim slovarijem. IV našo škodo
i§€ nikdhr. ,
Končno smatramo za svojo dolžnost zahvaliti se :»!Obrthikiu«. ker naše številke tako vestno spravlja, da nam feh-ko še po dveh letih točho navede neko isorodinoist med posamezniimi članki. Ta-kp je prav, pa tudi' lepe je, da prijatelj .š tem priznava vrednost našega lista.
Za nas so s tem ddbate končane. Ne .želimo ščebetati, kakor dela prijatelj, odgovarjali bomo le še; na možke be-isede, idočim ha zavijanja nikdar več, ker ije našega prostora res Škoda za odgovore takim naivnim iln nedolžnim lističem.	£.
Haj je novega?
DOMA
— G. Fran Martinec, tesarski mojster iiz Ljubljane, je te dni praznoval 25-leitnico svojega neumornega dela, ,ravno v istem iasu pa je bil za svoja stavbna dela odlikovan na mednarodni razstavi v L o radonu z diploijno,.. zlato kolajno in zi^tiim, križem. M>ojs:tru g. Martincu. čestitamo z želijo še mnogih ielt uspešnega dela.	_
— Bivšega narodnega poslanca Josipa Predavca ;e pred dnevi uistrelil iz puške krnet Toimo KoŠčec, ker mu je Pre.davec kolt advokat ,po poklicu hotel zairadi dolga zapleniti gospodarstvo. Predavec je b;l zelo zinan koit politični in gospodarski strokovnjak.
— Velika davčna afera že več dni razburja. Novi Sad. Oidkrili so namreč, da iso mnogi najboigatealši ljudje goljufali davSne oblasti 'ki so jim odpisale miiMjonisike davščine. Preiskava je v teku, pa splošno pričakujejo zanimiva
-odkriitfia.
— Ljubljana dobi aerodrom. 1. avgusta bo Ljnbl.u.r.a dobila itrjodeiren .aerodrom. Dela na istem že dovršuje-jo, pa sta zgrajeir.a že diva velika han-ganja z notranjo .površino 600 kvadrait-:mih metrov. V vsakem hangarju je prostora za 4 do 6 vojaških ali pa 14 do
16	štportnih avijonov. Dovirišiujeoo že tu-di gradlbo dlveh velikih bananskih re-zervanj-ev s orostoflnijno po 20.000 litrov. ŠtroiSki za hangarja znašajo, 900 tisoč Din, iza planiranje zemljišča pa 300.000 Din. Aerodrom bo Štiri in pol kilometra daleč od centra Ljubljane.
— čez 4,000.000 Din škode je povzročil 'Sjtaranoviit požar, ki se je pojavil -(prejšnji petelK zigodai zjutraj v poslopju ravnaiteilijistva drž. svil a me v Novem Sadu. V poslopju je bilo 180.000 sviilb-prejkinih bub in vellike količine predelane svile. Vzrok požara je neznan. Tudi sociijalna Škoda je občutna, ker je 300 delavcev ostalo brez dela zaradi po-manjikanča siroyitj.
^ Zadružništvo je v Jugoslaviji zelo razvito, ‘pa imamo glasom zadnljih poročil v državi čez 6000 zadlnug 5tirv.de-seltih različnih gospodarskih strok. Ce vtzamemo v obzir, da na vsakega očeta pridejo povprečno 4 družinski člani, jx?>teitin lahko ugotovimo,, da je četrtina vsega našega p^Jjiivfj^va združena v zadrugah. iS|kiupria moč itelh zadrug znaša 6eiz 150,000.000 Din, reizerve čez
200,000.000 Diin, prilhirank j pa 3 imiiliijardle. Naše zadrugarsltvo je včlanjeno v Mednarodni zadružni zvezi v Londonu, v kateri. je zastopanih 41 držav s 77.500 zadrugami in 200,000.000 članov. Letini promelt itelh zadrug je 642 mite jard' in 250 milliijoniQiy. V slogi je res moč.
— 4,000.000 D,In Te poneveril direktor ■rudnika Zaviržje pri Varažidimu Risito Daslkalovič .in pob e gnil neznano kam.
— Hitlerjev kljukasti križ na platnu
Še odkril hdki sarajevski trgovec ob priliki prevzema večje količine od telk-sitiiilne tovairtne v Kočevtju. Stvar je prijavil ,, oblast'vui, ki je mgoitoViilio, da je platirvp, ressiigmiramo s Hitlerjevim Wk>u-kasltiim krilcem in ga zaplenilo, pa uvedlo strogo preiskavo.
po SVETU
— Velika epidemija trebušnega tlhisa
.jie zavladala v. Santa de Chile, pa je zaradi reda moralo biti proglašeno obsedno .stanuje. Vise .kasarne in javtne zgradbe soJbiJe preurejene v.,boi}pioe..
— Mandžurija bo proglašena za cesarstvo, za cesarja pa. bo proglašen dosedanji predsednik mandžurske idriža-ve Pu Ji, mladenič cesar,sike krvi, Ja-poinlska bo nedvomno dovoiMa proglasitev cesarstva. .
, irT;M(^ofii je sprejet v avdijenčl Hendersona, predsednika razorozttve-ne konference, pa z njim dalj; časa pre-mite vali razorožiitlvena vprašanja.
— Cez dva milijona kubičnih metrov plina se je vneio pri Kopšaniku v bh-žlmi Metziaša v Transilvaniji .zaradi iz-bruiha potdzemskih plinov. Panika med narodom, je strahovita. Mesto Maziaš je zaradi ognja tako raizsvettUjeno, da se viidt v njem ponoči enako, kaltoor podnevi.
— Gandhl zahteva sestanek z indijskim podkraljem, vendar pa pričakujejo, da bodo nljegove zahteve ostale docela ne^remepljefne, 'kar bo položaj morda. zopelt pooisjtpio. ,	,
— Veliko špfjonsko atero v korist Japortske so odkrile sovjetske obl^isti v Sibiriji. Zaprli so kneza Uhtomiskeig^ in 19 viiŠBfti častnikov. Knez Uht omski je sorodnik pokojnega oailja Niikole.
Odgovor „Obrtničkemu Vjesniku44
u— V izad)n(ji išitevilki »Obntničkega Vjesnlika«, glasila »Saveza hrvatakih abntnika«, je priobčen članeik pod naslovom »Naši • slovenski drugovi«. Če člo-'velk ta članek bere, poltem ima takoj vitis, da je bdll naročen, kajti tega načina pisanja smo že navajeni iz »Pičma-novega« lisita. Zldi ise nam visekaJkor čudno, da naši bratje onkraj Sotle ne 'smaltirajo za ipatrebno nasloniti ise na naše zakonite predstavnice obrtmišltva, na naše legaline onganizacije, katerim velika večina je v zakonitem rolku jasno pokazala, da hoče solidarno z drugimi gospodarskimi sitanovi v avtonomnem obrltnem odseku Zbornice za TOI delati za prosipeh olbrlnišikega stanu. Zakon je isam dal Obrtnikom iz področja posamez-tnih prejšnjih zbornic možinost, da se izrečejo za to ali ono. In če so se naši bratje onkraj Sotle izrekli za svoj sistem, potem mi nimamo in tudi nismo nikoli imeli povoda, da bi se v to vmešavali. Najmanj z isto pravico pa smo pniča(ko|v»U uvidevnosti tudi od naših bratov onkraj Sotle, da se ne bodo vmešavali v naše stvari in da bodo spoštovali zakonito izraženo voljo ogromne večine zakonitih obrtniških organizacij slovenskih obrtnikov. Obrltnišlki voditelji onkraj Sotle, o katerih dobri volji nikakor ne dvomimo, iimajo dovolj dela na svojem lastnem področju, zlasti kar se •tiče izvedbe obrltoiških organizacij, ki se tlamkaj — in to moramo objektivno ne glede na desno ali levo ugotoviti — vsaj do danes niti od daleč ne morejo primerjati z dovršenostjo naših organizacij. ,,
Omenjeni članeik jasno izdaja tendenco in namen, ko praivi, da je razdor med slovenskimi obrbnilki samo zaradi Vprašanja isistema zborinic. Na vsak način in j vso silo bi nekateri hoteli, da se zruši skupna gospodarska zbornica v Ljubljani, v kateri so imeli obrtniki po svojih zastopnikih in voditeljih vedno naj-večjo zaslombo. Bili po to voditelji obrt-mlišltva iznanih imen, bodisi enega ali drugega svetovnega prepričanja, 'ki pa so vsi vsšled stVamega dela in globoke izobrazbe že iz mladih let ded ali za prosipeh Obrtništva. V to gtrupo obrttiiških vdditeljev, ki imajo pokazati desetletja in desetletja napornega dela za obrtništvo, pa nepristranski izgodovinar nikakor ne more Šteti »mladog i ihteligent-nog g. L. iPitoana«. Osebnih hvalisanj g. PiSmaina san<> Že navajeni iiz njegovega laatlnega >časopisa. Ta hvala forej tudi jaisno kaže, odkod je članek po vsej priliki prišel. Inteligenca se kaže le po stvarnem in temeljitem deiiu, ne pa po jhvalah po 'časopisih, ki bo večkrat celo naročene. Moramo pa na tem mestu ugotoviti, z ozirom na trditev, kako sijajno zmago je svojčas izvOjeval pri volitvah za upravo 'Zveze obrtfniih zadrug g. Pičmam, sledeče:
'Ker je takrat g, Pičman uvidel, da ne bo predrl, je odstopil in postavil na čelo liste g. Franchettijp. Engelberta, ki je bil t s tem tudi izmoljen za predsednika Žveeze. S to potezo je g. Pičman dejansko priznal, da nima med našim obrtništvom prave zaslombe in zlasti celo« da ni tak prvak. Vsfied tega se je pač, kakor se vidi, lz taktičnih razlogov umaknil in cfkril za divota^ega borca, za obrtniške interese, g. Franchettija Engelberlja. Da je pa hotel g. Pičman na ta način le siebe spraviti naprej, dokazuje dejstvo, da je bil g. Pičman tisti, ki je potem vplival in zahteval od g. Franchettija, da mora odstopiti kot predsednik Zvexe, češ, da se on (Pičman) ni zastonj trudil. To .pač dovolj karakterizira jj. PSčmana, vsak si pa naj ustvari stvojo efadibot.
GHede Zborovanj PSčimanovih pristašev, na katere se oči vidno »Obrtrrički Vjesnik« v omenjenem članku paziva, ko hoče iz tega ustvariti vtis, kakor da
V	MaHboru se ]e ustanovita »frra-va«» gospodarska zavarovalca zadriiga jr. -z. z o. jz'., ki se bavi z l jttd^skiiim eava-rovanjem, z zavarovanjem dote, gospo-parske osiamosvojitve in koles proti tatlvini:. Zaidruiga ima od ministrstva tr-(govine m industrije odobrene pravilnike. Celntrala zadruge se nahaja v Mariboru na' Kralja Petra tngu St. 6.
— Nova vojska le izbruhnita med Ki-
taijsko in Janonisko, pa ije kriisltjanisiki general Fenig že vdiiH v Manidlžuirijio.
— Nemčija namerava poostriti kazensko ,pravo v sflolaidu -z aiacjjotnainipi
tocijafcimom, Jcer ni v iredtu, pravi dr-avni - - podsakretair v (pravosodnem iministrstvu d!r. Fireisner, da je živlljenij-ski sftjjddandi obsojenih zjlofiinioeiv y, zaporih /večaii in boflS&i, nego nezaposlenih delavcev.
Je večina slovenskih obrtmikorv na strani ig. Pifimana, ge treba ugotoviti, da so vsa 'ta Zborovanja bila sklicana pod donečimi gesli »boiibe proti šušmarstivu, za-■ščiite domačega dela itd. z edinim namenom, da privabijo čdmveč 'lijiuldi, ki so pričakovali, da bodo na teb zlborovanjih 'slišali kaj 'Stvarnega in izčrpnega, v resnici pa se je potem na zborovanjih govorilo tri četrtine o ločenih in skupnih zJbomicah, a o vseh drugih velevažnih vprašanjih, kot je ravno vprašanje za-'tforainja šušmarstva in zaščite domačega dela, pa ni bil miti enkrat izdelan natančen načnt in program, ampak je bilo samo površino irazpravljano .
Iz tega je jasno razvidno, da je peščici (pristašev ločenih zibornic, Iki je librama v Ljublljani, jako malo mar za trezno delo za obrtiruilka, ampak so za vsako ceno hoteli na 'račun podeželskega obrtnika dobiti svoje zbornice, da bi si po mili vdlji v nijej stolčke delili. Zato so oni delali razdor med našim obrtništvom in ga sllepili s frazami in demagogijami. Slovenskemu obrtništvu je pa v čast, da je v ogromni večini spoznalo te limajnice in se izreklo za 8't'vamo in resno delo, kar je dokazal rezultat glasovanja in kar je sedaj zakonito potrjeno. Kdor hoče torej stvarno delati, ima dovolj prilike za to, za osebna Ča-Btihkpja in časitiželjlnosti, ki išče samo mesta in položaje, pa ni prostora. Toliko v odgovor »ObrtniSkemu Vjesniku«.
Trd bodi, neizprosen mož
Lep jubilej vztrajnega in delavnega obrtniškega organizatorja g. Antona 'JSeliška i'z Celja.
INa izredni, slavnostni seui uprajve iZIdruiženja krc/jačev itn krojačie v Celju dne1 9. julija je bil imenovan za dosmrtnega častnega predsednika Zldraižetnia dosedanji petnajstletni predsednik gospod Atntoln SeliSek, krojaški motister v Celju, pa je tako dobil vlsalj skromno priznanje za naporno in idealno delo, namenjeno vedno le našemu malemu obrtniku.
!Oib tej priložnosti je podnačelnik Zdmžanlja nagovorrl slavljenca s sledečimi besedami:
Čast mi je, kot podipreidscdniku združenja krojačev in krotačic v Celju, sporočiti’ Vam, da Vas je upraiva Združenja v 'Siriši seji dne 19. aprila 1933. za zasliutge Vašega IS'letnega načelovanja najsi organizaciji imenovala za našega dosmrtnega časnnega predsednika.
Takoj po svetovni voljni in razsulu bivše Avstrije je nastala potrelba postaviti tudi Obrtne zadruge n,a novo podlago, posebno v političnem in narodnem oziru, ter vpel a ti v zadružno poslovanje slovenski jezik.
Pri Občnem zboru dne 9. februarja ,1919. ste bili izbrani kot znan. narodnjak in preizkušen, neumoren delavec na organizacijskem ,polju obrtništva za načelnika zadruge potem, ko ste delovali že preko 10 let kot odbornik in namestnik v zadružnem odboru.
Jz zapisnikov sej in občnih zborov izdruizedja vidimo, da ste stopili, v izldruižno upravo že leta, 1908. in ste se agilno udeleževali sej in sestankov ter ste stavljali stvaitne predloge in dajali naipodiia i odboru.	,., , .
IValše delovantie v odboru in na po-ložajm načelnika je bilo povsem uspešno, koristno in nepristransko, zastopali ste vedlno interese naišega krojaškega stanu in se borili za napredek kjerkoli je bilo mogoče.
Z Vašim nepristranskim in pravičnim postopanjem kot odbornik in načelnik ste poravnali marsikateri spor in na-(sprotstvo med člani, pomirljevali ste, kjer je bilo potrebno, dajali poučne nasvete, pa je marsikateri član dobil od Vas potrebna pojasnila in nauke.
Težak je bil VaS poisel iln. odgovorno Vaše odbomiško delo, Se v večji meri načelo iško, težko je biti načelnik združenju, ki šteje preko 200 članov, ter ustreči vsem in nobenega razžaliti in prikrajšati, Vi ste pa vedno bili na mestu* in ste malšli pravo pot ter ste prebrodili vse težave.
Letošnje leto pa, ko je bilo treba iiz-/vršiti jiove volitve, ste se na našo žalost odrekli zopetni: izvolitvi in ste poudarili, da funkcije zadružnega predsednika ne morete več prevzeti, proseč, da si zdnužentje izbere drugega predsednika.
Težko nam je bilo ločiti se od Vas, ker smo in bomo Vašo odsotnost v .upravi izdružetija zelo pogrešali. Upamo pa, da nam tudi v bodoče ne boste odrekli Vašega sodelovanja, Vaiših nasvetov in navodil, ki jih potrebujemo v upravi.
Za Vaše več kot ,10letno delovanje v odboru an za Vaše 15 letno neumorno, stvarno iin pravično izvrševanfle poslov srno Vas za Vaše zasluge, kakor rečeno, imenovali za častnega predsednika, torej iVaS v našo radost obdržimo, v na® sredini in se Vam za vse usluge, ki smo jih bili: skOzi dolga leta •deležhi, najiskreneijiše zahvaljujemo.
IDa se Vam za» Vaš trud vsaj deloma oddolžimo, mi je čast izročiti Vam čalstno diplomo kot vidni znak priznanja ta zaupanja in Vam želimo v. imenu vsega članstva še mnogo, mnogo let krepkega zdravita in sreče!«
mudi mi čestitamo g. Selišku, želeč mu še mnogo 'let uspešnega dela za naše obrtništvo.
o*8«
Skupno združenje obrtnikov v Gornji Radgoni ie imelo dne 22. junija 1933 v gosltiilnilških prostoriih g. Riiltonae svojo iredno, letjno skupščino. Navzoči je bilo 24 članov^ Predsednik g, Martin Riito-pte ie po pozdravu navzočih članov in tajnika Okrožnega odbora poročali na kratko o poslovanju združenja v pre-teklfam leta in d'a jie Zbornica za TOI potrdila nova pravila, katere je podrobneje obrazfložil tajnik zidruženija g. Mir. Plravila so se brez spremembe vzela na znanfie- ZdnužeUie je imelo v 'letu 1932. dohodkov 3.159j5O0in, izdatkov. ,pa 170j— ,Din in je torej prebiftika 1399*50 Din. V imenu (računskih pregledovalcev je poročat g. Franc Ilešič, ki je predHagal, da s« računski' zaključek pottrdi An da razreišnioo upravi in nad-zortsltvenemu odboru, kar je biJo soglasno sprejeito. Plrav,,tako je bit soglasno odobren, proračun za leto 1933., ki jzkaznje dohodkov 4150.— Din in pnav toliko izdatkov. Nato so se vršile volliiitve z, vzlkllilkduh. Izivolijen je bil za predsednika, g, Martin Riitoaija, ki;pa izlvioll!iijtve[ ^IMcpr^rt boitej prevzeti z ozirom na preiveluko zaposlenost Na-ito ije biil izivoBen za predsednika g. F,ranic Bra-ČiČ, posestni^ mlina, v, Gor-nCi Radgoni, za pottpred^edinika pa g. Ritonja Marltm, , mesainsjd , mojster ia gOsltillničar vf Gorrtji Radgoni. Za čflane uprave pa sledeči gospodte.;. Šaruiga Jotjeif, posestnik mlina-v .CreSnjevcih, Doimanjlko Matija, mesar in gostiiijiičar, Sv* Jurij ob Ščavnici,• Mitoarič Ludvik, slikair, Orehovci, Gyorkoš Peter, mli-nar, Luitverci, Toth Jožef, milinar, Oče-slavci, 'Horvat' Ivan, mlinar, Hrastje - Mdta. Namesitoiki: Mešič Franc,
mesar. Gornja Radgona, Fašatek Matija, mfliinair, Laisltomeroi, Kozar Jakob, slikar, Okoslavci, Mauiko Ailojz, slikar, 'Poflice. Nadlzoirstveni odbor, kot člani: Guš Jakob, mlllilnar, Terbegovci, Žigert Ant., mlinar, Ščavnica, Berden Franc, lončar, Hlras/tije - Mota. Namestniki: Maček Šltefan, mlatilnica, Mele, Lončar Franc, mesar, Bise,rjane. — Tajnik g. Mir je prečita! dopiis poslovalnice za THOtl za pospeševanje obriti v Mariboru zaradi prireditve tridnevnega tečaja za pomočnike in mojstre v: Murski Soboti in okrožnico Okrožnega odbora v zadevi vajenoev. Tajnik Okroižnega odbora, se je zabvaMl dosedanjemu pred-settimiku g. Maiitinu RUonji za njegovo zasJnžtno in vestno večletno vodsitvo zdlružentia in prosil novega predsednika, da posiveti skupno s člani uprave pw»oniost vsem perečim teinj.am obrt-niStlva in razvije p^odonosno delo v ,korist članov Ediruženja. Dalje :je poročal o priredbi, velikega obrtniškega zborovanja v Maniboru, M se bo vršil sredli avgusta z edino točko dnevnega reda: Boj šti£m*rsftvu! Dotaknil se je v kraifketm več vprašanj, ki zanimajo obirttoistvo zlasti glede mojstrske*# zavarovanja, davčnih zadev, vajeniškega vprašanja in pozval vse navzoče k složnemu delu v dobrobit obrtniškega sltamu. Nato je zakKjučid predsedndlk. g. Franc Btračič ob 13. uri lepo uspelo zborovanje.	^
Kreditna zadruga obrtnikov v Oro-
bi!§nam polju. Udralženje obrtnikov za' Iprubišno polje je te dni imelo svoj članski sestanek zaradi osnovanja Ob rigne hranilnice in Kreditne zadruge. Ker se je med člani pokazalo veliko zaai-manSe za to hranilnico in zadrugo, je (bil takoti izvoljen pripravljalna: odbor.
Obrtniško socijalno zavarovanje
iu— Pod tem naslovom je izšel' v »ZanatHif«, '.službenem glasilu Zveze ototlniišlkiilh udruženj v Beogradu, obširen člamelk, iz katerega danes bitma v izvlečku priobčamo, d očim isie bomo .na podrobnosti in na analizo predlogov še povrnili v eni pniihodtntfih Številk našega Isita.
Obrtni zakon je v paragrafu 384. po-dbSiastil ,g. ministra za trgovino in imidtu-sitrijo, dla sporazumno z g. ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju obrtnih merodajnih čirni-tedijev predpiše v noikiu dveh leit uredbo o orgamizaeijii, načinu in pogojih zavarovanja članov obrtniških udtruženlj za slučaje bolezni, onemoglosti, starosti, nesreče in smrti.
Obrtni zakon je stopil v veljavo 9. marca 193t2„ za .uredbo pa je bilo predvideno, da mo r a biti predpisana dive leti po stopanju zakona v veljavo. Zategadelj je sedaj vprašanje iste že zalo aktualno, ker bo diollločeni rok minil že 9. marca 1934.
Zakaj ustvarjamo slocljalno zavarovanje obrtnikov?
•Poleg tega, da je sedanja, še nikdlar tako močno občutena kriza poleg delavca najbolj prizadela predvsem tudi našega obrtnika, je isti že po značaju svojega della več ali manj izpostavljen nesrečam im onespos obili enjh za delo. Da bi mogel tak obrtnik še nadalje živeti dostojno .in neodvisno od miloščine države in občine, ga je potrebno zavarovati tako, da bo tudi po nesreči, onesposobljen ju alt onemoglosti mogel plrežiiviljalti svojo> rodbino kakor v normalnih razmerah. Enako morajo obrtniki biti zavarovani za slučaj smrti, da ne bi .njihove rodbine ostale nepreskrbljene na beraški palici. Tako obvezno zavarovanje določa tudi obrtni zakon.
O	socijalnem zavarovanju sploh
■ Zakon želi navaditi našega obrtnika varčnosti, da bi varčeval, dokler je zdrav in za delo zmožen. Ko pa bi onemogel in obubožat, bi ga rešili plodovi tega varčevanja. Socijalno zavarovanje našega obrtnika ni mikaka davščina, niti breme, nego le obvezno varčevanje za slučajne slabe čase. Človek, ki .je vse svoje življenje delal, ne sme brez lastne krivde postati berač v slučaju bolezni, iznemoglosti, starosti, nesrečnega slučaja ali drugih nepredvidenih nezgod. Ciilj je dati našemu obrtniku v slučaju bolezni dostojno zdrav-■miško pomoč, splošno in specialno, potrebna zdravila, zdravljenje v kopališčih .in zdraviliščih, zobno zdravljenje, bolniško nego in podpore obrtniškim ženam v slučaju, poroda. V slučajih onemoglosti, starosti in invalildbosti naj bi jim to zavarovanje donašalo rento, po simriti nasledhifcoim pogrebno podporo,
. vdovam siredisltiva za življenje in nepre-skrHjemiim otrokom pomoč, dokler se ne bil osamosvojili.
Načlnt je treba torej vsestransko preudariti in naloge preitehtatii, da bo .tako zavarovanje v polni mori moglo ilzpot-nljevdti svoje dioiltžmiosti in cffie.
Organizacija spcijalnega zavarovanja obrtnikov
•»Zanatija« predlaga: Da bi se zava-, rovanje moglo ostva.ri.ti po .svoji osnov-nli .ideji, da se z vzajemno podporo vseh Slanov vse preskrbi enako, tako da bi bila efektivno povzročena Škodia pokr.ilta s čilrn manjšimi donosi vsakega posameznega člana, je potrebno zavarovanje takoj v začetku vpeljati v celi državi., vse zbornice pa naj bi isto-
»DRAVA«
zavarovalnica Maribor — zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. — Zahtevajte prospekte! — Sprejemamo zastopnike.
časno pričele z delom oziroma organizacijo kot krajevni organi osrednjega urada obrtniškega socljalmega zavarovanja v Beogradu. Na to točko se bomo v svojih prihjodlnljilh izvajanjih še povrnili, kakor tudii n.a osmovamost in umestnost te zahteve.
NlosIteH spcljalniega zavarovanja Obrtnikov
i».Zainatlli|ja« predlaga: Za nosit el ja so-ci jakega zavairovainija obirtnilkotv bi bi-
lo	najboljše določiti 'Glavni zeimailjski savez zanaitiskih .udru.žantj kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Na ta način bi odtpadla vsaka dala kombinacija z Oisredlrijim uradom za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Zveza bi vršila .funkcijo osrednjega urada, diočim bi zbornice vršile funkcijo okrožnih uradov socijainega zavarovanja na zborničnem področju. Ostale podrobnosti bi bile določene z uredbo in statutom.
Zbornice, ki bi vršile dolžnost okrožnih uradov
so: Obrtna zbornica v Beogradu, Zbornica za TOI v Novam Sadu, Zbornica za TOI v Uubliami, Obrtna zbornica v Splitu, Zbornica za TOI v Dubrovniku, Zbornica za TOI v Podgorici, Obrtna zbornica v Zagrebu, Obrtna zbornica v Sarajevu, Obrtna Zbornica v Banji Luki in Obrtna zbornica v Skopiju. Blagajne pri vseih teh zbornicah bi .imele popolno avtonomijo v finančnem in administrativnem pogledu.
V	krajih, kjer niso sedeži zbornic, v katetrih pa bi se pojavila potreba in želja za osno vanje fonda soeijalinega za-varovtanja, bi se ustanovile oidnosne podrulžlniice, seveda podi nadzorstvom zbornic.
Tem ustanovam bi načeloval!: ravnateljstvo in upravni i,n nadzorni odbor.
1	Zavarovanje v slučaju bolezni
To je najvaižhejlša panoga siocijailinega zavarovanja. Gllavni cilj tega zavarovanja je, da bolniku pomaga v bolezni in ga otsposobi za njegovo dotedanjo obrt, pa tako vrne družbi polnovrednega človeka in pridobitnega, isaimo-stejneiga člana.
Ta panoga bi obsegala zdravniško, bofaišlko; sanatorijisko in ■ zdraviliško oskrbo. Zdraivmiki naj bi ne 'bit dovoljeni po svobodni izbiri obrlfaikov, ker na talk način ne deluje niti ena bolniška blagajna, nego naj bi bili točlno določeni oni, na katere bi se oboleli lahko obračali.
AmbuHiančnl slsitemt zdravniške službe
Najvažnejša zdiravistlvena ustanova prt boillniišlkih blagaljlnah je nedvomno ambulanta, ki naj bi bila sicer čim boli poemostavillena, vendar .pa bi morala zadoščati zahtevam sodobne medicine in sredstvom, potrebnim /zdravniku za ugotovitev bolezni in zidlraviUjenče bolnikov. V .ambulanti bi uradoval, en zdravnik splošne pralkise, ki bi bil istočasno šef zdravnikov boilhiške blagajne odnosna urada.
Slpecifailbo zdravniško službo pa bi vršili z oziiroim, na obsežnost mest zdravniki - uradniki, plačani honorarni zdravniki ali. pa zdravniki, ki bi bili nagrajeni le za vsak slučaj posebej. Pri ureditvi zdravniške službe bi bila p'(>-trebina večkratna kontrola.
Zavarovanje v slučaju onemoglosti
Ta panoga bi obsegala starost iin invalidnost. Pravico na starostno zava- < rotvamjie bi imet moški zavarovanci, po
65.,	ženski pa po 60. leith. To je zadnja meja, dočim naj bi srednfa bila 60, oziroma 56 let, ako je dotična oseba dotlej že plačevala vsaj 10 let svoje meseične doprinose.
Pravico na invalidsko rento bi si pridobil član, alko bi se trajno ali začasno ■onesposobili za delo. Najpireje bi bilo. seveda polZkiušano zdravljenje in ozdravljenje, ako pa bi ponesrečenec še po teh zdravniških poizkusih ostal popolnoma nezmožen, tako da bi mu bila potrebna stalha tuja pomoč, negovanje in skrb,
bi mu pripadala 50-odstotna povišana renta. V drugih slučajih pa bi se invalidska renta določala z ozirom na stopnjo delavne nezmožnosti zavarovanca.
Pogrebnina
Pogrebnina bi bila izplačana onemu, ki bi predložil originalni račun o stroških pogreba zavarovanca, in sicer v onem znesku, ki bi ga blagajna v tem slučaju določila za dotični razred, seveda upoštevajoč pridobljene pravice na isto.
Posebno poglavje dalje razpravlja o računski podlagi zavarovanja na temelju statističnih podatkov.
Ves denar socijalnega .zavarovanja, oziroma premijske rezerve, bi se smel porabiti le za hipotekama posojila ali pa za državne rente in druge dobre vrednostne papirje. Za mifcake druge svrhe se ta denar ne bi smel porabiti, ker je zalto bika ustanovljena Obrtha banka.
Delo za ustvaritev socijaiHnega zavarovanja naših obrtnikov je, kakor vidimo, ogromno, pa mu ie potrebno, posvetiti vsestransko pozornost. V prihodnji številki našega lista se borno na posameznosti še povrnili.
Va^ne^odxed6e
Evidenca pomožnega osobja.
Obrtni zakon navaja v drugem odstavku § 258. radi pismenih učnih pogodb vajencev sledeče: »pogodba se sklepa pri prisilni združbi, ki ji pripada službodavec, če pa take združbe ni, pri občini, ki je pristojna .po sedežu obrtne poslovalnice ali delavnice. Občina je pristojna tudi, če gre za banovinsko združbo ali če ima združba sedež zunaj področja občega, upravnega oblastva prve stopnje, v katerem je poslovalnica ali delavnica. Kljub tem odredbam sme ban na prošnjo poveriti opravljanje teh poslovi tudi poedinim banovinskim združbam na področju občega upravnega oblastva prve stopnje (sreza in mesta), v katerem ima združba svoj sedež«.
IPogodbe se sklepajo torej pri združenju: 1) če isto obsega področje samo enega upravnega oblastva prve stopnje (srezi in mesta z lastnim statutom); 2) če združenje obsega več upravnih srezov, sklepa isito pogodbe samo za območje onega sreza (mesta), v katerega področju ima združenje svoj sedež; 3) banovinsko združenje vpisuje pogodbe za območje sreza (mesta), v katerem ima svoj sedež, to pa le na prošnjo z dovoljenjem bana. V vseh drugih slučajih pa se sklepajo učne pogodbe pri pristojnih občinah.
Na ta način je pri- združenjih točna evidenca pomožnega osobja zelo otežkočena, ker občine niso prisiljene o sklenjenih učnih pogodbah obveščati posamezna združenja. Pričeli bomo sicer z akcijo po spremembi tega določala v obrtnem zakonu, vendar moramo računati zaenkrat s tem stanjem.
Zato pa morajo združenja toliko strožje zahtevati od svojih članov, da jim tekom 8 dni javljajo sprejem in odpust pomožnega osobja posebno pa banovinska in ona združenja, ki se raztezajo čez več srezov in pri katerih vodi evidenco občina v celoti ali deloma. Kadar se sklepa učna pogodba pri občini, naj službodavec pošlje prepis pogodbe pristojnemu . združenju, ravno tako morajo vsi člani obveščati svoje združenje o vseh spremembah pomočnikov. Vsaka evidenca pomožnega osobja je v nasprotnem slučaju popolnoma iluzorna, vsled tega morajo uprave združenj svojim članom tolmačiti njih dolžnosti, izvirajoče iz člena 7. pravil združenj obrtnikov, glasom katerega morajo V 8 dneh prijaviti združenju sprejem ali odpust pomožnega osobja. če se člani ne bodo držali tega predpisa, naj jih uprava disciplinsko kaznuje po čl. 8. .pravil združenj.
iPopravek k pravilom Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani. V zadnji vrsti člena 13. se mora pravilno glasiti »člena 40« mesto »člena 39«. den 16, 5. točka, 2. vrsta, se mora pravilno glasiti »zadolževanju okrožnega odbora« mesto »zadolževanju združenj«.
Oftttnt&ka samopomoč
v otjuGijani
Tovariši obrtniki f »Obrtniška Samopomoč« je na svoji' seji: dne 4. julija t. I. sklenila, da z ozlirom na težki gospodarski položaj obrtnikov zniža pristopnino za nove člane.
Ista znaša za obrtnika, (ki hoče postati član. poigrebn inske ustanove:
'Go* 40.	Ileta	starosti	Din	30.—
do 55.	leta	Starosti	»	50.__
do 60.	leta	starosti	»	75. _
Za 'svojce	obrtnika	znaša	pristop-
mina:
do 50. leta	Din	50.—
do 55. leta	»	75.-—
do 60. leta	w	100,—
ki se lahko vplača v treh obrokih.
Z ozirom na to ugodnost, ki jo nudi »Obrtniška Samopomoč«, prosimo tovariše obrtnike, da takoj prijavijo sebe im. svojce v to prekoriistno stanovsko blagajno, da ma ta način preskrbijo svojcem po smrti člana poigrebminsko podporo. Ztnano je, da ostane družina umrlega člana velikokrat brez vsakih sredstev. Ubogiim sirotam se mora srce v žalostil (trgati, ko iniimaljo mikakih denarnih sredstev, me kredilta, da bi izkazali pokojniku .zadhjo čast, ki. jo je zaslužil s svojim tnudom in trdim delom.
»Obrtniška Samopomoč« mudi ;v naj-kri-tiionejšem slučaju, to je smrti, svoj-cem podporo, ki je meobhodmo. potrebna..
Tovariši, odločno se zavzemimo za našo »Samopomoč«. Delajmo v blagor skupnosti lin obrtnikov, ki se nahajajo v slabem gmotineim položaju. Pokažimo, da izma obrtnik ceniti tudi društvo, ki daje ob smrti kakega člana svojcem' podlporo.
Zato vas proSiilmo, tovariši, obrtniki,, izkažite svojo stanovsko zavednost, pristopajte k tej prekoristmi' ustanovi, podpirajte jo, da bo mogla sčasoma izkazati; moč, ki ji pripada po številu celokupnega obrtništva v Sloveniji.
Mesečni prispevek po Dlim 10.— je za člana obrtnika tako malenkosten, da ga lahko zmore še tako reven obrtnik.
Vsak posameznik naj bo graditelj bodoče močne »Obrtniške Samopomoči«. če has bo mnogo in če bomo složni, nas bo tudi celokupna javnost upoštevala In priznala.
Plišite 'takoj po navodila, ki jih dobite brezplačno, kakor tudi prijavnice, in priložite za odgovor znamko za Din 3.—_
»Obrtniška Samopomoč« reg. pom. blagajna iv Ljubljani, Beethovnova ul. 10. palača Zbornike za TOI.
»Kaj pa vendar Vi želite?«
»Za naš »Obrtni vestnik<* sem prišel po naročnino, ker mu je ista edino sredstvo obstoja. Letno znaša samo 40 dinarjev pa upam, da nam jo boste prav kmalu nakazali, za kar Vam bomo zelo hvaležni.«
Ljubljana. Amsterdam 2316.51 - 2327.28. Berlin 1367.36 — 1378.16, Bruselj 801.35 — 805.29, Curih 1108.35 — 1113.85, London 190.95 — 192.56, Newyork ček 3913.83 — 3942.09, Pariz 224.71 — 225.83, Praga 169.90 —170.76, Trst 302.68 — 305.08 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85,
Glavni in odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik: Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
I KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE |
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem || računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam j