Književna poročila. 35
Književna poročila.
Dr. Murko Vladimir: Vrednostni papirji, kaj je treba vedeti o njih.
Tiskarna „Merkur" d. d., Ljubljana 1938. Str. 135, cena vez. din 48'—.
Pisec opozarja, koliko škode so imeli in imajo imetniki vrednostnih papirjev od svoje nepoiičenosti o nabavi in prodaji vrednostnih papirjev, o njihovi donosnosti, o pobiranju dividend, o zameni, žrebanju itd. Zgube, ki so tako nastale, so eden glavnih vzrokov, da so vrednostni papirji pri občinstvu tako malo priljubljeni. To ima za posledico težave pri finansiranju koristnih zasebnih podjetij in pri pribavljanju sredstev za javne namene. Zato hoče pisec široko občinstvo poučiti o bistvu in pomenu vrednostnih papirjev, izvzemši menice, čeke, bankovce, warrante in trg. nakaznice; bavi se torej predvsem s tzv. nalož-nimi papirji. Knjiga bo dosegla svoj namen. Pisec je povedal jako popolno in lahko razumljivo, kar treba vedeti človeku, ki ima ali hoče nabaviti vrednostne papirje katere koli pri nas navadnih vrst. Važno bo zlasti, kar pove o dobrih in slabih straneh posameznih vrst vrednostnih papirjev, o njihovi primernosti za naložbo imovine in o njihovem upravljanju. Podrobno obravnava potem posamezne vrednostne papirje, ki so pri nas v prometu, kdo jih je izdal, količino, odplačevanje, obresti ali dividende, ali je papir pupilarno varen, ali ga lombar-dira Narodna banka, kako je z zastaranjem itd. Vsebina knjige je torej prav bogata in vidi se, da ima pisec dober vpogled v snov tudi s praktične strani. — Seveda sama poučenost o vrednostnih papirjih ne bo zadostovala, da bi svet bolj posegal po vrednostnih papirjih; pisec sam, prav diskretno omenja, da bi bilo dobro, ko bi se po tolikih letih uredilo vprašanje onih javnih dolgov, ki jih je prevzela naša kraljevina po mirovnih pogodbah. Omenil bi bil pri delnicah lahko še, da je skrajni čas, da dobi obvezno moč novi trg. zakon, ki bi ščitil delničarje dokaj uspešneje kot jih ščitijo sedanji zakoni. Saj je prav pri polomih delniških družb občinstvo utrpelo velike izgube in prav te izgube so, poleg slabih skušenj s pred- in medvojnimi javnimi obveznicami, svet odvrnile od vrednostnih papirjev.
96
Književna poročila.
Napak z gledišča teorije skoraj ni. Vendar ne bi rekel, da pravica iz vrednostnega papirja „lahko predstavlja 1. stvarno pravico, namreč a) delež na kapitalu kake kapitalske družbe": za članske pravice gre, ne za stvarne (str. 10). — Ne more se reči, da morajo po novem trg. zakonu delničarji izjemno kaj doplačevativ stečaju d. družbe. Vplačati morajo, eventualno v stečaju ali likvidaciji tisti del vplačila na svoje delnice, ki ga niso že prej vplačali, več ne (str. 19, § 374 NTZ). — Na nekaterih mestih bi bilo želeti točnejšega izraza: ne more se reči, da po upravičencu razlikujemo papirje na prinosnika, na ime, na ukaz (str. 15), saj gre le za način, kako je v papirju določen upravičenec. — „Vložne knjižice imajo različen značaj, deloma so imenske, večinoma pa se smatrajo za legitimacijski papir, ponekod so celo imet-niški papir —" (str. 16); nasprotja niso: „imenski", „legitimacijski", „imetniški", mešana sta dva kriterija. — Ne vem, ali se dolgoročne (državne) obveznice res pogosto imenujejo tudi fundirane ali konsoli-dirane (str. 26); če se, je to imenovanje stvarno lahko neutemeljeno. — Ne bi rekel, da je naloga borz zlasti, da določajo ceno blaga (str. 46); na borzah se cene blaga ugotavljajo po ponudbi in povpraševanju; ko bi se res določale, brez ozira na ponudbo in povpraševanje, bi bile fiktivne. Pa ne bom trdil, da se to ni še nikoli zgodilo. — „Borze so popolne in nepopolne. Delimo jih tudi na blagovne in efektne" (str. 47); ali niso popolne prav tiste, ki so blagovne in efektne? — Pojma užit-niške delnice in užitnice sta na str. 19 in 20 določena pravilno, na str. 78 pa je rabljen izraz „užitnica", ko gre za užitniško delnico. — Antiteza „legalen": „nemoralen" (str. 100) se mi ne zdi splošno pravilna, legalnost ni istovetna z (etično) moralnostjo, ilegalnost ne z nemoralnostjo. Razume se, da vse to ve pisec sam, reči hočem le, da je tudi v neteo-retskem delu koristno rabiti teoretski točne izraze; vrednosti knjige teh par netočnosti ne zmanjšuje. Dobro bo služila ne samo tistim, ki jim je namenjena v prvi vrsti, temveč tudi tistim pravnikom, ki imajo cesto poklicno posla z vrednostnimi papirji, pa tudi dijakom pravnikom, ker jih bo seznanjala s praktično stranjo teorije.
Milan Škerlj.
Glungler Wilhelm: Lehre von Volk und Staat. Založba Fritz & Joseph Voglrieder, Miinchen und Leipzig, 1938, str. 344 velike 8°.
Knjiga, ki jo beležimo, je v stvari zelo razširjena izdaja G. jevega dela „Vorlesung iiber Volk und Staat", katero smo že prikazali v letniku 1937. tega časopisa na str. 191. Dejstvo, da se je pokazala potreba po novi izdaji še pred potekom leta dni od izida njene po zunanjem obsegu za več kot polovico skromnejše predhodnice, najbolje kaže G.-jev veliki uspeh. Knjiga je danes v Nemčiji prvi znanstveni učbenik o odnosu naroda do države, t. j. o predmetu, katerega tam posluša dijak pravoznanstva in gospodarskih ved v 1. polletju svojih študij. Predmet in nanj nanašajoča se knjiga sta mišljena kot uvod v teoretično politiko. Tak uvod naj bi obrazložil bistvo države, njen ustroj ter njeno delovanje pod vodilnim vidikom naroda, njegovih potreb in zahtev, ustrezno narodnosocialističnemu svetovnemu in življenjskemu nazoru. Ci. se zdi že po svojem temeljnem stališču za tako delo posebno usposobljen, saj je že dolga leta v svojih znanstvenih delih razvijal pravno-filozofske in politične misli, katerih mu ob narodnosocialističnem prevratu 1. 1933. ni bilo treba spreminjati niti prilagajati novim razmeram.
Na socialni svet in sledstveno na državo in pravo je mogoče gledati na razne načine. Statično gledanje je v bistvu konservativno, podlaga mu je zamisel ravnotežja, ustaljenega reda in v njem poosebljene avtoritete. Dinamično gledanje je progresistično, išče sile, ki nosijo in
Književna poročila.
37
gibljejo družbeni svet oziroma njegove posamezne tvorbe: vodi ga misel premoči nekih sil nad drugimi, gibanja, katero istoveti z razvojem in napredkom. Tretji način gledanja je pragmatski. Njemu je jedro uspevek človeškega delovanja, ki ima sposobnost, stvarjajoče vplivati na družbeni svet in ga s tem oblikovati. Tako delovanje pa naj bo razumno in smiselno, zato je tesno povezano z idejo potrebe po vodstvu. Vsak je otrok svojega časa, odtod tudi različni osnovni pogledi raznih še živečih generacij na tako značilno družbeno tvorbo kakor je država, posebno v času kakor je sedanji, ko se tako bistveno spreminjajo državne naloge in z njimi sporedno njihovemu dosegu potrebni državni ustroj. Zlatemu veku meščanske pravne države, kateremu so dajale sociološko ozadje v svoji moči izravnane družbene sile, je ustrezalo statično pojmovanje. Ustvarilo je kult togega pravnega reda, prvenstveno utelešenega v zakonu. Kolikor pa se je to pojmovanje po sili vztrajnosti ohranilo še tedaj, ko je zgubilo ustrezni sociološki temelj, je zašlo v nevarnost, da se sprevrže v obravnavanje golih, po svojem bistvu bolj ustaljenih zunanjostnih oblik države in prava. Dinamično pojmovanje je sicer našlo s svojo progresistično zamišljeno dialektiko nekaj opore v čedalje ostrejši borbi družbenih sil po enostranski premoči, s čimer je bilo prejšnje ravnovesje porušeno. Vendar njegovo na neki preveč mehanistično nujnostni, skorajda fatalistični revolucionarni ali evolucionarni špekulaciji sloneče bistvo zaradi svoje enostranosti ni moglo zajeti družbene stvarnosti v vsej njeni dejanski zapletenosti. Zanemarilo je predvsem človeka in njegovo sposobnost, da smotrno in načrtno posega v družbeni svet in ga s tem vsaj do neke mere oblikuje po svojih zasnovah. Ruska socialna revolucija je bila delo nekaterih intelektualcev, in dasi so se priznavali k eminentno dinamični Marxovi in Engelsovi doktrini progresistične materialistične dialektike, so s svojim zavestnim, namenoma storjenim posegom v zgodovinsko dogajanje najzgovorneje zanikali njegove samogibno mehanistične silnice, ki so ena glavnih osnov dinamičnega pojmovanja. Enak dokaz zoper to pojmovanje v korist pragmatskemu je bila fašistična revolucija v Italiji. A tudi na tipično dinamičnem načelu zgrajena nemška weimarska republika s svojo odlično demokratično organizacijo, slonečo na goli številčni majorizaciji in na mnogoterih, po svojih nazorih in stremljenjih popolnoma si nasprotujočih strankah, je s svojo nesposobnostjo za rešitev nastalih velikih socialnih nalog budila pri mnogih hrepenenje po dejanjih, ki bi smotrno preoblikovala sedanjost v čim večji prid vse ljudske skupnosti, zbrane v državi. Ta zunanji okvir in lastna duhovna struktura, ki je svojstveno reagirala na potrebe časa, sta G.-ju narekovala odločitev za pragmatsko gledanje. Bistvo ji je motrenje družbenega sveta pod vidikom človeškega zavestnega in smiselnega de'ova-nja in z njim zvezanega uspeha. Pod vidikom „hominis fabri" („Wirke dein eigen Sicksal, — Schöpfe dein eigen Recht") je obdelal pravno-in državnopolitične ter filozofske probleme. Priznava se k novemu, tvornemu racionalizmu, čigar nosilec je razumni človek, vendar ta racionalizem ni abstrakten in spekulativen, on je realističen; izhaja iz naravnih, do velike mere iracionalnih danosti, katere pa hoče usmerjati, pretvarjati in oblikovati po idealih, ki si jih je izbral kot absolutno vodilo svojega udejstvovanja. Optimistična vera v tako človekovo sposobnost je pri G.-ju posebno simpatična, enako tudi njegova utemeljena trditev, da je njeni uspešnosti pogoj čim globlje poznavanje družbene stvarnosti. Ker pa je ta stvarnost zelo zapletena, je ni mogoče pravilno spoznati, če jo gledamo samo z ene strani, z enega umetno osamljenega vidika. Delne resnice namreč ni, resnica je samo ena in ta je celotna. Zato se poslužuje G. pri proučevanju družbenih pojavov.
38
Književna poročila.
kakor sta n. pr. država in pravo, sintetične metode, on gleda nanje, kakor pravi, perspektivično in plastično. Vendar to gledanje ni samo G.-jeva posebnost, pod drugimi imeni in pod delno drugimi vodečimi vidiki so se ga posluževali že pred njim in sporedno z njim drugi znanstveniki. Tudi G.-jevi izsledki nikakor niso taka novost, kakor se njemu dozdeva, gre večinoma za stara dognanja, katera je edinole pod svojim posebnim vidikom sistematiziral, jarko osvetlil, preimenoval in preoblikoval. Zato kvari njegova dela, in to velja tudi za zabeleženo knjigo, dostikrat prežolčni in prejedki polemični slog, ki se včasih obrača proti stvarem, katere bi pisec s pridom lahko molče prešel.
Država je po G.-ju v prostoru in času dana dejstvovalna enota kakega naroda, katerega spajata organizacijski red in z njim zvezano vodstvo (Leitordnung) k skupnemu delu. Popolna država je popolna dejstvovalna narodova enota, ne samo njegova organizacijska oblika (Ordnungsform), temveč tudi nosilka njegovega dela (Werkträger). Narod pa je po naravi (krvi in zemlji) in po kulturi (jeziku in nraveh) stvorjena ljudska usodnostna skupnost doživetja. Misel delovanja in dela (der Wirkgedanke) torej spaja državo in narod. Narod dejstvuje predvsem kot država, državni stroj deluje v imenu naroda za izpolnitev njegovih zahtev, njegove življenjske potrebe so načelo političnega ravnanja. Veda o državi postane s tem smotrno uravnana in vrednostno poudarjena, izhodišče, predmet in cilj so ji narod; njena vprašanja se proučujejo in presojajo po pomembnosti za narod, po smislu za skupnost. Tej nalogi ustreza sistematika obravnavane knjige. Uvod se bavi s predmetom in njegovim prikazovanjem ter podaja nekaj zgodovinskih podatkov o pogledih na državo. Prvi oddelek se peča z državo kot udejstvovalno enoto naroda in nosi podnaslov: nauk o prirodi države. Tu obravnava pojem države, temeljne usmeritve njenega bistva (Wesensgrundrichtungen), v katere je preoblikoval državne prvine, med katere šteje tudi čas; nastanek in prenehanje države, razne njene pojavne oblike, katerim prišteva tudi državne zveze, razčlembo države in končno njen smisel, t. j. njen namen in njeno opravičbo. S sistematičnega vidika bi se dalo razpravljati ali ne bi spadal nauk o razčlembi države bolj v drugi oddelek, ki se bavi z državo kot organizacijsko obliko naroda in da li bi ne bilo pravilneje, posvetiti odreditvi državnega smisla kot izrazito političnofilozofskemu problemu poseben oddelek. Drugi oddelek s podnaslovom pravne vede v državi obravnava pravo. G. ga pojmuje kot vodstveni red, t. j. statično in funkcionalno hkrati, torej kot red in kot vodstvo. Iz neke Hitlerjeve izjave izvaja G., da za sedanjo Nemčijo ni več razlike med pravom in moralo. Oba normativna reda imata isti izvor, namreč narodovo vest (Volksgewissen), ki se pravilno usmerja ob narodovih potrebah. Te bi torej bile konec koncev merilo pravu in morali. Dalje je tu očrtan pojem ustave, državne oblasti, oblik te oblasti, državnih organov in državnih funkcij. Tretji in zadnji oddelek daje na sto straneh kratek oris teoretične politike. Nosi glavni naslov: država kot nosilka narodovega dela, odnosno podnaslov, nauk o delovanju (Handlungslehre) države. Tu razčlenja G. pojem, predmet, vrste politike, njene osnovne tipe (statični, dinamični, pragmatski politični svetovni nazor); dalje daje nauk o nosilcih politike, katere loči v vodilne (politični voditelji — državniki v personalni uniji z vodstvenimi državnimi organi) in gonilne (politične stranke) sile ter končno kratek pregled o pomenu političnih činov. Tu sta posebno in-teresantni poglavji o pravni ustreznosti in smotrnosti takih činov ter b odnosu politike in morale. Ker je G-iu narodova življenjska pravica najvišja vrednota, najde vsak le navidezno nerazrešljiv spor med državno nujnostjo, moralo in pravom svojo povoljno rešitev v pravilno pojmovani pravici države za primer sile (Staatsnotrecht).
Književna poročila.
39
Ker so idejne osnove te knjige popolnoma iste, kakor so bile že v lani prikazanem delu, njih ocena lahko odpade. Novi knjigi je treba priznati jedrnato in zares mnogostransko obrazložitev težkih vprašanj državne vede, podprto z ogromnim vsebinskim bogastvom, kateremu je osnova temeljno pisčevo poznavanje političnega dogajanja sedanjosti po vsem svetu. Nenemškemu bralcu pa bo knjiga še posebno dragocena zakladnica neštetih pozitivnopravnili in ideoloških podatkov, potrebnih za pravilno razumevanje današnje Nemčije. Dr. Gorazd Kušej.
Lavergne Bernard, Professeur a la faculté de droit de Lille. Essor et décadence du capitalisme. Paris, 1938. 251 str. 25 fr.
Knjiga prof. L. je lepo, jasno in dostopno spisana razprava o kapitalizmu in o različnih novih gospodarskih ustrojih, s katerimi ga hočejo nadomestiti. V prvem poglavju slika L. kapitalizem 19. stoletja. Pisec priznava veliko vlogo, ki jo je igral takratni kapitalizem v gospodarskem razvoju in povzdigu gmotnega položaja ljudskih množic, posebno pa industrijskega delavstva. L. navaja podatke o dvigu v 19. stoletju realne delavčeve mezde na Francoskem, Angleškem in v Zed. drž. Sev. Amerike. „Ni dvoma, pravi L., da je bil gmotni, ako ne moralni, položaj delavstva v večini evropskih držav in.v Zed. državah 1. 1900. bolj zadovoljiv kakor — po veliki vojni, ki je divjala po svetu — 1. 1936. ali celo pred krizo 1929. 1." (Str. 43.) Drugo poglavje popisuje kapitalizem 20. stoletja. Tu pisec predvsem zavrača nekatere očitke, ki se delajo kapitalizmu. Med drugim zavrača tudi očitek, da je kapitalizem kriv težke krize iz 1. 1929. in piše o tem tole: „Nered v narodnih budžetih, pogrešne spremembe valut, dirigovano gospodarstvo in neprestane in čestokrat nesrečne državne intervencije so veliko več kakor kapitalistični režim odgovorni za izjemno ostrino in dolgotrajnost te krize" (str. 49). Toda nadalje navaja pisec sam vrsto ne-dostatkov modernega kapitalizma. To je predvsem prekomerna gonja za dobičkom, ki vodi do zasedbe po istih osebah cele vrste dobička-nosnih mest v različnih velikih delniških družbah, do prevelikih tan-tijem na račun dividende delničarjev, do izkoriščanja družb — hčerk od družb — matic itd. Drugi nedostatek sodobnega kapitalizma obstoja v čim dalje večjem uveljavljenju monopolov namesto proste konkurence. To se godi tako v notranjem kakor tudi v zunanjem gospodarskem prometu ter vodi do zelo težkih posledic.
V tretjem poglavju razmotriva pisec novejšo politiko javnih oblasti, ki čestokrat odvzema kapitalizmu vsako možnost normalnega funkcioniranja. Nestabilnost valut, omejitev mednarodnega prometa (avtarkija), različni zakoni in uredbe, s katerimi se razveljavljajo sklenjene pogodbe, nesmotrno normiranje cen itd. — to so izrazi te politike. Občudovati je treba, piše L., prožnost in življenjsko moč kapitalizma, ki še produktivno funkcionira kljub vsem tem nastopom javnih obla-stev. V istem poglavju podaja L. kritiko o dirigovanem ali načrtnem gospodarstvu, s katerim hočejo sedaj nadomestiti kapitalistično gospodarstvo. Pisec analizira tipe tega gospodarstva (l'économie influencée, 1'éc. concertée, 1'éc. dirigée in le socialisme d'Etat). V svoji kritiki načrtnega gospodarstva razglaša L. predvsem, da predstavlja tako gospodarstvo točne statistične podatke in nespremenjen ritem gospodarskega procesa tekom 3, 5 ali 10 let, ker le tedaj je možno na podlagi preteklosti graditi načrte za bodočnost. Brez tega predstavlja načrtno gospodarstvo najčešče „1' organisation méthodique du déséquilibre" (str. 136). Od javne oblasti določene cene in prisilno porazdeljevanie blaga pa predstavljajo le izraz moči oblasti, ki pri tem samovoljno obdari enega in oškoduje drugega. Razen tega zadeva načrtno gospodar-
40
Književna poročila.
stvo, kolikor se odreka navodilom zakona o ponudbi in povpraševanju, na nepremagljive težkoče pri izbiri optimalne kombinacije produkcijskih sredstev. Nadalje „dirigovano" gospodarstvo po navadi zvišuje produkcijske stroške; vodi do manipulacij z valuto, ki rušijo valuto; samovoljno fiksira mezde; povzroča vsled nesigurncsti gospodarstva sterilno tczavriranje kapitalov; oškoduje in kaznuje ene družabne razrede v korist drugim: pospešuje podkupljivost javnih organov; končno privaja tudi do politične diktature.
V nasprotju z ekstremnimi oblikami dirigovanega gospodarstva zagovarja L. „zmerni in pametni državni intervencionizem, tako v gospodarskem kakor v socialnem področju" (str. 172). Pri tem pa izrecno poudarja, da ne misli na povratek k prejšnjemu privatnemu kapitalističnemu gospodarstvu, ampak na razvoj novega „zadružnega gospodarskega ustroja". Temu ustroju, o katerem je L. že prej objavil vrsto spisov, je posvečeno četrto poglavje njegove knjige. Toda L. ne razumeva pod ..zadružnim ustrojeni" navadnih zadrug v smislu na pr. konsumnih društev ali drugih zadrug, temveč posebno obliko veie-podjetij zadružne strukture, ki jih imenuje „zadri\žne režije". L. navaja več primerov takih zadružnih velepqdjetij, ki uspešno delujejo v Belgiji, Franciji in Angliji. „Zadružne režije" imajo prednosti privatnega kapitalističnega podjetja (visoka produktivnost, iniciativnost, znižani produkcijski stroški) in obenem prednosti javnega podjetja, kolikor gre za demokratično razdelitev dobička (pro rata prometa s podjetjem). Na taka zadružna velepodjetja polaga L. svoje najboljše nade.
V zadnjem poglavju naglasa pisec še enkrat zasluge, ki jih še sedaj izkazuje kapitalizem kljub vsem svojim nedostatkom ter svari pred poskusi, z nasiljem porušiti ta gospodarski ustroj in ga na brzo roko nadomestiti s kakim umetno ustvarjenim novim ustrojem. L. opominja, da ni treba rušiti hišo, v kateri stanujemo, dokler ne vemo, s čim jo naj nadomestimo: zdrav razum diktira, da jo rajše razmeram ustrezno izpopolnimo in izboljšamo (str. 225).
Iz povedanega se vidi, da obravnava L. cel niz zelo aktualnih in važnih vprašanj. Vsak bralec, neodvisno od njegove osebne usmerjenosti, najde v tej knjigi mnogo zanimivega in vrednega tega, da se o njem razmišlja. Tako na pr. celo najhujši nasprotniki kapitalizma ne bodo mogli iti mimo lepo orisanih pozitivnih strani, ki jih še sedaj kaže privatni kapitalizem, v primeri z državnim kapitalizmom. Toda celo največji zagovorniki kapitalizma ne morejo negirati tistih njegovih ne-dostatkov, ki so narasli v zadnjih časih in ki jih zelo barvasto slika L. Prav tako bodo oni, ki se navdušujejo za različne ekstremne oblike ..dirigovanega" in etatiziranega načrtnega gospodarstva, našli v piščevi kritiki o teh gospodarskih oblikah mnogo poučnega. Slednjič bodo navdušeni zagovorniki zadružništva s posebnim zanimanjem prebirali one dele knjige, v katerih govori o zadružništvu in o ..zadružnih režijah" kot o tisti gospodarski obliki, ki more z velikim uspehom nadomeščati tako privatna kapitalistična kakor tudi državna podjetja. Bolj skeptičnemu bralcu se pokažejo ti drli knjige mogoče preeptimistični, toda tudi ta mora pritrditi piscu, ko le-ta naglasa prednost zadružništva, obstoječo v tem. da skuša reformirati eospoclarstvo, ne da bi pri tem v njem kar koli rušilo ali uvajalo z nasiljem.    Aleksander Bilimovič.
Nillus Renée, Capacité et pouvoirs de la femme mariée en Allemagne et en France. Étude de Droit privé comparé. Paris 1938, Librairie A. Rousseau, 436 str.
Pričujoče delo je 54. publikacija lnstitut-a de Droit comparé v Parizu. Mimogrede naj omenimo, da razvija ta zavod zelo živahno de-
Književna poročila.
41
lavnost na vseli pravnih področjih, zlasti pa ima v svojem vsakoletnem študijskem načrtu proučevanje sodobno perečih pravnih vprašanj. Tako se je tudi v našem primeru pisateljica lotila za Francoze aktualnega vprašanja. Že 1. 1932. je bil predložen franc. senatu zakonski predlog, ki spreminja vse one civilnopravne določbe, ki omejujejo zasebno pravno sposobnost poročenih žen. Zanimivo je omeniti, da je tudi pri Francozih stavek „le mari est le chef de la famille" vzbudil precejšnjo razpravo, tako, da je senat to določbo sprejel ter ji dal tudi natančno pravno vsebino, ko določa obseg moževih kontrolnih pravic. Pisateljica se z vsebino tega zak. načrta strinja ter skuša dati celotnemu vprašanju svoj prispevek, ko skrbno in nadvse točno primerja vse zadevne civilnopravne določbe obeh navedenih držav. Delo je razdeljeno na dva obširna dela: v prvem razpravlja o pravnem položaju žene v splošnem, v drugem pa o ženi. ki izvršuje kako obrt ali trgovino. Na koncu je še navedla izčrpno strokovno bibliografijo. Knjiga, ki je izčrpen prikaz pravnega položaja poročenih žen, bo odlično služila tudi naši pravni znanosti, ko pripravlja gradivo za novo obče drž. pravo.
Dr. Rudolf Trofenik.
Janulcv Ilija: Socialno zakonodatelstvo v Blgarija, I. Osnovni pri-čini in faktori. Sofija 1938, izd. Sloboden univerzitet, str. 366, cena 80 levov.
Pisec, ki je privatni docent na sofijski univerzi in profesor na svobodni univerzi (sedaj Višjem učilišču za gospodarske in družbenopolitične nauke) in avtor številnih razprav s področja socialne politike in delovnega prava, je izdal prvi del svojega spisa o socialni zakonodaji v Bolgariji, namreč o vzrokih in činiteljih, dočim bo obsegal drugi del opis razvoja bolgarske socialne zakonodaje od 1. 1880. do l(<38., tretji pa nje pravno analizo.
Med materialne osnove za razvoj socialne zakonodaje šteje avtor (str. 355) razvoj samega gospodarstva in delavsko sindikalno gibanje, poleg tega upošteva tudi posebne psihološke in idejne činitelje, ki izhajajo iz socioloških raziskovanj ter iz splošnih političnih in socialnih idej. Prvima dvema, namreč razvoju bolgarskega gospodarstva in pa razvoju delavskega gibanja je posvetil avtor pretežno pozornost. V prvem poglavju knjige obravnava na temelju eksaktnih podatkov nastanek bolgarske industrije, dalje razvoj obrti, rudarstva, posebno izčrpno poljedelstva in zaposlitve v njem, nato promet, kredit, trgovino itd. V drugem poglavju opisuje nastanek sindikalnega pokreta v Bolgariji od prve grafične organizacije in prve kolektivne pogodbe preko vojn in razpusta komunističnih sindikatov (1924.) do Ustanovitve enotne delavske organizacije: Blgarski rabotničeski sjuz (1934.). V sledečem poglavju obravnava avtor vlogo in delo socioloških proučevanj delovnih pogojev in življenja delovnih množic, prav tako tudi razvoj mednarodne socialne zakonodaje. V zadnjem, petem poglavju razmotriva javno mnenje in njega vpliv na socialno zakonodajo (demokratske, socialistične ideje, cerkev).
V prvem zvezku svojega velikega dela o bolgarski socialni zakonodaji ne raziskuje neumorni pisec in socialni delavec samo gospodarskih, socialnih in idejnih osnov te panoge zakonodaje, marveč odkriva nam posebno poučno dejstvo, kako velikega pomena je proučevanje gospodarskega in socialnega življenja s strani državnih in znanstvenih ustanov, posebno leta 1911. ustanovljenega društva za socialni napredek. Ravno to delo je v Bolgariji uspešno vplivalo na državno, gospodarsko in socialno politiko. S. B.
42
Književna poročila.
Wagemann Ernst: Die Zahl als Detektiv (Heitere Plauderei über gewichtige Dinge). Hamburg, 1938, 219 str.
Ta nova knjiga profesorja na berlinski univerzi in vodje berlinskega konjunkturnega instituta ima malo čuden naslov, ki spominja na Sherlocka Holmesa. Vendar obravnava v obliki bistroumne kozerije celo vrsto zanimivih in praktično važnih vprašanj statistične metode in statističnega proučavanja različnih gospodarskih in drugih pojavov. Glavno vsebino knjige tvori analiza bistva in pomena cenitve, ki s približno številko izraža velikost pojava, za katerega nimamo natančnih statističnih podatkov ali celo ne potrebujemo izčrpnega statističnega štetja.
V 1. oddelku pojasnujejo W. splošni pomen takih približnih cenitev. V nadaljnjih štirih oddelkih razlaga na primerih, zajetih iz prakse, različne vrste cenitve, in sicer: nadomestno cenitev, izpopolnitveno, kontrolno in prognostično. V zadnjem oddelku podaja W. pojmovno analizo cenitve ter analizira njeno metodiko, in sicer razmotriva: metodo reprezentacije (zastopanja, ko sklepamo o celoti na podlagi enega njenega dela), inkluzije (vključitve, ko sklepamo o enem delu na podlagi celote), substitucije (nadomestitve, ko sklepamo o kaki skupini na podlagi druge skupine, ki ni istovrstna s jirvo) in generalizacije (po-splošnitve, ko sklepamo o eni skupini na podlagi druge skupine, ki ima s prvo neki skupni imenovalec).
Na koncu knjige, pour la bonne bouche, parodira W. ter prikraja za statistiko Coethejevo Valpurgijevo noč („Statistik in der Walpurgisnacht"), toda ta dodatek ni bog ve kako bistroumen.
V splošnem pa, kdor želi pogledati v marsikatere zanimivosti statistične kuhinje ter se prepričati, da „statistika ni samo zelo poučna, temveč tudi zanimiva in včasih celo skoro tako zanimiva kot kriminalni roman" — le-ta naj prebere novo Wagemannovo knjigo.
A. Bilimovič.
Zbornik propisa za zaštitu pomoraca. Beograd. 1938. Osrednja uprava za posredovanje dela. Cena 20'— din.
Kot tretji zvezek „Zbirke socialno-političkih propisa", ki jo izdaja Osrednja uprava za posredovanje dela, je izšel zbornik našega mornarskega prava. Obsega poleg temeljnih uredb o pogojih dela na pomorskih ladjah iz 1. 1935. in o luškem delu iz 1. 1938. še vse ostale pravilnike, ki urejajo m. dr. delovni čas, zdravniški pregled; prehrano in stanovanje mornarjev, mornarske knjižice, posredovanje dela itd.
fzdaja je priročna in skrbna, vendar ni brez napak (n. pr. str. 169 „invalidnin" namesto ..individualnih"). S. B.
Dva nova časopisa. Izšla je prva številka novega časopisa „N a š Saobračaj, mesečni časopis za železnički, pomorski i rečni saobra-čaj". Časopis izhaja v Beogradu, kot urednik je označen Jovan M. J o -v a n o v i č. Poleg strokovnih in tehničnih vprašanj prinaša prva številka tudi članke pravne vsebine in sicer Ž. Perica „Pravo i tehnički pronalasci", dr. I. Matijeviča „Zastita države, javnopravnih tela, saobračaj nih i opštekorisnih ustanova u Izvršnom postupku (ograničenja izvršenja)", dr. M. Vukoviča „Pravni regulativ na reci", F. Podbregarja „Nove medjunarodne konvencije o prevozu putnika i robe na železnicama", poleg tega pa še sodno rubriko z odločbami civilnih rednih in izrednih sodišč, domačih in tujih. Kot stalna priloga bo pridevana časopisu ..Zakonodavni deo — propisi — uputstva — raspisi", ki bo prinašala besedilo novih zakonov, uredb in pravilnikov. Letna naročnina 120 din.
Drugi novi časopis, ki je izšel v mesecu januarju, je „Pr i vredna   u t a k m i c a", revija jugoslovenskog udruženja za zaštitu indu-
Književna poročila.
43
strijske svojine i suzbijanje nelojalne utakmice. Izhaja prav tako v Beogradu, urednik je dr. Janko Š u m a n. Poleg člankov in razprav ima stalno rubriko „judikatura in praksa iz oblasti industrijske svojine". Posamezna številka stane 10 din. V slovenščini je pisan prispevek dr. F. Majarona „Zascita imena in firme".
Istituto di Studi Legislativi: 1) Annuario di Diritto comparato e di Studi legislativi, XIV, 1. Vsebina: Eisner B.: Die einleitenden Bestimmungen, die Personen, die Familie und die dinglichen Rechte im Vorentwurf zu einem jugoslawischen Zivilgesetzbuch. Tedeschi G.: Un' inchiesta dell' Istituto di studi legislativi sul contratto di matrimonio. Darmstädter Fr.: Abris der deutschen juristischen Literatur der Jahre
1935 und 1936. Sommari di Legislazione Internazionale per gli anni 1935,
1936 e 1937. XIV, 2: Eisner B.: Die Schuld Verhältnisse, das Erbrecht, die Ersitzung und die Verjährung im Vorentwurf zu einem jugoslawischen Zivilgesetzbuch. Waligorski M.: II processo civile di cognizione polacco. Darmstädter F.: Abriss der deutschen Literatur der Jahre 1935 und 1936.
2) Legislazione internazionale, VI, I. Prinaša zakonodaje iz 1. 1937. za sledeče države: Francija, Nizozemska, Poljska, Avstrija, Estonija, Letiška, Litva, Italija, Ogrska, Rumunija, Češkoslovaška, Belgija, Luk-semburg in Portugalska. — VI, II. prinaša isto za države: Jugoslavija (dr. VI. Kukman), Švica, Nemčija, Turčija, Bolgarija, Velika Lritanija. Oba zvezka skupaj štejeta 1160 strani.
3) Giurisprudenza comparata di diritto civile, I. Prinaša sistematično urejeno, z opazkami in pripombami opremljeno judikaturo Francije in Italije za 1. 1933 do 1957. II. pa judikaturo Belgije za 1. 1934—1937 in Nemčije za 1. 1932—1936. Vsak zvezek obsega nad 400 strani.
Dr. Dolenc Metod: Načelno odredjenje pojma početak sudskog krivičnog postupka. Posebni odtis iz Arhiva, Beograd, XXXVII (L1V), 4. Str. 15.
Dr. Dolenc Metod: O dednih pravicah vdov in sirot. Ponatis iz Vodnikove pratike, 1939. Str. 68—76.
Dr. Eisner Berthold: Der Vorentwurf eines Zivilgesetzbuches für das Königreich Jugoslawien. Posebni odtis iz Annuario di Dirritto Comparato e di Studi Legislativi, XIV, 1, 2. Str. 200.
Dr. Eisner Bertold: Pravni položaj inozemnih trgovačkih društava u našoj državi po današnjem pravu i po novom trgovačkom zakonu. Posebni odtis iz Mjesečnika, 1938. Str. 35.
Furlan Boris: Du conflit de lois relativ aux payements en cour-ronnes austro-hongroises en droit international privé. Extrait de 1' „Annuaire de 1' Association Yougoslave de Droit International", 1937, Str. 14.
Dr. Gosar Andrej: Gospodarstvo po načrtu, njegove naloge in problemi. Ljubljana, 1938. Str. 50.
Dr. Matijevic Ivo — dr. Culinovic Ferdo: Komentar zakona o iz-vršenju i obezbedjenju. III. knjiga, 7. §§ 32 do 36.
Dr. Murko Vladimir: Vrednostni papirji. Tiskarna Merkur, Ljubljana, 1937. Str. 134.
Péritsch J. M.: Les Excommunications en Yougoslnvie. Extrait de La Revue Mensuelle, Genéve. 1938. Str. 20.
Pitamic Leonidas: Interpretation und Wortbedeutungswandel. Sonderabdruck aus Zeitschrift für öffentliches Recht, XVIII, 4. Dunaj. 1938, str. 426—437.
Dr. Polec Janko: Zgodovina „obravnanih gorskih bukev" in postavitve kletarskega mojstra na Kranjskem. Posebni odtis iz Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo, XVIII, 1937, str. 23.
Književna poročila.
Zaplata Rudolf: Pregled sadržaja Glasnika zemaljskog muzeja u Sarajevu od 1889—1937 godine (I—XLIX). Posebni odtis. 1938. Str. 97.
Dr. Solnaf Vladimir: L' Unificaticn du Droit Penal en Tchecoslo-quie. Posebni odtis. Bucarest. 1938. Str. 8.
Dr. Solnaf Vladimir: Ženevske konvence proti terorismu. Posebni odtis iz Pravnika. LXXV1I, 4. Praga, 1958. Str. 25.
Dr. h. c. Zimmler Emil: Organisace prace, zvlašte technickohospo-dafske, zrizenim korporativnim. Posebni odtis iz Sbornika MAP. 1935, str. 67—82.
Dr. h. c. Zimmler E.: Uvahy o technickych ncrmach. Posebni odtis iz Sbornika MAP. 1938, str. 344—360.
Dr. Žmavc Ivan: Technicke hospodarstvi a pravo. Posebni odtis iz Sbornika MAP, 1938, str. 332—342.
Članki in razprave v pravniških časopisih. Arhiv LIV, 5: Spektorski E.: Normativne nauke. Begovič M.: Položaj žene i ženskih srodnika u šerijatskom naslednom pravu. Bučk'' M.: Neobičan slučaj prividnog če-domorstva. Milojkovič B.: Da li je medjunarodno pravo, materijalno i formalno, jed no izmedju država, a ne iznad država? Kalezie M.: Neka sporna pitanja iz pripremnog postupka. Bartoš M.: Sumnjivo doba uloga kod zavoda pod zaštitom. Kostič L.: Nekoliko pitanja u vezi primene Izbornog zakona. Adžič S.: Držav no m službeniku ni je potrebno odobre-nje da bi nekoga tužio sudu. — Arhiv LIV, 6: Tasič Dj.: Moderni relati-vizam i problem prirodnog prava. Bartoš M.: Kriza Medjunarodnog privatnog prava. Dukanac Lj.: O objektivnosti ekonomske nauke. Va-siljevič J.: Uloga sudije i njegova priprema u borbi protiv kriminaliteta. Kazelič M.: Neka sporna pitanja iz pripremnog postupka. Kuko-ljac M.: Kontroverze u postupku zbog smetanja poseda. Pavlovič V.: Da li je § 218 VKP ukinut propisom S 64 Kz? Despotovič Ž.: O projektu rumunskog Gradjanskog zakonika. — Branič 11: Cubinski M.: Odbrana kod t. zv. nesimpatičnih krivičnih dela. I.azarevič A.: O par-ničnoj legitimaciji stranaka po zakonu o pobijanju pravnih dela izvan stečaja. Žokalj M.: Nekoliko reči o otkazu porabnih ugovora. Radovič V.: Jedan slučaj prečutnog odbijanja nasledja i važnosti testamenta pre odbrane. — Branič 12: Z. P.: Jedan slučaj iz svakidanje prakse. R. L: Da li odluke opšte sednice Kasacionog suda još ima ju autoriteta. Drlje-vič L: Advokat ne može isticati prigovor zastarelosti članskog uloga Advokatskoj komori, ako je odbor Komore več doneo rešenje o naplati članarine, pa na osnovu istog traži zabranu. Petrovič B.: Tumačenje § 134 zak. o grad. opštinama u pogledu podnošenja žalbe na odluku nadzorne vlasti. Stjepan M.: Materijalno-pravni prigovori u gradjan-skom parničnom postupku. Kojič M.: Šaljemo ih na robiju tfvakog dana. — Mjesečnik 10—11: Janjanin P.: Mogu li ljudi biti predmetom prav-noga prometa? Firšt B.: Pravo samoodredjenja naroda. Perušič A.: Imovne opštine. Leitner M.: Može li se žena odreči prava na alimen-taciju. Andres B.: Javne finansije složenih država. Signjar R.: Seljačko gospodarstvo i žena. Eisner B.: Pravni položaj inozemskih trgovačkih društava u našoj državi po današnjem pravu i po novom trgovačkom zakonu. — Mjesečnik 12: Lenac R.: Reforma kontumacionog postupka. Politeo L: Iz novijeg socialnoga zakonodavstva. Beyer V.: Odnos pojma produženja krivičnoga djela naših vrhovnih sudova prema istovrsnom idealnom sticaju krivičnoga zakonika. Bazala B.: Razvrgnuče zajednice s obzirom na vanparnični i novi izvršni postupak. Kun I.: Zastara tužhe na plaču po zakonu o radnjama. Eisner B.: Pravni položaj inozemnih trgovačkih društava u našoj državi po današnjem pravu i po novom trgovačkom zakonu. Firšt B.: Banovinska samouprava po Srškičevu načrtu. — Policija 10—11 je bila posvečena petindvajsetletni« izhaja-
Razne vesti.
46
nja časopisa. Zadevne članke in črtice so napisali: Lazarevič V., Dres-ler O., Šulc B., Šilovič J., Peric Ž., Jovanovič S., Cubinski M., Lazič Ž., Arandjelovič D., Jankovič R., Sagadin S., Živanovič T., Stefanovič M., Lazarevič M., Novakovič M., Matkovič D., Katic K., Bos II., Goršič F,, Jovanovič R., Acimovič M., Petrovič M., Grudic V., Filipovič D., Vlaška-Iin M., Miličevič V., Bankovič M., Kuzmanovič V., Božovič B., Blagojevič V., Cerovič G., Djeloševič B., Petrovič B., Todorovič Dj., Rajkovič M.. Nikičevič M., Rankovič D., Petrovič Dj. Poleg tega Dolenc M.: O kaž-njavanju protivpravnog prisvajanja divljači in Sajovic rt.: O kontroli redovnih sudova nad rešenjima upravnih vlasti o civilno-pravnim tra-ženjima. — Policija 12: Kulaš J.: Razmatranja o uslovnoj osudi. Ko-marič M.: Pravo tužbe na Državni savet protiv odluka donetih po uredbi o kartelima. Todorovič Dj.: Krivična i kaznena pitanja pred Društvom naroda. Kulaš J.: Projekat zakona o istupima — posebni deo. — Pravosudje 11: Uruševič L.: Tamo amo po Predosnovi budučeg Gradjan-skog zakonika Kraljevine Jugoslavije. Muha M.: Činjenična utvrdjenja i pravna ocjena. Štengl B.: lnicijativa u likvidaciji zemljoradničkih dugova. Vasiljevič T.: Sudski oproštaj kazni. Žorž P.: Pouzdanici u postupku protiv mladih maloletnika. Kalič D.: Krvne osobine i očin-stvo. Kušej G. Misli k vprašanju o sodniški stalnosti in nepremestlji-vosti po našem trenutnem pozitivnopravnem stanju. — Pravosudje 12: Muha M.: Činjenična utvrdjenja i pravna ocjena. Djeloševič B.: jedan slučaj primene u praksi Uredbe o likvidaciji zemljoradničkih dugova. Grubiša M.: Materijalna pravnosnažnost odluka vanparničnog suda. Vasiljevič T.: Sudski oproštaj kazne. Umičevič D.: Istražni zatvor i § 420 Kp. Pavlovič V.: Mogu li se vojna lica mesto kazne zatvora osu-diti na novčanu kaznu? Stanojevič D.: Istupno samovlašče.