Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 17
Letnik XI.
Celovec, petek, 27. januar 1956
Štev. 4 (718)
Bauernzeitung ponovno obsojena
Nov primer zmešnjave pri sodiščih glede uradnega jezika
Komaj pred enim tednom smo na tem mestu opozorili na popolno zmedo, ki vlada piri sodišč h glede slovenščine kot enakopravnega uradnega jezika. Dosedanji zmešnjavi se je medlem pridružil nov primer, ki naše ugotovitve le še bolj potrjuje.
V obravnavi na podlagi tožbe, ki jo je vložil predsednik Zveze slovenskih organizacij in SPZ tov. dr. Franci Zsvitter prot! odgovornemu uredniku »Allgemei-ne Bauernzeitung« Rolardu Kheislerju zaradi žaljenja časti, je sodnik dr. Kugler minulo sredo kljub t emu, da se je tožilec ponovno skliceval na pravico do obravnavanja v slovenščini brez pritegnitve tolmača, kot je to zajamčeno v § 3, čl. 7 državne pogodbe, odklonil izvedbo obravnave v slovenskem jeziku. V dolgoveznem utemeljevanju svoje odklonilne odločbe se je sodn k v glavnem skliceval na člen VIII zveznega usavnega, zakona, ki določa, da je v Avstriji uradni jezik samo nemščina, ter na tozadevne paragrafe procesnega reda in senžermenske pogodbe. Po sodnikovem mnenju je treba smatrati jezikovna določla v členu 7 državne pogodbe le kot nekako potrditev veljavnosti neštetih zakonov in paragrafov, v ostalem pa je mnenja, da je Celovec popolnoma nemško mesto in da za-_radi tega sploh ne spada nad določbe člena 7 državne pogodbe. Slovensko obravnavanje v Celovcu bi pomenilo krš'-tev predpisov o javnosti obravnave, ker bi ji publika zaradi neznanja slovenščine ne mogla slediti.
Ob takem utemeljevanju bi se na -em mestu omejili le na dvoje najbolj očitnih protislovij: 1. da je sodnik odklonil slovensko obravnavanje, čeprav je sod šče sprejelo slovensko obtožnico kot podlago za obravnavo ter s ‘em že priznalo slovenščini značaj uradnega jezika. In 2. da je bil isti sodnik še pred' tednom dni — izgleda — le drugačnega mnenja glede slovenščine kot uradnega jezika, ko v podobnem procesu ni odklonil zahteve po slovenski obravnavi, marveč je obravnavo predložil in prepustil odločitev preži di ju deželnega sodišča.
Tožilec je izrecno ugotovil, da je sicer prisilien, dn. se ukloni sodnikovi odklonilni odločbi in je zaradi ‘ega zahteval, da se mu dostavi tozadevni pismeni sklep, pravtako je zahteval protokolaciio njegove izjave, dal bo proti tej odločbi vložil pritožbo.
Za nadaljnji potek obravnave je bilo značilno, da je obtoženi urednik »Allge-meine Bauernzeitung« na sodnikovo vprašanje utajil in :zrecno zanikal, da bi bil že predkaznovan in da je names-o dokazov za resničnost žaljivega pisanja, v Bauernzeitung ponujal sodišču dokaze, da je bil dr. Franci Zwitter partizan in da so partizani morili, ropali in kar je pač še takih izrazov, k: jih Bauernzeitung zelo rada uporablja.
Ob oženčev advokat dr. Schranzhofer tokrat ni imel dokazov niti v žepu kaj šele v glavi in se je v stiski za stvarne pripombe povzpel do trditev, da so partizani le-a 1945, 1946 na Koroškem motih, ropali itd., da dr. Zw'tter z nogami
Raab in SchSrf bosta obiskala Norveško
Kakor poroča norveška zunanje mini-jtrstvo, s a avstrijski zvezni kancler ing. J til'us Raab in podkancler dr. Scharf sF>te‘jela povabilo norveške vlade in bosta ^ v prihodnji pomladi odpotovala na urzaVni obisk na Norveško. Točnegai da-ttirna za obisk doslej še riso sporočili.
tepta pravice Nemcev, ker se zavzema samo za svoj narod, vendar advokat z vsemi svojimi tiradami n’ mogel spraviti s sve a lažnivega in žaljivega pisanja v Bauernzeitung, ki je v inkriminiranem članku dne 16. 7. 1955 trdila, da »ie imel nekdanji partizan Zvritter leta 1945 famozno »bojno organizacijo«, ki je z vnemo producirala priznavanje »človečanskih pravic« z ropanjem, umori in prisilnimi odvedbami«. Advokatovo vedenje in besedičenje je bilo v ostalem na *ako nizkem nivoju, da se n? m zdi pod častjo, da bi ga tu podrobneie navajali, mestoma pa je zavzelo celo takšne nedopustne oblike, da ga je sodnik večkrat zavračal z; opomini na stvarnost in -zrecno poudaril', da pred sodiščem ne dovoljuje nikakega. us var jan ja sovražne nacionalistične atmosfere.
Končno ie sodišče zavrn lo vsa nestvarna. izvajanja oboženca in njegovega advokata ter obsodila urednika »Allge-meine Bauernzeitung« Polanda Kheisler-ia na 500 Šilingov kazri, na kritie si .roško-v procesa, na plačilo globe 200 šilingov, izreklo je zaplembo lista, ki je vse-
Novi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji dr. Radivoj Uvalič je pred svojim odhodom na Dunaj v izjavi uredniku »Jugcpresa« izrazil mnenje, da so dani vsi potrebni pogoji, da se bodo prijateljski stiki med Jugoslavijo1 in Avstr jo v bližnji prihodnosti še bolj okrepili. Prepričan sem, je dejal, da, bodo tudi vsa še odprta vprašanja urejena v duhu medsebojnega razumevanja.
Po ugo ovitvi, da so se dosedanji odnosi med obema deželama zelo ugodno razvijali iti da je Jugoslavija vsestransko podpirala Avstrijo- pri prizadevanjih za dosego državne pogodbe, je jugoslovanski veleposlank poudaril:	»Izvenblokovska
politika naših dveh dežel vsekakor omogoča široko sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo- za ohranitev miru na svetu.«
Glede možnosti nadaljnjega razvoja ju-goslovanskc-avstrijskega gospodarskega sodelovanja in na vprašanje, kaj b bilo 're-b-a ukreniti, da bi sedanje možnosti čim bolj1 izkoristili, je dr. Uvalič defal:
»V sestavi trgovnske menjave med Avstrijo in Jugoslavijo je prišlo v zad-
Po nedavnih državnozborski volitvah v Franc ji nekaj časa sploh niso vedeli, kako bi se rešili iz zagate, v katero so posamezne stranke zašle vsled izida, volitev. Polagoma so se razmere nekoliko raz-čist le, kar se je pokazalo tudi pri izvolitvi p-redsednika novega državnega zbora, za katerega je bil v tretji valitvi z glasovi vseh levičarskih strank izvoljen socialist Andre Le Troquer. Čeprav je le-ta znan kot najhujši nasprotnik komu-ris-tov, so kcmunis ični poslanci soglasno glasovali zanj, ker so na vsak način hoteli preprečiti izvolitev desničarskega kandidata.
B vši ministrski predsednik Faure je po izvolitvi predsednika parlamenta takoj sklical posvetovanje svoje vlade, nato pa podal ostavko. Predsednik republike Coty je naslednjega dne takoj pričel z razgovori o sestavi nove vlade in je najprej sprejel preds avnika KPF kot naj-
bovat inkrirrini-rane žalitve, ter mu naložilo obvezo objave sodbe v listu-- Sodišče je nadalje odločilo, da mora koroški Bauernbund kot lastnik in izdajatelj »All-geme re Bauernzei ung« jamčiti za plačilo kazni, globe in stroškov procesa.
*
Da bi bila zmeda še večja ...
Ta proces ponovno kaže, da se bo treba z vsemi silami boriti za uveljavljenje državne pogodbe in bomo tozadevno šli tudi do najvišjih instanc. Nemogoče- pa je stališče, ki ga iznaša pravni mladenič dr. Janko Tischler v uvodniku zadnje številke Tednika-Kronike. Če bi obveljalo ‘o gledanje, ki iznaša očitno le stališče celovškega deželnega sodišča, v kolikor ni morda sploh od tam narekovano, bi dejansko vsak sodnik lahko po svoje tolmačil celotno državno pogodbo. Neizkušeni pisec omenjenega uvodnika se na žalos‘ ne zaveda vse kočljivosti in nevarnosti takega pravno popolnoma neutemeljenega postavljanja. Taka »borba« za narodne prav’ce koroškim Slovencem v resnici samo škoduje.
njem času do nekaterih sprememb glede na to, da se je značaj jugoslovanskega go-spodars -va po vojni spremenil. Možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja so velike in njih vsestranska realizacija bi bila koristna za obe strani. Zato- bi se bilo treba lotiti nadaljnjega proučevanja raznih že pripravljenih načr ov„«
O razvoju kulturnih stikov je veleposlank ugotovil, da so zelo intenzivni in koristni, ter podčrtal potrebo prizadevanj, da bi jih tudi v prihodnje ohranili na dosedanji stopnji in j:h po možnosti še bolj razvijali-
Položaj in vlogo Avstrije v sodobnih mednarodnih odnosih in pri konsolidaciji ra-zmer ter ohranitvi miru v tem delu sveta je jugoslovanski veleposlanik ocenil z naslednjimi besedami:
»Zemljepisni položaj Avstrije v srcu Evrope je zelo ugoden in pomemben. S sovjo neodvisno in nevtralno politiko Avstrija lahko postane aktiven cnitelj pomiritve v *em delu Evrope in lahko vpliva na omiljenje nasprotij med obema blokoma.«
močnejše stranke., Temu razgovoru bodo sledili gotovo še številni drugi, ker nikakor ne bo lahko najti reš tev, ki bi novi vladi omogočila sigurno delovanje.
Eden na poti v ZDA
Predsednik britanske vlade Anto-ny Eden in zunanji rrinis er Selwyn Lloyd sta v sredo odpotovala v ZDA, kjer bosta imela več dni trajajoče razgovore s predsednikom Eisenhowerjem in njegovimi sodelavci. Dnevni red razgovorov obsega v prvi vrsti vprašanja Bližnjega in Daljnega vzhoda ter Nemčije. Medtem ko-glede Nemčije angleški krogi poudarjajo, da je združitev Nemčije pogoj za pomiritev v Evropi, zastopajo v vprašanjih Daljnega vzhoda v prvi vrsti potrebo pospremil LR Kitajske v OZN ter izvedbi plebisc ta na Formozi.
Široke možnosti za sodelovanje med Avstrijo
in Jugoslavijo 4	'
V Franciji se je začela borba za ministrske stolčke
Demokracija na Koroškem * je v nevarnosti
Celo le 'o so potrebovali, da so našli v labirintu zakonov zakon, po katerem so lahko kaznovali p-redsednika Slovenske prosvetne zveze s kaznijo 1000 šilingov, ker je SPZ lani posredovala ko-rošk m Slovencem knjižni dar štirih slovenskih knjig s Koledarjem slovenske Koroške, ki je izšel v njeni lastni založbi. Najprej je okrajno glavars-vo v Celovcu poskušalo ta greh spravi'i. v zvezo s tako imenovanim patentom o havziranju; ker pa na pravočasni priziv očitno tega zakonitega določila niso mogli vzdržati, je druga instanca našla v tiskovnem zako-nu končno možnost, da kaznuje strašanski prekršek osrednje slovenske kulturne organizacije, ki vsako kra t ob novem lem pc redu je našim ljiudiem nekaj slovenskih kniig. Tokrat so z zavlačevanjem rešitve celo onemogočili pravočasno posredovanje oz. razpečavanje knjig.
Ne bi *uka,j pisali o tej zadevi, če nam ne bi bilo znano, da leto- za letom hodijo različni resnični »havzirarji« od hiše do hiše in prodajajo razne koledarje posameznih redov, družb- in ustanov, čeprav baje- po tiskovnem zakonu za to ni mogoče dobiti niti ne dovoljenja. Ne bi pisali o tem, če bi ne hkrati doživeli, da n. pr. » Schluverei n-Sii dirnark - brez tež-koč zalaga dvo-iezičnc- ozemlje s; knjigami in ga pri tem ne ovirajo- ne žandarii. ne financarja, čeprav gre za' - vftnske obmejne okraje.
Kakor vse kaže, »oko pravičnosti« teh prekrškov ne vidi oziroma noče videti, ker gre pač za nemške knjige in nemške ustanove. Vsaj drugače ne moremo razumeti, da je varnostna direkcija, v tem primeru takoj našla kazenski paragraf, da pa kljub jasnim določbam Državne pogodbe, ki prepoveduje organizacije, katerih delavnost je naperjena proti pravicam manjšine, ne najde istega proti »Sudmarki« in raznim hujskačem pro i dvojezičnemu šolstvu. Nasprotno vemo celo za več primerov, kjer so prav žandarji inieiatorji in organizatorji takih protizakonitih akcij.
Ob 'akih ugotovitvah in ob dejstvu, da isti varnostni organi po eni strani celo več vidijo, kakor je res, če gre proti koroškim Slovencem (da omenimo samci po-laganie vencev na partizanskih grobovih ob Vseh svetih!), da. pa po drugi strani nič ne slišijo niti ne vidijo, če bi bilo ‘roba najti nasprotnike koroških Slovencev, kakor je to v primeru poizvedovanj za zločinskimi atentatorji na partizanski spomenik v Velikovcu, se naj pač nihče ne čudi, če polagoma začnemo dvomi i v ne-p-ristrr nc-st varnostne direkcije in varnostnih organov splo-h.
Ob zadnjih dogodkih smo prisiljeni, da, dvomimo tudi v rJepristranost sodnih oblasti, ki na vse mogoče načine skušajo razveljaviti jasna določila Državne pogodbe in na ta način revidirati Državno pogodbo, preden se je začela sploh izvajati.
Kr, j to pomeni, nam menda ni treba poudarjati. Nepris ranos' sodnih in varnostnih organov je vendar najbolj viden znak resnične demokracije. Kjer človek ne mere več zaupati v nepristranost sodišč in varnostnih organov, se ne more več govoriti o demokraciji ni i ne o pravni državi. Zgoraj omenjen: primeri kažejo-, da na Koroškem demokracija, vsaj v kolikor naii bi veljala tudi za Slovence, baš ni najbolj v redu in da. je v nevarnosti. Danes neupoštevana proti Slovencem, je lahko že jutri b-rez. veljave tudi na-pram malemu odvisnemu človeku na sploh! Komaj minula p-re eklos: je to jasno pokazala. Slej ko prej namreč drži, da so na Koroškem prav odnosi do koroških Slovencev preizkusni kamen demokracije!

Socialisti predlagajo starostno zavarovanje za vse samostojne poklice
Za kmete predvideva osnutek zakona posebno ureditev — Uzakonitev osnutka bi zajela nad 800.000 ljudi
Skup’na socialističnih poslancev je prejšnji teden predložila parlamentu osnutek zakona, ki naj bi po zgledu socialnega zavarovanja za delavce in nameščence omogočil tud obrtnikom, Tgovcem, kmetom in svobodnim poklicem starostno rento ter socialno oskrbo ovdovelim in osirotelim osebam iz kroga vseh teh samos ojnih pridobitnkov.
Po predlogu, zakona naj bi moški dobili pravico do starostne rente, čim dosežejo starost 65 let, ženske pa, po izpolnjenem 60. le u s'arosti. Za, obrtnike in trgovce pa bi veljalo to določilo le v primeru, da z dosego te starostne meje hkrati tudi opustijo poklicno pr dobi .no udejstvovanje, v drugačnem primeru pa bi prejemali starostno rento šele od tis ega časa naprej, ko prenehajo z delom v svojem poklicu.
Razen za kmete, za katere je v osnutku zakona predvidena posebna ured tev, bi se višina s arostne rente gibala od najmanj 275 do 2.400 šilingov na mesec, pač z ozirom na dolžino zavarovalne dobe in višino vplačanih zavarovalnih prispevkov. Za nepreskrbljene otroke so predvidene posebne doklade k navedenim rentam, in to v višini od 300 do 600 šilingov. Ovdovelim osebam bi, pripadala polovična renta, za osirotele otroke do 18. leta staros i, v gotovih primerih pa tudi še dalje, pa 20 odstotkov rente, oziroma 30 odstotkov, če umrjeta oba roditelja.
Glede upravičenosti do prejemkov, glede čakalne dobe in zavarovalnega časa je v osnutku zakona predvidena podobna ureditev, kot je v veljavi po zakonu o splošnem socialnem zavarovanju za delavce in nameščence. Predlagam zakon naj bi stop'1 v veljavo s 1. januarjem leta 1957, vendar predvideva osnutek, da bi se v zavarovalno dobo šteli tudi že dve tretjini let samostojnega poklicnega udejstvovanja pred tem datumom.
Sredstva za to starostno zavarovanje bi dotekala iz prispevkov zavarovancev v višini 60 odstotkov pribitka k dohodnin-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Lani rekordna proizvodnja avstrijske težke industrije
Avstrijska industrija železa in jekla je dosegla Lini rekordno višino proizvodnje. Železne rude so nakopali 2,838.000 ton. Surovega železa so proizvedli 1,508.000 ton, surovega jekla 1,824.000 ton, celotna pro zvodnja valjanega materiala je znašala 1,223.000 ton, proizvodnja pločevine pa 580.000 ton.
V Zahodni Nemčiji so izdelali okrog milijon koles
Pred nekoliko led lo računali, da se bo proizvodnja koles v Zahodni Nemčiji znižala, in sicer zaradi povečane izdelave mo ornih vozil. Lani pa je spet zelo narasla izdelava koles' ter je dosegla okoli milijon komadov. Motornih koles so izdelali 165 000 ter 13C000 motosku-terjev in 30 000 pokri' ih skuterjev. Mopedov pa so proizvedli 780 000.
Dobra letina v Sovjetski zvezi
V Sovjeski zvezi so po pisanju »Ziircher Zeiturg« povečali posede površine z žitaricami od 157,2 nrlijona ha v le~u 1953 na 166,1 milijona ha v letu 1954 in na 183,1 milijona ha le a 1955. Računajo, da je leta 1955 dosegel pridelek žitaric 145 milijonov ton. Odlična je bila letina, v Ukrajini in na Severnem Kavkazu. Na novih posetvenih površinah v vzhodn h predelih države je bil zaradi suše pridelek manjši. Spričo dobre letine je Sovjetska zveza po daljšem presledku spe' pričela izvažati pšenico, predvsem v Češkoslovaško :n v Vzhodno Nemčijo.
skemu davku, preos alih 40 ods"otkov pa bi marala prispevati država. V osnutku zakona je nakazana tudi pot najceneišega upravljanja tega zavarovan d potom upravne povezave z že obstoječimi social-no-zavarovalnimi us"anovami.
Za kmete predvideva osnutek predlaganega zakona starostna rento po dosegi starostne mere oziroma po predaji posestva nasledniku, renta za kmete pa bi znašala po najmanj 35 letih poklicnega dela 400 š lirtgov na mesec ne glede na višino vplačanih prispevkov. V kmet j stvu in gozdarstvu hi zavarovalne prisnevke plačevali v obliki prib'tka k zemljiškemu davku. Izenačenost kmečke rente pa utemeljuje osnutek zakona s tem, da je večina samostoinih kmetov z običajno pre-užitnino že itak za silo oskrbljena s stanovanjem in najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami in bi starostna renta v na-
vedeni višini krda njihove potrebe po gotovim. V kmečko starostno zavarovanje pa vključuje predlagani osnutek zakona ‘udi vse družinske člane, ki delajo na posestvu zavarovanega kmetovalca, to pa na 'a način, da bi kot sozavarovrnc’prejemali po doseženi starostni mej' enako staros no ret to 400 šilingov mesečno, kakor zavarovani posestnik, ki plačuje zavarovalne prispevke.
Po pribllžn h cenitvah bi predlagano starostno zavarovanje za, samostojne pridobitnike v obrti, trgovini, kme iktvu in svobodnih poki'c ih zaielo okrog
816.000	oseb v vsej državi. Računajo, da bi v obrtnem gospodarstvu in svobodnih poklicih prišlo v poštev za zavarovanje okrog 276 000 oseb, v kmerijstvu in goz-dars vu okrog 310.000 neposredn h zavarovancev in dodatno še okrog 230.000 sozavarovancev v kmečkih družinah.
Sydliey. — Preko 24 000 pristaniških delavcev v 24 pristaniščih Avstralije je stop lo v nedeljo v stavko. De-Iavci stavkrjo, ker so bila pogajanja za zvišanje plač in za boljše življenjsko pogoje neuspešna. S avkati so pričeli tudi delavci pri natovarjanju 130 transportnih ladij. Avstralska vlada se je v ponedeljek sestala, da bi sklenila ukrepe proti stavkujočim.
Moskva* — Sovje ska vlada je sporočila, da bodo v kratkem vzpostavljeni diplomatski odnošaj' med Sovjetsko zvezo in črnsko republiko Liberijo, ki se nahaja v zapadni Afriki.
Beograd. — Vrhovni komandant sil Atlantskega pakta maršal Montgo-mery je v ponedeljek prispel z letalom v Beograd, kjer bo ostal nekaj časa na obisku. Imel bo razgovore s predsednikom^ republike maršalom Titom ter generalom Ivanom Gcšnjakom, držav-n m sekretarjem za državno obrambo. V Jugoslavijo je prispel na prija eljski obisk.
Moskva. — Prezidij vrhovnega sov-je a je z odlokom z dne 21. januarja 1956 odobril trgovinsko in plovbeno pogodbo med Sovjetsko zvezo in Avstrijo, ki je bila sklenjena in podp sana 17. oktobra na Dunaju med delegacijama obeh držav.
Stockholm. — Švedsko ministrs'vo za zunanje zadeve je v ponedeljek sporočilo, da je Švedska ukinila pošiljke smodika v Egipt. Ministrstvo je poudarilo, da je švedska poli ika taka, da ne pošilja orožja ali drugih razstreliv v take države, kjer bi lahko nastale sovražnosti.
Kairo. — Generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammerskjold je imel v nedeljo daljši razgovor z generalnim tajnikom Arabske lige Hasu-nom. Po sestanku je Hasun izjav i, da se je Hammerskjoldov razgovor nanašal na zmanjšanje napetos i med Izraelom in arabskimi deželami.
Winnipeg. — Delegati kmetijskih organ’zacij na skupni konferenci predstavnikov štirih zapadnckanadskih pokrajin so zahtevali, naj se trgovina s kmetijskimi pridelki razširi na vse dežele, 'o-rej tudi na vzhodnoevropska Obsodili so kritiko v zvezi s prodajo kmetijsk:h pridelkov tem deželam in iziavili, da bi bila trgovina z vsemi deželami v korist vsemu svetu.
Rabat. — V Maroku je bilo te dni izpuščenih 150 političnih kaznjencev, ki so bili od različnih vojaških sodišč obsojeni na 15 let ječe.
Pariz. — V Peking je odpotovala francoska delegacija industrialcev, ki bo vodila trgovinska pogajanja, z zastopniki Ljudske republike Kitajske.
Derna. — Na prvem zasedanju libijskega parlamenta je kralj Idris izjavil, da se Libija ne bo pridružila nobenemu bloku. Kralj je nadalje predlagal, naj ustanove kronski svet, ki bi upravljal deželo po morebitni kraljevi smrt'.
Bonn. — Podkancler Bliicher sie je vrnil iz Indije, kjer se je mudil 12 dini na uradnem obisku. Izjavil je, da prinaša globoke vtise iz Indije, kjer j!e imel z ministrskim predsednikom Nehrujem več ur trajajoče razgovore. Poudaril je, da je Nehru rad sprejel vabilo, naj poleti obišče Zapadno Nem-
V
cj jo.
New Delhi. — Letos; mislijo zgraditi v Indiji veliko 'ovarno aluminija ob podpori Kanade. To bo druga velika topilnica aluminija v Indiji. Nova, topilnica bo imela letno zmogljlivost 10 000 ton in več ter bo do leta 1958 podvojila indijsko proizvodnjo aluminija.
Damask. — Pooblaščeni minister Saudove Arabije v Damasku Šaker Šaman je izročil predsedniku sirske vlade Saldu Gaziju pismeno sporočilo kralja Saudske Arabije, naj predsednik Sirije Šukri Kuatli obišče Saudsko Arabijo.
Borba za pravični zaslužek kmečkih delovnih ljudi
Od decembra naprej so nekatera pereča kmečka vprašanja predmet razgovorov in pogajanj med strankami parlamenta. Ta pereča vprašanja so bila in so deloma še: podaljšanje veljavnosti kmetijskih tržnih zakonov, razširitev družinskih prispevkov tudi na; prvega kmečkega otroka, dodelitev enkratnega prispevka ob rojstvu vsakega otroka, vključitev kmetov med prejemnike starostne ren e in določitev nove boljše cene za mleko. Ta pogajanja so sprožila obširno časopisno dskusijo o kmečkem vprašanju, kateri bi tudi mi dodali nekaj pripomb.
Takozvani kmetijski tržni zakoni, to so zakon o gospodarstvu z mlekom, zakon o gospodarstvu z žitom in zakon o prometu z živino, so bdi podaljšani. S tem so možnost prodaje in dvorna tudi dosedanje cene "j.ilCka, ž!ta ° „ živine zajamčene za nadaljnje leto. Za. leto 1956 so zajamčene tudi državne subvencije na ceno žita, mleka, krmil in gnojil v skupnem znesku 880 milij. šil., Takorekoč sklenjeno je že, da bo kmet dobil tudi za prvega otroka družmski prispevek v višini 25 šil. mesečno. Z veljavo nazaj od 1, januarja 1955 pa bo dobil za vsakega od tega časa rojenega otroka enkratni prispevek v znesku 500 šil.
Bolj zamotana izgledata v vladnih in parlamentarnih krogih problem okoli ce-
Italijanski delavci v Zapadno Nemčijo
V Zapadni Nemčiji bo oborožitev ove nemške vojske zahtevala od domače idustrije vedno večjo storilnost in se že daj bavijo z vprašanjem, kako bi rešili roblem. Delno bodo morali naročila od-ati inozemskim podjetjem, v domači roizvodrjji pa si bodto pomagali tudi s ujo delovna silo. V ta namen so sklenili . raznimi državami posebne pogodbe, na odlagi katerih bodo dotične dežele smele od ati svoje delavce v Nemčijo.
Prvo tako pogodbo so sklenili z Italijo n so Nemci začeli zbirati delavce v Ita-iji že prve dni tega meseca. Zvezni za-od za posredovanje dela v Nurnbergu e poslal v Italijo posebno komisijo., Naj->rej bodo zaposlili italijanske delavce v imetijstvu, gradbeništvu in mehanični in-
Razširitev
Poštna uprava dela s pospešenimi silami, da bi razširila mrežo usmerjevalnih postaj za prenose televizijskih oddaj v Avstriji. V načrtu je, da se ta mreža do spomladi razširi od Dunaja do Innsbrucka. Od relejne postaje na Dunaju-Schil-lerplatz preko usmerjevalne postaje na Kahlenbergu bodo gradili druge usmerjevalne postaje, ki bodo oddaljene druga od druge po 60 km. Poleg tega usmerje-vanja z usmerjevalnimi postajami pa delajo tudii na tem, da razširijo televizijsko mrežo s posebnimi koaksialnimi kabli, ki jih razen za telefonske svrhe lahko upo-
Razširitev televizijske mreže v Avstriji
ne mleka in vključitev kmetov med prejemnike starostne rente. Kar tiče cene mleka, o kameri tečejo pogajanja, gre menda predvsem za 'o, kdo bo imel od predvidenega zvišania korist: kmet ali predelovalna industrija mleka. Predelovalna industrija oz. mlekarne hočejo pri zvišanju cene doseči tudi še zvišanje njim pripadajoče razlike med nakupno in prodajno ceno. Temu pa se ne upirajo toliko predstavniki kmetijstva iz vrst OVP-Bauern-bunda, temveč zastopniki sindikatov in SPO, ki stojijo na stališču, naj pride celotno zvišanje v korist kmetu kot producentu.
Če vse te ukrepe presodimo, vidimo, da so le malenkosten korak naprej v uvrščanju kmečkih delovnh ljudi v življenjske pogoje ostalih poklicnih skupin. Tako podaljšanje tržnih zakonov kakor tudi prispevki na ceno mleka, žita, krmil in gnojil so ukrepi, ki so že več let v veljavi. Razširitev družinskih prispevkov na prvega kmečkega otroka in! enkratna podpora pri rojstvu vsakega otroka sta sicer korak naprej v udeleževanju kmečkega producenta pri razdeljevanju skupnega narodnega produkta, vendar ne bos a dosti spremenila kritičnega položaja med kmečkimi delovnimi ljudmi.
Kar tiče ceno mleka, pa je po podražit-(Nadaljevanje na 8. strani)
dustriji, šele pozneje pride na vrsto rudarstvo, kjer bodo zaposlili italijanske delavce, ki so zmožni nemškega jezika. V prvi polovici letošnjega leta nameravajo zaposliti okrog 50 000 Italijanov, v drugi polovici tega leta pa bo naraslo njihovo š evilo na 100 000.
Vendar pa so Nemci glede zaposlitve tuje delovne sile previdni. Njihova podjetja bodo smela zaposliti Italijane šele, ko bodo dokazala, da je domače delovne sile premalo in da imajo tuji delavci enake delovne pogoje kakor domači.
Italijanski delavci bodo prejemali družinske doklade samo, če bodo pustili svoje družine v I aliji. Imeli bodo tudi pravico do jx>š'ljanja svojih prihrankov domov v Italijo.
rabijo tudi za prenos televizijskih oddaj. Vendar ta način razširitve televizijske mreže le slabo napreduje, ker je treba na vsakih 10 km names iti posebne ojačevalce.
Razen tega bodo delali letos tudi na tem, da izgradijo avtomobilska radijsko mrežo, zaradi česar bo>do gradili posebne usmerjevalne drogove. Še letošnje poletje nameravajo v tej smeri opremi l progo Dunaj — Salzburg. Vsak lastnik avtomo-blla, ki se za to zanima, si bo lahko nabavil radiooddajne in sprejemne naprave, ki bodo stale od 30.000 do 40.000 šilingov.

200-Ldnim. M-f&ilM, IV. cA. JHjfrZnitOL
Daties pred 200 leti se je v Salzburgu rod 1 človek, ki je v svojem po letih kratkem življenju ustvaril umetnine glasbene kulture, katerim se Se danes divi ves sve. Wolfgang Amadeus Mozart je ime, ki je z zlatimi črkami zaps&no v knjigi kulturne zgodovine, ime, ki bo ostalo ne-
kana, kakršen je bil Mozart, v navadne reklamne namene, ko , se to dogaja prav na ameriški način posebno na Dunaju, gotovo ni več umestno. S tem, da se bodo srajce imenovale Mozartove srajce, klobase Mozartove klobase in podobno, prav gotovo ne bo dosežen namen, kate1-
sliki (desno) vidimo sobo,
nastala tudi njegova opera
smrtno tako v Avstriji kot ožji domovini umetn ka kakor tudi v širnem svetu.
Zato je tudi popolnoma razumljivo, da se ves svet velikega glasbenika-genija še posebno spominja prav le os ob 200-let-nici njegovega rojstva, zato tudi ni nič čudnega, da obhaja zlasti Avstrija letošnje leto kot posebno »Mozar ovo leto«. V počastitev obletnice so po vseh deželah širom sveta predvidene neštete prireditve in slavnosti, ki dosegajo višek ravno ta teden. Prav tako so ali bodo izšle za to priložnost številne publikacije, posvečene tako umetniku samemu kot tudi njegovim stvaritvam. Na dnevnem redu so operne predstave, na katerih uprizarjajo Mozartova, dela, dnevno prirejajo koncerte, kjer igrajo kompozicije Mozarta, udi v radiu se posebno v tem tednu zelo pogosto spominjajo največjega glasbenika, katerega glasba ne pozna ne meja ne zaprek, in končno tudi v televiziji in filmu posvečajo primerno pažnjo obletnici Mozartovega rojstva.
Ob vsej tej navdušenosti za slavja in proslave pa se napravi celo že preveč dobrega. Kajti izrabljati ime umetnikar-veli-
Koncerti slovenskega violinista v tujini
Znani mladi slovenski violinist Igor Ozim, ki si je pridobil že svetovni sloves, je znova odpotoval na daljšo turnejo v inozemstvo. Najprej bo imel nekaj koncertov v Angliji, nato pa na Švedskem, v Švici in Zahodni Nemčiji, marca, pa bo prvič verjetno nastopil tudi na velikih koncertih v Italiji.
(AND/Keyslone).
remu naj bi služile vse priredi ve in slavnosti ob Mozartovi obletnici: pokloniti se v hvaležnosti in občudovanju spominu moža, ki si je s svojim nesmrtnim delom
ustvaril najlepši Spomen k, ki je s svojo čudovi o glasbo preživel samega sebe.
Kot »čudežni otrok glasbe« je Mozart že v otroških letih prepotoval domala vso Evrooo in s svojimi koncerti presenečal publiko in s rokovnjake. S šesrimi leti je ustvaril svate prve kompozic je, medtem ko ie bilo njegovo prvo odrsko delo upri-zorieno, ko je bil star komai 11 let. Svoja navboliša dela je ustvaril Mozart na Dunaju. kamor se je preselil po sporu s salzburškim nadškofom. Na Dunaju se je tudi pcroč’1 in s ‘em bedo svojega življenja le še povečal. To pa je gotovo vplivalo tudi na njegovo ustvarjanje > in je v svo;e glasbene umetnine vnesel tudi število socialnih momen ov.
Svet, v katerem je Mozart živel in ustvarjal, umetnika in njegovega hotenja ni razumel odnosno ni hotel razume' i. Umrl je v siromaštvu, star komaj 35 let, in svoj zadnji počitek je našel v grobu za mestne reveže, o katerem še danes samo domnevajo, da je pač grob največjega avstrijskega mojstra glasbene umetnosti, o katerem je zapisal Franz Schubert: »Svetel in lep bo ostal ra da.n skozi vse moje življenje. Kot od daleč mi še tiho zvenijo čarobni zvoki Mozartove glasbe. O Mozart, nesmrtni Mozart, koliko, kako neskončno mnogo rakih blagodejnih odtenkov sve lepega, lepšega življenja si vtisnil v našo dušo«.
Najnovejša avstrijska znamka, ki jo je poštna uprava izdala za 200-Ietnico Mozartovega rojstva (AND/Keystone).
Podobne besede so izrekli o njem tudi razni drugi umernki in ustvarjalci kulturnih zakladov, kot taki najbolj poklicani, da podajo sodbo o človeku, katerega delo in ustvarjanje dosega skoraj nedosegljive višine. Irt sodba vseh eh si je v enem gotovo edina: da je glasba, ki jo je ustvaril Mozart, nesmrtna, edinstvena, skratka čudežna . . .
„MORJA ŠIROKA CESTA’
Zgornji Prešernov verz si je izbrala Cankarjeva založba v Ljubljani kot naslov za trilogijo nizozemskega psa el ja Jana de Hartcga »Konvojska kantata«. V knjigi, ki je pravkar izšla (prevod je oskrbel Bogo Stopar, opremo pa Mira Rojec), sta natisnjena prva dva romana »Steli«,« in »Mary«, med em ko bo izšel tretji del »Thalassa« v posebn: knjigi.
V romanih, ki sta izšla v prvi knjigi, daje vojna kulise vsemu dogajanju, bodisi na širnem morju, v mestu, v veseli družbi prijateljev, ali v okel ju domačnosti v stanovanju ali pa v ljubezni. Povsod je navzoča, — posredno ali neposredno — neusmiljena in hladna pešaš': vojna. Zato se razvija tudi celotna zgodbi v po-sebr. h, nenavadnih ©kalnostih, brez pravega miru ter izven vseh zakonov reda in načrtnosti. Kakor sirena kruto pretrga prvi ljubezenski objem, ko opozarja na, pretečo nevarnost sovražnih letal, tako brez usmiljenja drami iz komaj najdenega spanja neizprosni klic SOS: na pomoč tovarišem, ki so v nevarnosti! Kljub temu pa knjiga ni slavospev vojni, marveč nasprotno obsoja sve’, in ljudi, katerim se vojna zdi še potrebna.
Glavna oseba trilogije je nizozemski kapitan, ki ga najprej spoznamo na britanskem vlačilcu, s katerim rešuje torpedirane zavezniške ladje, nenehno izpostavljen smrtni nevarnosti. Pozneje ga
spremljamo na njegovih vožnjah v konvojih, ki pljujejo med Kanado in Skandinavijo, medtem ko v tretjem, romanu, ki opisuje povojni časi, srečamo istega kapitana pobitega od hudih vojnih doživetij, razočaranega nad tolika pričakovanim mirom, v katerem se ne more znajti v boju za kruh in obstanek.
Nekakšna protiutež njemu so ženske, izmed ka‘erih spoznamo v prvi knj:gi Stello in Mary.hPrva najde v kapitanu utelešenje njenega prvega fanta in obenem nadomestilo zanj, za drugo pa je le poosebljenje ristega poguma, ka‘erega njen mož, ki je padel v vojnem vrvežu, ni imel. Pri obeh išče in najde ljubezen, ki pa si je podobna le v ‘em, da nosi svojstven pečat mračnih dni.
Dogodki v knjigi so narisani v preprostem in privlačnem slogu. Pisatelj brezobzirno slika grozljivo in hkrati veličastno podobo morja, strahotno borbo v vojnem vr linču razdvojenih mornarjev, njihove tihe in v svoji predanosti vel -častne usode. Iz knjige veje zastrto in vendar prepričljivo hrepenenje po domovini :n svobodi, kot rdeča nit pa se vleče naravna sla mladega človeka po ljubezni.
Posebna odlika Hartogovega dela pa je nedvomno v ‘tem, da nosi pečat resničnih doživetij, enkratnih in prepričljivih, ki jih je mogel v tako živih in krepkih barvah naslikati le pisatelj, ki ima poleg
krepke oblikovne moči zase še prednost, da pozna življenje, katerega opisuje, do vseh podrobnosti iz las inih doživetij. Saj so mu postal' morje, življenje na morju in pomorščaki največja privlačnost že v otroških letih, ko je še pred zaključkom ljudske šole zapustil dk>m in družino ter odšel na morje, ki ga je spoznal in vzljubil kot kurjač, mornar in končno pomočnik kaplana.
Zato tudi ni treba še posebej n .glasati, da bo knjiga s svojo globoko doživeto in zanimivo ter umetn:ško oblikovano vsebino močno pritegnila vsakega bralca, ki bo komaj čakal, da bo po prvi knjigi dobil v roke tudi še drugo. Naročite trilogijo »Morja široka cesta« v Naši knjigi, Celovec, Wulfengasse 15.
Slovenska srednja šola na vidiku?
Iz navadno dobro informiranih krogov smo izvedeli, da so v teku priprave za ureditev posebne srednje šole, ko jo predvideva, člen 7 državne pogodbe za avstrijske državljane slovenske narodnosti in da je za ravnatelja te šole predviden gospod dr. Joško Tisehler, ki je bil v začetku novembra lanskega leta imenovan za višjega študijskega sve ruka.
Zgledna kulturno-prosvetna dejavnost Slovencev v Ameriki
Slovenci so tudi v izseljenstvo ponesli s seboj ljubezen do ljudsko-prosvetnega udejstvovanja. Kakor so že v stari domovini radi peli in igrali, 'ako je tudi v tujini, bodisi v Združenih državah in Kanadi, bodisi v Argentini, Franciji ali na Nizozemskem. Povsod imajo slovenski izseljenci uspešno delujoča pevska, glasbena m dlramska društva oziroma odseke.
To so uvodne besede iz članka v Ljudmi prav ci, ki prikazuje kulturno življenje ameriških Slovencev v sezoni 1955/56. ker imamo le redkokdaj priložnost in: možnost seznanjati naše bralce z življenjem Slovencev v izsedjeništvu, povzemamo Iz omenjenega poročila nekaj zanimivih podatkov.
V Zdlruženih državah so začeli Slovenci ustanavljati prve pevske zbore, godbe in dramske odseke že v zadnjem desetletju minulega stole'ja. Še vedno jih je precej, ki ž vijo in delajo. Najbolj živahno je to ‘judsk©prosvetno udejstvovanje v metro-Ppli ameriških Slovencev, v Clevelandu. Tudi v le ošnji sezoni so takoj na jesen ^šeli s kulturnimi prireditvami. V Cle-Velaivlu so imeli v jeseni toliko priredi-tev, da je bila kar zadrega za datume in
prostor, čeprav imajo tu kar 9 slovenskih Narodnih domov, večinoma z večjimi ali manjšimi dvoranami, v ka erih se lahko' zvrsti devet pevskih zborov in dvoje dramskih društev.
Med večjimi kulturnimi prireditvami so imeli v minuli jeseni naslednje: Pevski zbor »Planina« je priredil 16. oktobra v Narodnem domu v Maple Heghtsu koncert slovenskih narodnih in ume nih pesmi. Istega dne pa je imel mladinski pevski zbor svoj koncert v dvorani Slovenskega. delavskega doma. — Na odru istega doma je priredilo naslednjo nedeljo' dramsko društvo »Anton Verov-šek« veseloigro »Zakonske homatije«. — Zadnjo nedelja v oktobru je nastopilo pevsko društvo »Zarja« s koncertom, ki jc obsegal slovenske narodne in umetne pesmi, v drugem delu pa so uprizorili znano komično opereto »Kovačev študent«. Na koncertu so nas op li mešani in ženski zbor, solisti, kvartet in kvintet. — Tudi v novembru so se vsako nedeljo vrstile prireditve. Glasbena, matica je 6. novembra prikazala na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave Verdijevo opero »Rigoletto«. — Pevski zbor
»Triglav« je 13. novembra ponovil svoj spomladanski koncert s prizorom »Deseti brat vasuje pri predicah«. Isto nedeljo je imelo ‘udi vodilno društvo SNPJ »Vboj« v Slovenskem delavskem domu na Wa-terloo Rd. uspelo prireditev z bogatim kulturnim sporedom, pri katerem so sodelovali mladi harmonikarji Mladinskega krožka ter solisti in kvarte Mladinskega p>evskega zbora. V nedeljo zatem je bil v isti dvorani jesenski koncert pevskega zbora »Jadran«. — V dvorani Ameriško-jugoslovanskega centra je bila 27. novembra proslava 20-letnice pevskega zbora »Slovan«, spored pa je obsegal narodne in ume ne pesmi ter uprizoritev spevoigre »Kovačev študent«. — Clevelandska federacija društev SNPJ je priredila 18. decembra mladinsko prireditev, na kateri so predvajali mladinsko spevoigro »Janko in Metka«. Nastopli sta ‘udi skupina harmonikarjev in skupina plesalcev baletnih in narodnih plesov. Prireditev' je organiziral in spevoigro režiral Tone Šu-belj, ki je vodil tudi še nekatere izmed prej navedenih prireditev na raznih slovenskih odrih v Clevelandu.
Tudi v Chicagu so imeli tamošnji Slovenci jeseni nekaj prireditev. Krožek pro-gres vnih Slovenk je na svoji prireditvi 9. oktobra posredoval udeležencem samo-
speve, dve enodejanki ter barvni film »Izprehod po Mehiki«. Pevsko društvo »France Prešeren« pa je imelo svoj jesenski koncert 6. novembra v chicaški So>-kolski dvorani. Peli so narodne in umetne pesmi s sodelovanjem solistov.
Iz 'ega kratkega pregleda slovenske kulturno-prosvetne dejavnosti v dveh ameriških velemestih, kjer so Slovenci v večjem š evilu naseljeni že dolga desetletja, se vidi, kako vztrajno sii prizadevajo, dia bi čelov popolnoma tujem okolju in svetu ohranili svoj domači slovenski jezik in ga posredovali tudi svoji že v Ameriki rojeni in doraščajoči mladini ter ji omogočili vsaj do neke mere živo po>-vezavo s kulturnimi dobrinami svoje stare domovine.
Živahno kulturno-prosvetno življenje ameriških Slovencev je lahko za zgled in vzpodbudo udi našim prosvetnim delavcem in društvom, končno pa tudi vsem našim slovenskim druž’nam, da nenehno in zavestno pomagajo s kulturno-prosvetno dejavnostjo in s svojim zgledom utrjevati pri doraščajoči mlad’ni zaves , da sta materinski jezik in živa povezanost s kulturnim življenjem svojega naroda ob sp>o-štovanju jezika 'n kulture sosednega naroda nenadomestljivi dobrini, ki odločilno sooblikujeta človekov značaj.

Za nadaljnje obratovanje zgoraj e-libuškega premogovnika
Razne Testi iz Koroške
Kakor je doslej ugotovljeno, izkazuje stat stika o požarnih škod. h, da ie minulo leto število požarov v primeri s prej-šniim letom narasti o za preko s o primerov. Največ požarnih katastrof je pripisati z-nemarjenosti pr: kurilnih napravah. Nato sled::o požari, ki so jih povzročili otroci z lalikomiselnm igranjem z vžigalicami in prižiganjem ognja. Visoko je š evilo požarov, ki so nastal' zar-di isker iz lokomotiv ter pokvarjenih dimnikov in kar je posebno značilno, je bilo tudi mnogo požarov podtaknjenih. Skupno je bilo 468 požarov, kjer cenijo škodo na okoli 20,5 milijona šilingov. Pri požarih je prišlo šest oseb ob življenje, živine pa je končalo v plamenih 251 komadov. Poslopij je blo umčenih 240, poleg tega pa so zgorele ogromne količine pridelkov, gospodarskih strojev in orodja.
V	brivskem podjetju S"ernitzky v Celovcu zaposlena frizerka Gerda Oberrin-ger se je m’nulo soboto nevarno ponesrečila. V žepu svojega delovnega plašča je imela škarje s konicami nsvzgor. Nesreča je hotela, da se ie spodtaknila in padla, pri čemer si je s Škarjam’ ranila žilo-od-vodnico v vratu.. Z rešilnim avtom so jo v življenjsko ogroženem stanju prepeljali v deželno bolnišnco.
Minuli ponedeljek je železničar Franc Bis er iz Želuč spodrsnil na poledenelem železniškem pragu v leškem predoru v šentjakobski občini. Pri padcu si je zlomil nožni členek ter so' ga morali z rešilnim avtom prepeljati v boln šnico za nezgode v Celovec.
Prejšnji teden se je na Koroškem primerilo 89 prometnih nesreč, pri kaerh je bilo 36 oseb poškodovanih. V vsej Avstriji pa se je pripetilo 874 prometn h nezgod in pri teh je bilo 537 oseb poškodovanih ter 19 mrtvih.
V	Šmarjeti v Rožu je Blaž Suppanz v soboto padel po stopnicah svojega stanovanja. Pri padcu si je težko poškodoval vratna vretence ter je nezavesten obležal. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec.
V	Vinogradu v občini Žitara ves je v stanovanjski hiši tovarniške delavke Katarine Pesjak nastal požar, ki je uničil precejšen del os rešja. Požarnim hrambam iz Velikovca in Bele je uspelo, da sta preprečili razširitev požaraj
Družina notarja dr. Strasserja v Pliberku je imela minulo nedeljo pri Malih Benetkah v občini Grabštanj prometno nesrečo, ki se je na srečo iztekla prizanesljivo. Osebni avtomobil je vodila notarjeva žena, v vozilu pa so se nahajali njen mož in dvoje otrok. Pri Malih Benetkah je avto zaradi poledenele ceste spodneslo, da je zadel v obcestni kamen ter močno poškodovan obstal v cestnem jarku. Vse š iri osebe, ki so se nahajale v avtomobilu, so ostale nepoškodovane, vozilo pa so marali odvleči.
Pomanjkanje večjega industrijskega središča na področju pliberške okolice ima svoje neugodne gospodarske potled ce. Po večini mala podjetja, obrt, pivovarna, opekarna in nekaj lesno-trgovskih in le-sno-predelovr lnih obra"ov ne moreio zaposli i razpoložlj ve delovne s'le in številni delavci morajo iskati drugod svoj zaslužek. Drugod zaposleni tudi tam potrošijo dobršen del svojega zaslužka. Gospodarski razmah in razvoj pliberške okolice, že od nekdaj tudi precej zapostavljene od javnih ustanov, je zaradi tega oviran in je okol’ca bolj kot kje drugod izpostavljena gpspodarski stiski in pretresljajem.
Zaradi tega je hvalevredno, da so se našli za blaginjo okolice dovzetni liudie, ki se prizadevajo, da b' mogel zgornjelibuški premogovnik nadalje obratova i. S tem podjetjem bi bila vsaj deloma zamašena vrzel na domačem delovnem trgu.
V ta namen se je nedavno zglasila pri
V sredo minulega tedna1 je celovški župan Peter Graf v vsej svoji duševni in telesni čilosti praznoval sedemdesetletnico svojega življenja. Ko je na svoj jubilejni dan stopil v uradne prostore na magis ra-tu, ga je čakala prijetna presenečenje. Njegovi nameščenci so mu okras'11 njegov delovni prostor s cvetjem in zelenjem ter je bil deležen iskrenih česti k. V teku dopoldneva mu je med drugimi čest'tal tudi deželni glavar Wedenig, britanski poslanik Malcolm pa mu je brzojavno čestital.
Vse življenfe Petra Grafa je bilo od njegove rane mladosti posvečeno socialističnemu delavskemu gibanju, zboljšanju življenjske ravni delavskega razreda. Zelo mlad je sam okusil socialno bedo, zapostavljanje in izkoriščanje delovnega človeka. S petnajstim letom je že postal sekretar Zveze kovinarsk h delavcev. Po enajsturnem dnevnem delovnem času se je žrtvoval za delavsko razredno organizacijo. Med tem pa je več ali manj kot samouk raste! in se izpopolnjeval v socialistični zavesti ter so mu bili vzorniki Engelbert Pernesdorfer, dr. Viktor Adler, Karl Seitz in dr. Karl Renner.
Njegova borbena narava in prizadevnost za socialistično gibanje mu je v življenju prinesla tudi marsikakšne nevšečnosti. Toda mož, kakor je Peter Graf, je vztrajal in se je po vojaški službi po prvi svetovni vojni spet popolnoma posvetil ciljem socialistične stranke. Izvoljen je bil v celovški občinski svet ter se je predvsem posvetil gradnji stanovanj. Po pravici ga imenujejo pionirja na tem področju, kajti po njegovi iniciativi je zraslo 176 naselitvenih domov.i
Med drugo sve ovno vojno so ga nacisti kot zavednega socialista izključili iz političnega dela. Po vojni, po zlomu fa-
koroški deželni vladi deputac'ja, v kateri sta b la tudi 1’buški in bistr ški župan, ki je vladi razložila težnje glede zgornjeli-buškega premogovnika n prosila za potrebno razumevanje ter materialno pomoč. O tem vp-ašaniu so minuli teden razpravljali na seii korovke deželne vb de. Deželni glavar Wedenig je mogel k stvari poroča d tud' podatke višjega svetnika za rudrnke Hu ha, da je po njegovem mnenju nadaljnje obratovanje tega premogovnika v gospodarskem irteresu pliberške okolice ter tudi izvedljivo. V 'nte-resu, da se tudi v pliberški okolici zagotovijo ‘rajna delovna me^a, je deželni glavar predlagal, da bi deželna vlada dovolila temu podjetju brezobrestno ooso-jilo v znesku 200.000 šilingov. Temu predlogu se je pr:družil tudi deželni finančni referent Prbst, ki se je o zadevi že prej posvetoval z uradom zveznega kanclerja.
šizma, ga je župan SchaTmavr spet pritegnil k sodelovanju pri obnovi celovškega mesta. Na 'em področju je Peter Graf kot izkušen in podjeten in'cia"or izvedel priznanja vredna dejanja. Pozneje je postal še referent za personalna vprašanja, gradbeni referent in referent za mes ne obrate.
Po smrti župana Schatzmayra je bil izvoljen za njegovega naslednika. Marljivega 'n delavnega ga lahko opazujemo pri vseh zadevah, ki koristijo napredku in blaginji mesta Celovec.
Borovlje
Lep zgled poštenja je pokazal Janez To-rnele, ki je zaposlen pri boroveljski mestni občini. Pred nekaj dnevi je namesto obolelega delovnega kolega čistil in pometal glavni trg. Ko je tako marljivo in zamišljen delal, je zapazil na tleh pisemski zavoj, ki ga je na prvi pogled smatral za ničvreden proč vržen papir ter ga je hotel pomes i med smetje. Ker pa je bil
Bralce v Rožu posebej opozarjamo na dantšnji prilogi znanih trgovin v Borovljah, v katerih je v času od 28. januarja do 18. februarja velika z:mska odprodaja ne »Beli reden«.
ovoj primrznjen na tla, ga je hotel odluščiti z nogo. Pri brcanju pa se je ovoj nekoliko' raztrgal in Tomele je na veliko začudenje zapazil, da so se iz omota pokazali bankovci. Seve je zaklad takoj pobral in nato ugotovil, da je v ovoju našel 4100 šilingov.
Poštenjak, preprosti občinski delavec s skromno plačo, ni niti za trenutek okleval, temveč se je takoj1 napot’1 v občinski urad in oddal ovoj z najdeno vsoto. Kmalu nato se je zglasil na občinskem uradu tudi neki obrtnik, ki je denar izgubil. Na svoje presenečenje je zvedel, da ga je pošteni najditelj rešil precejšnje izgube in znatne škode. Tudi hvaležni lastnik ni premišljeval ter je delavcu takoj izplačal najdteljsko nagrado v znesku 500 šilingov. Tomele je bil tega čas'nega zaslužka prav tako vesel, ker mu je za ta mesec znesek pomenil lep priboljšek k plači, še bolj pa je bil nagrajen z notranjim občutkom zadovoljstva, da je ravnal kot poštenjak.
Škofiče
Pred dobrim tednom so pričeli pri nas s šiviljskim tečajem, ki ga je prired b Kmetijska zbornica. Tečaj je v gostilni pr! Krištofu in smo hvaležni, da so nam v ta namen radevolje dali prostore na razpolago. Obiskuje ga 12 tečajnic, med temi tudi nekatere gospodinje.
Šiviljski tečaj bo trajal štiri do pet tednov in prepričani smo, da bo ta čas koristno izrabljen za vse tečajnice. Škoda je, da vod teljica ne govori našega jezika, vendar se nadejamo, da bo vložila za uspeh znanja v šivanju vse svoje sposobnosti, ki jih kot strokovna učiteljica brez dvoma, poseduje. Vemo, da je strokovno znanje v korist vseh brez razlike razbč-
Novi celovški policijski ravnatelj — za varnost
na cestah
Novi policijski direktor v Celovcu dr. Payer, mož z bogatimi poklicnimi izkušnjami, se bo med drug'm posebno zavzel za očuvanje varnosti v ces nem prometu. Policijski organi bodo izvajali službo v c vilni obleki in uniformah. Njihova služba ne bo omejena samo na preprečevanje kršitev prometnega reda, ki ga povzročajo vozniki motornih vozil, temveč tudi r,a vzgojo prame ne discipline kolesarjev in pešcev.
Posebno ostre ukrepe je določil proti šoferjem, Id jih bodo zalotili v alkoholiziranem stanju. Predvsem v pustnem času je zaradi številnih zabav povečana nevarnost, da sedajo upijanjeni šoferji za volan in v takem stanju povzročajo prometne nesreče. Proti takim šoferjem ne bo poznal nobene obzirnosti in je mnenja, da so za takšne prestopke na primer tridnevni policiiski zapori učinkovitejši, kakor denarne kazni. Policijske patrulje bodo pijane šoferje v danem primeru takoj aretirale in zaprle ter jim odvzele dovoljenje za vožnjo. V primeru smrtne nesreče, povzročene od alkoholiziranega šoferja, bodo povzroč telja nesreče na, mestu aretirali in izročili deželnemu sodišču. Na
ta način upajo, da bo uspelo znamo znižati visoko število prometnih nesreč in s tem obvarovati življenje in zdravje ljudi na cestah, hkrati pa tudi preprečiti materialno škodo.
*
Novi celovški policijski d rektor je rojen Dunajčan. Ko provizorični policijski uradnik je študiral pravo ter promoviral za doktorja prava. Služboval je v raznih policijskih uradih. Od le a 1945 do 1948 je bil uslužben pri dunajskem varnostnem uradu, nato pa, kot komandant pri komisariatu v Schmelzu. Policijski direktor dr., Payer je z veseljem prevzel svoje novo službeno mesto v Celovcu, toda bil ie precej razočaran, ko za njega ni bilo na razpolago primernih stanovanjskih prostorov. V novem policijskem poslopju namreč stanovanja za ravnatelja niso zgradili, verjetno zaradi tega, ker je imel bivši ravnatelj svoje stanovanje v Grazu ter se je v prostem času vozil tja. O novem ravnatelju kot rojenem Dunajčanu smo prepričani, da bo gledal na narodnostna vprašanja na Koroškem drugače, kakor mnogi, ki so zrasli v ozračju ozkosrčnih narodnostnih predsodkov.
Celovški župan Peter Graf je praznoval sedemdesetletnico
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
VABILO
Združeni podjunski pevski zbori vabijo na
pevski koncert
ki bo v nedeljo, dne 29. januarja 1956, ob 14.30 uri v Št. Primožu v gos ilni pri Voglu.,
Pevci bodo koncert'rali v posameznih krajevnih zborih: Št. Vid v Podjuni, Železna Kapla in pliberška okolica ter v združenem zboru.
Pričakujemo, da bodo ljubitelji domače slovenske pesmi spe‘ v obilnem številu napolnili dvorano pri Voglu. Prisrčno vabljeni vsi!
*■
Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na
pustno prireditev
ki jo bo priredilo v nedeljo, dne 29. ja-nuaria 1956, ob 19.30 uri v dvorani pri Miklavžu.
Na sporedu so petje in razni šaljivi prizori.
Kdor se želi spet enkrat, dobro zabavati in iz srca nasmejati, tega večera ne bo zamudil. Zato srčno vabljeni vsi!
rega prepričanja in je prav Kmeijska zbornica dolžna, da ga posreduje. V veliko prednost kmečkega dekleta in gospodinje je, da, zna sama čedno' zakrpati obnove potrebno obleko, jo predelati in če treba izdelati tudi prak ične in moderne nove kostume, recimo tudi za večerni ples. Ta namen, prepričani smo, bo naš tečai tud' dosegel ter k emu želimo najboljši uspeh! Z znanjem v šivanju ne bo treba za vsako' malenkost hiteti iz gospodinjstva k poklicni šivilji, ker si bodo dekle ,a in gospodinje lahko doma same pomagale, čeprav spoštujemo obrt in prizadevanje marljivih poklicnih šivljl Slišimo pa tudi, da so poklicne šivilje pogosto itak preobložene z delom in zaradi tega ne bodo trpele škode.
Slovenji Plajberk
Težko delovno nesrečo je doživel lesni delavec Pavel Lausegger, ki je zaposlen pri gozdni upravi na Humberškem gradu. Minule dni je na skladišču Ore it v Slovenjem Plajberku skladal hlode. Ko je hotel s cepinom potegniti težji hlod, se je cepin sprostil od topora; in delavec je padel dva metra iz nakupičenih hlodov. Pri padcu si je zlomil desni nožni členek. Ponesrečenega delavca so prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec.
Malošče
V soboto, 14. t. m., sta sklenila zvezo za življenje Pepca Mlonikova in Franci Oman iz Tehanč. Prijetno in domače že-nitovanjsko slavje Je bilo na nevestinem domu. Oba, nevesta in ženin, izhajata iz zavednih slovensikh družin. Franci je bil tudi marljiv sodelavec v naši prosveti. Hkrati ko mlademu nov opor očenemu paru iskreno čestitamo1 k skupnemu življenjskemu koraku, smo prepričani, da bos la tudi v bodoče ostala zvesta svojemu ljudstvu ter v tej zavesti vzgajala tudi svoj naraščaj.
Sinea ves
Minulo soboto so se hoteli sinčeveški gasilci udeležiti nekega gasilskega plesa. Zasedli so gasilski avto ter se odpeljali. Pri škocijanski občini pa so imeli smolo. Na cestnem ovinku je vozilo izpodneslo in zadeli so v telefonski drog, da se je zlomil in podrl. Na srečo je bil samo eden izmed gasilcev lažje poškodovan. Av*o pa so marali odvleči in telefonska zveza je bila prekinjena.
HESDEEinOll
Petek, 27. januar: Janez Sobota, 28. januar: Peter. Nedelja, 29. januar: Frančišek. Ponedeljek, 30. januar: Martina Torek, 31. januar: Peter Sreda, 1. februar: Ignacij Četrtek, 2. februar: Svečnica
—-----------------jPesfi?© in zanimiv ©
Jedrni reaktorji tudi za privatno industrijo
27, januar 1
V zvezi z novimi določili Komisije za atomsko energijo ZDA, po katerih bodo tudi privatna industrijska podje ja lahko razskovala atomsko energijo, predvsem nieno uporabo v industriji, so začeli graditi atomske reak orje za industrijsko rabo.
Prvi tovrs*ni reaktor gradijo za čika-ško znanstveno ust'novo Armon Rete: rch Funda 'on. Teoretične proračune zanj bodo izdelali ra Tehnološkem institutu v Illinoisu z odobritvijo Komisije za atomsko raziskovanje. Gradnja novega reaktorja bo stala 500.000 dolarjev.
Toplota, ki bo nas akt v njem vsled cepitve jeder atomov, bo omogoč la proizvodnjo elekTične energije 50 kW. Stene prostora, v katerem bo reaktor, bodo izdelane iz posebnega materiala, ld ne bo pr opuščal radioaktivnih žarkov, sam reaktor pa. bo nameščen v jekleni krogli s premerom pribli žno 30 cen imetrov Okrog krogle bodo še debele plasti grafita in 1,5 metra debele betonske stene. Dolžna celotnega reak or ja bo 5,4 m, širina 4,8 m in višina 3,4 m. Jeklena krogla bo vsebov: la 18 li rov uranovega sulfata, pomešanega z uranom 235 v vodni raztopini. Zaradi tega imenuiejo ta atomski reaktor ‘udi atomski reaktor za raztopino.
Cepljenje a*omsk’h jeder v novem reaktorju bodb lahko usmerjali s štirimi palicami iz bora, ki bodo absorbirale nevtrone. Potrebno jedrno gorivo bo' dala na razpolago Komisija za atomsko energijo. Novi reaktor bo omogočil vse vrste raziskovanj v zvezi z atomsko energijo, pro’zvodnjo radioakivnih izotopov ter steriliziran je hrane in neštetih drugih predmetov. Omogočil pa bo tudi razisko-
vanje najrazličnejših materialov in spojin po najsodobnejših metodah, od katerih se difrakcija nev ronov danes z velik’m uspehom uporablja pri raziskovanju organskih spojin kisika in vodika v raztopinah.
Drugi atomski reaktor za privatno rabo, ki ga. prav tako gradijo v ZDA v Fort Belvoiru v Virginiji pa predstavlja prenosni tip jedrnega reale or ja, Uporaben bo predvsem za vojaške namene, saj je konstruiran tako, da njegove posamezne sestavne dele lahko z letali prenesejo na katerokoli mesto na zemlji ter jih na mesu uporabe takoj zopet sestavijo. Ta reaktor je namenjen za pogon majhne električne centrale in bo zlasti primeren za proizvodnjo električne energije v polarnih predelih. Kot tak pa bo lahko tudi koris no služ i v naselbinah ekspedicij v polarnih predelih Arktike in Antarktike.
800 novih mest
V zadnjih 40 letih je nastalo v Sovjetski zvezi približno 800 novih mest in nad 9.100 delavskih sredšč. Gradnjo novih mest in delavskih središč so najbolj pospešili v krajih, ki so bdi gospodarsko in kulturno bolj zaostali. Med te kraje spadajo predvsem Sib rija, Daljni vzhod, Srednja Azija, Kazahstan, severnejše pokrajine ipd.
Kot rezultat teh gradenj je mestno prebivalstvo v Sovjetski zvezi ševilčno naraslo od 26 milijonov na 60 milijonov. Mesta se razvijajo kot središča1, z vsemi najmodernejšimi mestnimi uslugami.
Kljub tako obsežnim gradnjam pa potrebe sovjetskega prebivalstva še niso kri-
Preizkušanje zaščitnih mask proti atomskemu prahu (AND)
•	____ —Jn	i
„BOMO ŠLI VEN!”
Črt. je izstopil pri zadnjih vratih triintridesete barake in se zagledal v dolgo kolono, ki se je gnetla onstran žičnih ovir. »Spet nov transport!« je pomislil. Nabiral je čelo' in strmel v enolično množico, trudeč se, da bi razpoznal v njej posameznike. Odkril je nekaj znanih obrazov iz Predmestne šišenske kavarne. Nenadno se nau je pogled vkopal v človeka, o katerem se mu je zazdelo, da se nemirno prikriva sredi dolge, vklenjene vrste. Nič na njem ni vzbujalo pozornosti, samo rdeči sviter mu je živo kukal izpod povaljanega suknjiča. »Kako je podoben Š efanu!« je vznemirilo Črta. »Po postavi je prav tak: nizek, koščen in vitek ... v šali smo mu rekli ,podgana’!«
Neznanec je nenadno stopil iz vrste, najbrž ga je bil poklical karabinjer, ki je stal pred kolono z velikim spiskom v roki. Črt ga je zdaj lepo videl v pos avo in v profil: tanek, zavihan nos. .. spodnji del obraza malo naprej1 štrleč. Črt je odre-
venel: »To je Štefan! Vse nas bodo dobili! Naše delo bo šlo k vragu!«
Ves mesec, odkar so ga zaprli in se nista videla, je Črt s trdovratnim zaupanjem mislil na Štefana, kakršnega je bil navajen: odsekana navodila, likvidacije, revolverji, šale, ironija ...
Takrat je Črta vrgel po tleh strahovit; sunek. Ko se je zavedel, je začutil v križu hude bolečine. Potem je otipal moško kolo, ki je ležalo ob njem, in za hrbtom se mu je nekdo kroho al. Mukoma se je obrnil: majhen, rdečelas, v bledi obraz pegast tenente ga je gledal s solznimi očmi in se krčil od smeha. Po svoji stari navadi je bi vrgel kolo v Črta, ker je po taboriščnih predpisih stal preblizu žičnih ovir.
Tenente Cantalupo je pobral kolo, zavrtel srebrnkasti pedal in se počaši odpeljal.
Črt pa je nemočen ležal v travi, posušen! na pekočem soncu. Pred njim so bili količki in visoke žice.
Pogledal je proti koloni, ki se je že močno zredčila. Štefana ni bilo več tam. »Saj ne vedo, koga so prijeli«, se je potolažil. »Če bi to vedeli, ga ne bi pripeljali sem!« Potem pa se je oklenil drugačne misli: »Zdaj, ko je Štefan tu, bo pa tu bolje!«
In začel je vrtati za mislijo, ki je plavala nad mnogimi kampi v tej veliki vojni
Pričakujejo, da bo njegova graditev končana v prihodnjih dveh letih.
Pri napravah, kjer se bavijo z jedrsko energijo in sploh z radioaktivnimi tvarinami, pa je potrebna predvsem zašči a delavcev, ker je izžarevanje rad'oakt’vnih žarkov ja organizem smrtonosno, poleg tega je smrtonosen tudi radioaktivni prah, ki ga delavec udihava. Delavca pred temi nevarno« mi šč tijo različna oblačila in pokrivala. Na slik! spodaj je vidna gumijasta glava z avtomatičnim dihanjem, ki služi za preizkušanje zaščitnih mask za delavce, ogrožene od radioaktivnega prahu, Posebni filter, ki je nameščen v notranjosti glave, zadržuje radioaktivni p(rah, ki bi zašel z vd havanjem v notranjost. Zaščitne mere in Sredstva se razvijajo vzporedno z napredovanjem uporabe radioaktivnih snovi v industriji.
v Sovjetski zvezi
te. Temu je predvsem vzrok velikansko razdejanje po drugi svetovni vojn’, predvsem v pokrajinah, kjer je nemška voj-dirala v notranjost velike države, in paska dvakrat pustošila, takrat, ko je protein, ko se je umikala in požigala in rušila vse, kar ji je pršlo pod roke. Takrat je bilo uničenih 70 milijonov kvadratnih metrov stanovanjske površine v mestih, ali približno dva mil’jena stanovanj. Požganih je bilo tudi 70.000 vasi in 25 milijonov oseb je ostalo brez strehe.i Prav iz teh razlogov se je po vojni delalo na obnovi porušenih stanovanj.
V zadnjih letih so v teku obsežne gradnje stanovanj. V Moskvi narašča vsako leto obseg stanovanjskih gradenj za približno 100.000 kvadratnih metrov. Iz vseh teh navedenih številk je razvidno, da se sovjetska mesta neprenehoma razširjajo, da dobivajo novo lice, da nastajajo rjovi, veliki delavski centri, da nastajajo nove vasi, skratka da nastajajo nova središča, ki narod dvigajo na višjo kulturno raven. _
Ali že veste, da . . .
... je injekcijsko iglo izumi Francoz Charles Gabriel Pravaz, ki je živel od leta 1791 do 1853?
... človeško srce pretoči v enem letu okoli 3,5 milijona litrov krvi?
... poznajo danes zdravniki okoli 2000 vrst kožnih bolezni? Bolezni kože obravnava posebna vrsta medicine, tako imenovana dermatologija.
... je sedaj največja živeča, žival neke vrste kit, ki je do 30 me rov dolg in doseže tudi 120 ton težine?
in sploh v vseh časih, in ki ni dala spati ne stražarjem in ne jetnikom: za begom. »Zdaj ko je prišel Štefan, bomo uspel!! Če bi bilo po mojem — kdaj bi že ušli! Toda Dušan! Dušan vedno išče lažjih možnosti, varnejših, manj predrznih. Zato pa vse propade! Sram me je: že drugi mesec tičim v tej vražji luknji in — nič, nič, nobenega odločnega koraka. Štefan bo drugačen: beg, beg za vsako ceno! To vem.«
Popoldne je že odkril Štefana v kampu, razušenega in ostriženega na balin.
»Madona, Črt, tu smo!« je rekel Štefan, ki je vedel, da je Črt v tem kampu.
»Tu smol« je ponovil Črt, hoteč ga vprašati, kako so ga prijeli, a se je zadržal, misleč, da je še čas za to.
»Tam smo, kjer pošten človek ne bi smel biti!«
In čez hip spet Štefan:
»Bomo šli ven, madona!«
»Bomo!«
In nato Štefan s kretnjo, kakor da mu hoče reči nekaj samo ob sebi umevnega, a se boji, da bi pozabil na to:
»Midva se od zunaj ne poznava!«
»V redu!«
Ustavila sta se pred petnajsto barako, v kateri so bili Rakovčani, sami kmetje. To je bila zadnja baraka na južni strani. Kampa so sicer od vseh strani obdajali travniki in polja, toda od tod je bil pogled nanje najlepšL
Štev. 4 (718) — 5
Umetno drsanje na ledu
Drsanje, priljubljena oblika športa na ledu, se deli v glavnem v dve vrsti: hitrostno drsanje in pa umetno drsanje. Hitrostno drsanje so že v 15. stoletju mnogo izvajali Skandinavci na tako imenovanih tekmrh na ledu. Danes prirejajo take tekme tudi na progah, ki so dolge do
15.000	m.
Umetno drsanje je bilo upeljano leta 1860, in sicer ga je prvi izvajal Kanadčan. Danes pa je umetno drsanje zelo priljubljena ume niška panoga in razširjena po vsem svetu. Naša slika (AND) vam pred-
stavlja drsalko Ingrid Wendl, ki še ni dosegla starosti 15 let, a je bila že dvakrat avstrijska prvakinja v umetnem drsanju. Pre eklo soboto pa je v Parizu dosegla prvenstvo Evrope. Tako je postala Wendl prvakinja ženskih drsalk v Evropi. Druga za njo je Angležinja Yvonne Sugden.
... otroci na Dur.aju samo zavrte določeno telefonsko številko in že lahko vsak dan poslušajo drugo pravljico, ki jim jo pripoveduje pravljičar.
... so največji ameriški bombn:ki dolgi 56 m, širina kril pa znaša 65 m. Ti bombniki imajo 6 reaktivn:h motorjev in razvijajo brz:no 900 km na uro. Te leteče super-trdnjav e imenujejo »B-60«. Človek je v primerjavi z njimi pravi pritlikavec.
. .. ima največja žarnica na svetu ogromno svetilnost 1,000.000 sveč. Izdelali so jo Angleži za znanstvene namene. Imenovana žarnica daje več svetlobe kot sonce, seveda pa samo delček sekunde.
.. . so bili oklepi vitezov v srednjem veku težki tudi do 25 kilogramov, kar brez-dvoma ni malo, če pomislimo, da so se morali v tej bojni opremi bojevati in braniti ali napadati. Vsekakor je bil vitez v takih oklepih s’lno neokreten, poleg vsega pa so se bojevali na konjih. Oklep ga je sicer ščitil, seveda samo ta čas, dokler niso začeli uporablja*! strelnega orožja, v 15. stoletju.
Pred barako je s al visok, koščen starec. Ne da bi trenil z očmi, je sledil zamahom koscev, ki so onstran žic podirali visoko furlansko travo. Že včeraj zjutraj je Črt videl tega deda v enaki drži in z enakim nepremičnim pogledom.
»Kako je, oče?«
»Malo hudo mi je!«
Starec ju je otožno pogledal.
Iz barake so kapljali kmetje. Posedli so na, toplem junijskem soncu. Naslanjajoč se na barake so z očmi sledili koscem ali pa gledali po zoreči pšenici.
»Samo enkrat bi še rad kosil v našem lazu na Praprotih!« je vzdihnil mlad moški.
Potem pa je bil spet popoln molk.
Črt in Štefan sta se oddaljila.
»Treba bo i i, treba!« je spet rekel Štefan.
»Treba!«
»Kdo pa je še tu?« je skoraj nestrpno vprašal Štefan.
»Naš Peter!« — »Je tudi tu?«
»In Ehišan.« — »Kako pa on?«
»Preveč je previden. Samo premišlja, da se mu vse skisa!«
»Kaj pa Gato?«
»Se drži ob strani.«
»Ga bomo pritegnili!«
To ni bilo spraševanje iz radovednosti ali sočutja, to je bila priprava za boj.
Potem pa je Črt vprašal kar tako:
6 — S ter. 4 (718)
ZA GOSPODINJO IN DOM
Konservirajmo mesnine ob zakolu prašiča
Gospodinja ima na rokah razpokano kožo
Vlagamo laJiko tudi v patentne kozarce, kjer pač zaradi tesnega zapiranja paštete ni potrebno zalivati z mas jo. Predpogoj je le, da kozarci tesno zapirajo in tako onemogoc jo, da bi se pašteta pokvarila. Glede velikos i kozarcev pa je tudi priporočljiva uporaba manjših kozarcev.
Za tlačenko ali nadevan želodec vzamemo: 1 rilec, dva uhlja, 1 srce, 2 ledvici, 1 jezik, 2 stroka česrJa, poper, sol (po okusu), čem litra krvi, četri litra juhe (kjer se je kuhala glavina). Kuhano drobovino narežemo z nožem na 2 cm kose, zmešamo z d šavami in napolnimo želodec. Ko ga zašijemo, ga kuhamo dve uri. Kuhanega položimo na desko in ga postopoma obtežujemo, da nam ne poči.
Kako napravimo mesno pašteto
Pol kilograma svinjskega in pol kilograma telečjega mesa zrežemo na koščke, posolimo in pustimo, da se praži na mas i ali maslu. Takoj dodamo pol kilograma zrezanega česna in pol kg na tanko zrezanega korenja. Vse to pečemo, dokler se ne zmehča. Nato meso zmeljemo, česen pa pregnetemo in precedimo. Ko smo to napravili, pomešamo vse in dama nazaj v posodo, kjer se je prej praž lo meso, dodamo dve do tri jajca, nekaj zrnc stolčenega popra, nekaj lovorovih listov in šest žlic belega vina. Vse dobro premešamo.
Tako pripravljeno pašteto lahko takoj pojemo, če pa jo hočemo ime i za dalj časa, jo damo v posodo, ki smo jo prej obložili s koščki narezane slanine, posodo pokrijemo s pap:rjem, jo zavežemo z vrvico in kuhamo dve uri v pari.
Potem suhega za malo časa obesimo v dim in ga shranimo za poznejši čas v zračnem pros aru.
Gospodinje so se prepričale, da je salo boljše, če ga pripravimo takole: (salo je mast, ki jo ima prašič v trebušni votlim), na pol kilograma sala, ki smo ga zmlele na s rojček, damo v kozico pol kozarca mleka. Med cvrenjem mešamo toliko časa, da se izgubi penast a, obloga na vrhu in postanejo ocvirki zla'orumeni. Mast pa bo zaradi dodatka mleka imela okus po surovem maslu in nam bo izvrstno služ la za pecivo.
Naše gospodinje bi morale vlagati več mesa v zaseko in mast, pa bi imele okusnejše meso ob vsaki priliki, tudi v poznem poletju.
Pašteta se kuha v pari na sledeči način:
V	večjo posodo nalijte vodo, ki naj zavre.
V	to posodo postavite lonec s pašteto. Potem damo obe posodi v pečico.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Kako zdravimo lišaj ali ekcem
Čas kolin je važen domač prazn;k v zimskem času. Vsi družinski člani se ga veselijo. Toda za gospodinjo je ta dan poln dela in skrbi. Skrbeti mora, da so pripravljene dišave, posoda, noži itd. Jedilni list se obogati z mesnimi jedmi. Treba je čimprej pojesti drobovino. Vsak dan dvakrat postreže gospodinja s krvavicami. Vsi se sčasoma že branijo mesa, saj tudi delo v tem času ni težko in tako izdatna hrana je kar odveč.
Koliko bolj bi se prilegla jetrna pašteta ob spomladanski setvi, ali nadevan želodec in pečenka ob košnji
Zaradi tega je za naše gospodinje važno, da so tudi poučene o tem, kako lahko različne mesne stvari koristno spravijo za poznejše dni, ko človek na kmetih zaradi napornega dela na polju potrebuje izdatno, krepko in zadostno hrano, ki njegovemu telesu donaša izdatne kalorije. Zato vam navajamo tri recepte in mislimo, da vam bomo s tem tudi ustregli:
Jetrna pašteta; napravimo jo v navadne kozarce po tem receptu: Nai pol kg jeter, ki smo jih polile z vrelo vodo in drobno zmlele, vzamemo pol kg glavi-ne, ki smo jo tudi zmlele na strojček. Pridamo četrt kg slanine, ki smo jo zrezale z nožem na drobne koščke, in dodamo dišave po okusu: majoran, koriander, poper, muškatni orešek in osolimo. Vse to zmešamo in napolnimo kozarce tri prste pod robom.. Kuhamo jih 2 uri pri sto stopinj Celzija. Popolnoma ohlajene jih zalijemo z mastjo in zavežemo. Poslužujemo se majhnih kozarcev, pol litra, ker jih lahko pri enkratni uporabi izpraznimo in ni nevarnosti, da bi se nam ostala pašteta pokvarila in tako postala neuporabna ali celo nevarna zaradi zastrupitve s pokvarjenim mesom.
Gospodinji, ki ima vsak dlan opraviti z mrzlo in s toplo vodo ter raznimi drugimi tekočinami, pranjem in sušenjem perila, kaj hitro razpoka koža na rokah. Zlasti pri obešanju perila, ko so roke vlažne, se to kaj rado zgodi., To je zelo neprijetna stvar, ki jo pa lahko preprečimo z nekaj pazljivostjo. Zelo občutljive roke varujemo z gumijastimi rokavicami. Roke namažemo z mastno kremo in jih potem potresemo z otroškim pudrom, nato pa nataknemo na roke gumijaste rokavice. Tako pripravliene lahko opravljamo r.aibolj groba dela v gospodinjstvu, kjer roke navadno najbolj trpijo — pomivanje posode, drgnjenje tal, pranie in podobno. Če imamo roke že razpokane, jih čimprej ozdravimo. Predvsem jih
umivajmo stalno v topli vodi, Na‘o jih še vlažne natrimo z glicerinom. Pri umivanju uporabljamo otroško milo.
Tudi rdeče roke so nevšečen pojav, ki ga bomo odstranile s tem, da si bomo roke dvakrat dnevno skopale v topli vodi, ki smo ji dodale malce boraksa, hrastove skorje ali galuna.
Ne bomo porabile mnogo časa za vsakdanjo nego rok, vendar bomo s tem preprečile boleče, razpokane roke, a tudi koža ne bo več raskava.
Lasje, ki se cepijo
Nujno je, da lase, ki se cepijo, nekoliko postrižemo. Pri pranju glave pa priporočajo uporabo Šampona v kremi ali jajca.
Navadni lišaj ali ekcem je precej pogosta bolezen, ki bolnikom povzroča velike preglavice. Pač zato, ker ekcem navadno zelo dolgo traja, cele tedne in tudi mesece, povrh pa še zaradi individualnega zdravljenja, ki ga navadno zahteva sleherni primer ‘e bolezni Ekcem se javlja kot izraz posebne preobčutljivosti organizma za določene mehanične, fizikalne, kemične!, zajedavske in bakterijske dražljaje. Torej je že vzrokov za nastanek ekcema nešteto. Razni lugi, maz’Lna olja, jedkovine, sploh najrazličnejše kemikalije pa tudi najrazličnejše sime i, sobni prah itd. so lahko tiste dražljive snovi, ki povzročajo tvorbe najrazličnejših ekcemov.
Navadni lišaj ali ekcem, pri katerem gre v bistvu za kožno vnetje ali kožni k a'ar, nastopal lahko kot samostojna bolezen, lahko pa je tudi samo znak kakih drugih obolenj. Tako je na primer ekcem zelo pogost predznak prebavnih motenj, ledvičnih in jetrnih obolenj, motenj v delovanju žlez notranjic, predvsem jajčnic in podobno. Lahko pa je * udi poklicna bolezen kot posledica nepresamh draženj kože pri delu, na primer pri vrtnarjih, pleskarjih, zidarjih itd. Ekcem, ki se navadno začne z rdečino, se pozneje lahko razvije v razne oblike, od mehurjaste do
Mir več kot kozmetika
Večina žena smatra mir in špranje za osnovni sredstvi, ki ohranjala zdrav in prijeten videz. Tako vsaj zatrjujejo ljudje, ki so to reč z anke o proučevali v inštitutu Divo v Frankfurtu. Zaisimivo je, da so si želele miru in počitka predvsem žene, ki so dosegle starost med 30 in 39 let. Šele na 'retjem mestu je telesna higi-jena in kozmetika.. Deželanke so odgovorile, .da bi bile lepše vide i, če bi delale manj naporno. Samo osem odsto"kov anketiranih je bilo za šport in sploh za gibanje, štiri ods otkov žena pa je navedlo čedno obleko z okusnim krojem kot prvi pogoj za lep zunanji videz.
Morda poskusite z limonino torto
Vzamemo: 6 rumenjakov, 20 dkg sladkana. sok od pol limone, 20 dkg make, 6 beljakov, vode in marmelade.
Rumen jake umešamo in j m, ko narastejo, dodajamo počasi še limonin sok in sesekljano limonino lupinico, nato pa še moko in sneg iz beljakov. Zmes denemo v namazan in z moko potreseni model za torte in jo spečemo v pečici. Spečeno in ohlajeno torto vodoravno prerežemo in namažemo z marmelado, jo nato sestavimo in jo polijemo z limonino glazuro.
krastave. Navadno povzroča srbež in traja dolgo, vendar ne zapušča brazgotin.
Zdravljenje ekcema je splošno in pa lokalno, kakršno pač ustreza vsakokratnemu stanju bolezni. Pri splošnem zdravljenju gre predvsem za, to, da skušamo odstraniti razne draži, ki lahko povzročajo ekcem, nadalje, da. zaviramo razne organske in funkcionalne motnje organizma, z dieto, z ureditvijo iztrebljanja, s splošno nego telesa in s tem, da poskrbimo za dušni in telesni mir, za zadostno gibanje na svežem zraku itd. Za splošno zdravljenje uporabljamo različna zdravila, ki znižujejo preobčutljivost organizma za različne dražljaje, in to predvsem z, injekcijami lastne krvi, z različ-n'mi prigotovki kalcija, broma, natrija itd. Če pa so ekcemom vzrok motnje žlez notranjic, poskušamo doseči hormonsko ravnotežje z izvlečki jajčnikov, žleze ščitnice in drugih žlez, ki na notranje izločajo.
Še mnogo več previdnosti pa zahteva lokalno zdravljenje ekcema. Začeti moramo vedno z milejšimi sredstvi, bodisi z obkladki, posipi ali mazili, in šele postopoma, zvišujemo v njih zdravilna sredstva.
»Kaj pa, tale Igor, ki je prišel s tvojim transportom?«
»Pst, to je eden vodilnih ljudi!«
Štefan je z nezaupnim pogledom tipal po žičnih ovirah. Že ves dan si jih je ogledoval in si jih skušal razstaviti. Na začetku s'a bila nagrmadena dva kolobarja goste bodeče žice. Ležala sta na tleh, široka kake tri metre, visoka pa do enega metra. •Brunova spirala,« se je spomnil (tega so ga naučili pri vojakih). Pred spiralo je bil zakoličen pros‘or, kamor ni smel stopiti noben interniranec. Med količki in žico je bilo za kaka dva metra praznega prostora.- Nato — za kolobarji — koli, ki so bili za glavo višji od njega, vsi prepleteni z bodečo žico. Za temi koli — še višji močni koli, spet vsi med gostimi žicami. Štefan se je spomnil iz teorije: »Brunova spirala preprečuje dostop do kolov, visoki koli preprečujejo pobeg.« Onstran visokih kolov — še kak meter in pol nizkih ovir. .. nato sen'inela, in ob njej druga za drugo stražarske ute, na vseh štirih vogalih kampa pa — stražarski stolpi z dvema vojakoma, dvema puškama, mitra,-ljezom in reflektorjem. »Šest metrov široke ovire! Še miš ne more skozi,« je premišljal Štefan.
»Si že kaj mislil?« je nazadnje vprašal naglas in trznil z glavo proti pšen‘ci.
»Sem. Dušanu sem že predlagal: slam-njače na žice!«
Nato kot odrezano: »Najbolje!«
Štefan je ostrmel: »Kako ro misliš?«
Nekoliko tiše: »Ne rečem, tu in tam bi kateri padel, toda večina bi srečno ušla. To bi morala biti velika akcija!«
Štefan je še vedno gledal v Črta, kot da mu ni jasno, ali se šali ali misli zares.
Črt pa je hotel biti še bolj nazoren:
»Slamnjačo bi v zaletu vrgel na spirale in se pognal nanje! Slamnjčaa bi bila odskočna deska!«
Štefan je strmel v Črtov mlečnobeli obraz in v njegove svetle, mirne oči. Tako otroški je bil ta obraz! Te oči, ta polt, ta zavihani nosek, te tanke ustnice. Samo brada je bila, močna, odločna. Bil je ves nežen in mlad, kakor Michelangelov David, ki mu le obraz in lasje razodevajo čuječnost in moč. Štefanu je obvisel pogled na Črtovi skrbno zapeti srajci: vedel je, da pod njo, tik nad komolcem, skriva dolgo, komaj zaceljeno brazgotino. To z’mo je bil ranjen. »Če bi ga ne poznal, bi mislil, da se šali. Toda ta brazgotina . . .« je Štefanu rojilo po glavi.
črt, je nadaljeval:
»Navaliti bi morali hkrati. Od vseh strani. V viharni noči. V dežju. Takrat jim navadno ugasnejo luči. Potem pa — skok k mitraljezcu in polastitev mitraljeza. Za to bi se jaz javil«
Nato Štefan z nasmeškom, z desnim
kotom ust, ker mu je na, levi malomarno visela cigareta:
»Slamnjač pa je dovolj?«
Črt izredno živo:
»Teh pa — kolikor hočeš. Pet tisoč. Na vsakem ležišču po ena.«
Ko sta bila na zahodnem koncu tabo rišča, je Štefan opazil visok vodni rezervoar, ki je bil že onstran žice. Črt mu je razložil, da tja hodijo po trije interniranci vsakih nekaj dni črpat vodo za tabor'šče. Pred nekaj dnevi je bil na črpalki DuŠan. Po delu se je povzpel na stolp z rezervoarjem. Kot na dlani je videl pod sabo ves svet okrog Gonarsa: sama pšenica in koruza, sama ravnina, le tu in tam kak gozdič ali holm. Daljave so bile rahlo zameglene, pa vendar je videl morje in Brda. Ko se je spet spustil na tla, je sjtopil k njemu tenente Paa — pravijo, da simpatizira z nami — in ga potrepljal po rami: »Se ne splača uiti, je sama ravnina.« Paa se je zamišljeno smehljal in mu prinesel velik kos belega kruha s surovim maslom, kakor da hi ho*el reči: »Jejte, če že pobegniti ne morete!«
Še istega večera so se za barakami na severni strani sešit Črt, Štefan in Dušan. Tam se je taboriščni hrup že polegel. Malokdo je zablodil tja. Posedli so po velikih kamnih, ki se jih je držal pesek. Štefan je vnovič pripovedoval o tem, kako so ga slučajno aretirali in kako ne vedo,
kdo da je, ker je pod tujim imenom. Mnogo je vedel povedati o osvajalčevem divjanju in o vabljivem koščku domače zemlje, ki so mu jo iztrgali partizani. Črtu je zlasti os*al v spominu prizor, ki ga je povedal kot mimogrede: Za osvobojeno vasjo dirja mlad fant na zaplenjenem arabcu; obe roki visoka v zraku: ▼ eni vebka slovenska zastava z zvezdo, v drugi revolver, s katerim strelja v nebo. vpijo.: »Svoboda!« —
Spe" so se povrnili na beg:
»Se še spominjaš, Dušan, kako sva ga pripravljala že v Č:ginju?«
V Čiginju sta bila pred prihodom v Gonars.
»Slamnjače na žice«, je kot mimolete dodal Črt.
Dušan je gledal v tla. Nato pa je dvignil oči — črne, bleščeče se, rahlo orosene. ju živo pogledal in se nasmehn'l. Bell mečni zobje so sc mu zasvetili. Rahlo se je sklonil — bil je za glavo višji od njiju — in uprl svoj pogled v Štefana:
»Samo tam so bili koli mnogo nižji. Pa gozd za žicami.«
»A tu nas je več. Gozda ni, je pa pše» niča.«
»A koliko bi jih padlo?« ga je ostro pogledal Dušan.
»Vsi nikoli ne bomo prišli ven!«
(Se nadaljnje)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Sladkorna pesa namesto krompirja?
Ni moj namen, da bi s pričujočo primerjavo povzročil v r.aši rastlinski proizvodnji še večjo mnogostranost, kakor jo £e im: mo. Tudi nočem bi i razumljen tako, kakor da bi hoel pobijati pri nas vsestransko preizkušeni krompir in delati reklamo za sladkorno peso, o kateri pravzaprav še nič ali pa zelo malo vemo. Vzrok, da se lotevam primerjanja rentabilnosti proizvodnje sladkorne pese s krompirjem, je predvsem v nrsledmem:
1.	Sladkorna pesa daje za 50 do 100 % višje pridelke od kromp:rja. Ta splošna ugotovitev velja 'udi za Koroško, kjer se je v zadnjih treh letih pričela sladkorna pesa uveljavljati. Leta 1951 s sladkorno peso ni bil posejan nit’ 1 ha koroške zemlje, leta 1954 pa je bilo posej'nih 253 ha in so pridelali po hektarju 247 do 350 q korenov. Značilno je, da so najvišji pridelek zabeležli v okraju Velikovec. Povprečni pridelek krompirja pa je znašal v istem letu 135 do 181 q.
2.	Krmna vrednost sladkorne pese pri pitanju prašičev ne zaostaja za krmno vrednostjo krompirja. To pomeni, da pridelamo s peso na hektar površine isto krmno vrednost kakor z 1.9 ha krompirja.
3.	Sladkorne pese v mešanici s krompirjem za prašiče pred krmljenjem ni treba pariti, temveč jo lahkot surovo prime-lamo parienemu krompirju in žitnemu zdrobu. Zato pa pomeni pesa prihranek na delovnem času in s tem pocenitev pitanja.
Po vsem tem res ni odveč, če si sladkorno peso bliže ogledamo in ocenimo ajene proizvodne stroške s proizvodnimi »troski krompirja.
Zahteve sladkorne pese
Sladkorna pesa ima svoje zahteve do podnebja in zemlje. Prof. ing. Vinko Sadar je na zadnjem kmetijskem visokošolskem tedinu naštel te-le pogoje:
Sladkorna pesa ljubi kraje, kjer se sončno vreme menja z oblačn:m. Dosti sonca potrebuje v avgustu, septembru in oktobru. Kar tiče toplote, potrebuje v »voji vegetaciji 2400 do 2600 sešte ih stopinj Celzija toplote in 170 do 210 dni brez slane. Važno je, da jo v mladosti ne •tiska mraz, ker drugače rada podivja in ne napravi močn h korenov. Odločilno je, da znaša povprečje letne tempera‘tire 2° C, povprečje julijske temperature pa 19 do 20° C. Vlage ne potrebuje preveč, ▼ vegatacij ji zadostuje 600 do 800 mm tli 40 do 80 mm na mesec; julija mora pasti vsaj 80 mm dežja. Veliko dežja v oktobru ji ne prija. Kar tiče padavine, zadostuje, da je zemlja toliko vlažna, da se Ustje osveži vsaj čez noč. Sladkorna pesa zahteva humozno ilovično zračno zemljo. Uspeva pa tudi na peščenih ilovnatih tleh, gotove sore celo na izrazitih peščenih tleh. Zemlja mora biti globoka, plaznine na podomici ne trpi, ker se nai njej koren razčesne. Zemlja ne sme biti kisla, število pH naj bo' 6.5 do 7. Sladkorna pesa zahteva izdatno gnojenje, po em je tudi s pridelkom korenja in listja obilna.
Po teh pogojih lahko sodimo, da bi bile za pridelovanje sladkorne pese pripravne vse naše doline, pa tudi Gure. Nepri-pravne so vasi v Karavankah in vasi, ki so pritisnjene ob njihovo senčno vznožje.
Kar tiče izbire sort, je prof. ing. Sadar pr'poročal sor e Strubes GK, ki tiči samo do tretjine v zemlji, Polybeta ter proti bolezni Cercospora odporne sorte (n. pr. VS 215 X 216).
Primerjava proizvodnih stroškov
Kakor krompir, -ako zahteva tudi sladkorna pesa izdatno gnojenje s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili ter oranje in branauje pred saditvijo oz. setvijo. Obema bo^reba dati za 1000 šil. umetnih gnojil na hektar. Pri semenu se pokaže razlika v prid sladkorni pesi. Za hektar površine potrebujemo za ca. 500 šil. semena, dočim ga pri krompirju potrebujemo za. ca. 2000 do 3500 šil., kar je odvisno od sorte in kakovosti semena.
Sedaj pa delo pri oskrbi in spravilu pridelka. Odločilni faktor pri tem je vsekakor po reba ročne delovne sile, ki je najdražja in ki je najbolj manjka. Na kmetiji, ki ima vprežni ogroidnik, odpade pri kromp’rju na saditev, oskrbo in spravilo še vedno 170 do 230 delovnih ur po hektarju, pri tem pa prebiranje še ni upoštevano.
Kaj pa stanejo setev, oskrba in spravilo sladkorne pese? Če z ustrezno pripravo njive (s krompirjem ali krmno ogrščico kot predhodnico) poskrbimo za rahlo in plevela čisto zemljo, potem nas stanejo setev, oskrba in spravilo sladkorne pese kvečjemu 150 do 200 ročnih delovnih ur, drugače pa 180 do 240.
Iz te primerjave vidimo, da zahtevata
krompir in sladkorna pesa prilično isto š evilo ur ročnega dela. Razlika pa je v tem, da z istim delom dosežemo pri slad-korn’ pesi po hektarju ca. 80 % večjo težo pridelka in s tem tudi krmnih vrednosti kakor pa pri krompirju in da s sladkorno peso pri pripravi krme za prašiče ali pi ovno govedo takorekoč n'mamo več posebnega dela.. In še eno govori za sladkorno peso: lis"je ali pesno perje. Dočim je krompirnica uporabna le za gnojenje, je listje sladkorne pese dobra krma za molznice, ki ima silirana 'sto krmno vrednost kakor sdlokoruza. Poleg korenov pridelamo pri sladkorni pesi še 150 do 300 q listja po hektarju, kar je v primerjavi s krompirjem nameček na že itak boljši pridelek korenov po eno i njivske površine.
Zaključek
Naši kmetje, ki so pričeli s pridelovanjem sladkorne pese, so udarili na pravo struno. Sl' dkorna pesa nam olajša in poceni poljsko delo ter pomaga k rentabilnosti pitanja prašičev, potom svojega listja pa k dosegi višje molznosri po obstoječi kmetijski površini. Zarad’ teh svojih pred-nosi bi bilo prav, če bi jo pričeli pridelovati na. račun enega dela površine, k’ je namenjena za krmni krompir. Zmanjšati površino krompirja, namesto tega pa napraviti poskus s sladkorno peso, je priporočljiv ukrep za vsakega ravninskega kmeta.
Blaž Singer
Kelihe* šhvejjila -peivehujem ?
Čas zimskega škropljenja sadnega drevja je pred vrati. Po večini pa kmetovalec ne ve, koliko ga s ane to škropljenje. Zato so strokovnjaki postregli s primerjalnimi številkami, ki povedo količino škropila po obsegu drevesnega debla. Po številnih poskusih so preračunali, da je za drevo
obsegom	potrebno škropila
30 cm	5 1
40 cm	10 1
60 cm	20 1
80 cm	30 1
100 cm	40 1
Pri tem je seveda treba upošteva*! sorto, rast n ost drevesia in dejanski obseg krone. Marsikatera sorta ima pri 30 cm premera drevesnega debla obsežnejšo krono, kakor pa druga sor'a s 60 cm premera.
Drug način določanja potrebe škropila se ravna po starosti dreves. Tukaj navajajo kot normo, da je pri zimskem škropljenju potreben za vsako leto starosti 1 1 škropila. Za 25 let staro drevo je potrebnih 25 1 škropila za zimsko škropljenje. Za prvo škropljenje pred cvetenjem (Vor-bliitenspritzung) je potrebnih samo 75 °/o te količine (za 25 let staro drevo samo 19 litrov), za drugo škropljenje pred cvetenjem pa samo 66 °/o (za 25 let staro drevo samo 16 1), za škropljenje po cvetenju pa 66 db 75 %.
Ob teh primerjalnih številkah kmetovalcu ni težko izračuna'i, koliko ga bo stalo zimsko in koliko predcvetno odnosno pocvetr.o škropljenje sadnega drevja. Vedeti mora samo ceno in koncentracijo škropila; ter število sadnih dreves. Vse os*alo je stvar računa.
Te se nam depade
Da bi kmečkega človeka razbremenili pri zamudni in težki molži, postaja v zadnjih letih vse bolj potrebno. Posebno potrebna se kaže ta razbremenitev pri nas, ko je molža v pretežni meri delo gospodinje. Zadostitev tej potrebi in zadostitev zahtevi po higieničnem mleku je v razvoju strojne molže privedla do staj za molžo (Melkstand). Te staje so neobhod-no potrebne tam, kjer so krave v hlevu neprivezane (Laufstall).
Taka staja za molžo je precej draga investicija, ki pa jo še prodražijo čedalje bolj potrebne naprave za hlajenje mleka.
Tvahlev v snegu in na ledu
Zimski čas je za traktor in traktorista *tevaren čas. Ne zgodi se samo, da traktor zglajenem ali zledenelem snegu odpo-Te svojo pokorščino in da ne vleče, po-gos o se tudi zgodi, da zgubi vozač nad njim in nad priklopnim vozom oblast in pride do karambola z zbitim traktorjem in poškodovanim vozačem na cesti, k ne na dnu obcestnega brega.
Pozimi na zglajenem in zledenelem ^egu nikakor ne zadosmje, če imamo Zavoro samo za traktor ali s traktorja za priklopni voz. Taka zavora zaleže le tedaj, če ima trak-or na tleh dovolj odpora. Tega pa na ledenogladki cesti ali poti •ainia in zato tudi trakrorjeva zavora ne nrore držati priklopnega voza. Priklopni voz, mora pozimi imeti svojo zavoro, ki učinkuje neodvisno od traktorjeve. Na
vsak način mora na priklopnem vozu pri zavori sedeti sovozač.
Na gladki, zledeneli cesti ne nakladaj na priklopni voz preveč. Na hribovitih poteh teža na priklopnem vozu ne sme bii večja od traktorjeve teže. Le v ravnmi lahko naložiš dvakratno traktorjevo težo. Ne vozi v jutranjih urah, temveč šele proi poldnevu, ko se led nekoliko odtali.
Plemenski sejem za pinegavshe živine
V 'orek, dne 31. januarja 1956 ob Vs 10 uri dop. se prične v Lienzu plemenski sejem za živino pinegavske pasme. Na sejmu bo 50 brejih krav in telic, ki so pregledane na Tbc in Bazili us Bang.
Le na velikih obratih z več desetinami krav so te staje v polni meri izkoriščene.
Kako poceniti to investicijo? O tem so razmišljali tudi kmetje vasi Renda v Hessen v Zap. Nemčiji. Od 64 kmetov te občine je 25 takih, ki imajo 5 do 10 krav, ostali jih imajo manj. Zaradi pomanjkanja ročnih molzačev je pred 2 leti hotelo 15 kmetov kupiti molzne stroje. Ko so iskali ustrezne nasvete in pomoč, jim je bila dana pobuda, da postavijo vaško molzno stajo. Kmetje so uresničili to zamisel ter postavili potrebno stajo. Vsak kmet je prispeval na kravo 100 DM (600 šil.), kmetijsko ministrstvo jim je dalo enkratni prispevek v vrednosti 120.000 šil., njihova mlekarna pa 21.000 šil. Posamezni molzni stroj pa bi obremenil kmeta z
12.000	šil.
Sedaj se je to združenje spremenilo v zadrugo, ki šteje 21 članov s 120 kravami, kar predstavlja polovico krav te vasi. V s*aji imajo 8 molzmh strojev in hladilnico. Molžo oskrbi vaški mlekar s svojo ženo. Molzejo zjutraj od V2 5. do Vs 8. ure, popoldne pa od V2 5. do 6. ure. Molzejo po določenem redu. Vsake četrt ure pride v stajo čreda 8 krav, ki jo kme je po končani molži odženejo v svoj hlev ali pa na pašo. Za delo mlekarja in vzdrževanje naprave pustijo kmetje od litra namolžene-ga mleka ca. 12 grošev v zadružni blagajni. Mlekarna pa jim tako čisto in neokuženo mleko plača bolje. Cena mleka se je potom te s aje kmetom vasi Renda zboljšala za ca. 24 grošev.
(Po ..Deutsche landwirtschaftliche Presse“)
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Spravlanje kmetijskih pridelkov čez tujo zemljo
II
Po potrebi se more pravica spravljanja pridelkov čez tujo zemljo podeliti hkrati udi več posestnikom, če imajo potrebo po isti možnosti spravljanja. To pride v poštev zlasti za kmetije v rutah ali planirali, kjer jim zapirajo pot obsežni gozdovi veleposestnikov. Svojčas so bili -aki gozdovi še v kmečkih rokah in je imel vsak kmet tudi svoj način ali svojo pot spravljanja. Veleposestniki pa so vse take poti ukinili in zdaj strogo pazijo, da nihče ne more čez njihova zemljišča.
V takih primerih pomaga samo zakon, o katerem pravkar govorimo in pri katerem je zlasti važno, da zahteva po pridobitvi take pravice ne zastara. Marsikateri gospodar je zaradi rakih težkoč utrpel že precejšno škodo in je zaradi tega to ali drugo parcelo tudi že prodal odnosno moral prodati — seveda veleposestniku. Zato še enkrat poudarjamo, da se vsakdo še vedno lahko sklicuje na tozadevni zakon in zahteva, da se mu prizna; pravica po spravljanju pridelkov čez tujo zemljo.
Prošnjo za priznanje te pravice je treba napraviti na agrarno oblast prve instance, to je na pris'ojno okrajno glavarstvo, v katerega področje spadajo kraji, ki so take pomoči potrebni, vseeno, če gre potem za gozdno, poljsko ali drugo zemljišče. Seveda je treba prošnjo primerno u'črnel jii in dokazati škodo, ki nastane vsako leto ali pri posameznih prilikah, ker je bilo odnosno je še onemogočeno pravilno spravljanje pridelkov.
Vsak kmet v takem slučaju navadno poprej naprosi kakega soseda, ki je nekoliko bolj poznan s takimi zadevami, da mu ustrezno zemljišče pregleda, in potrebo po rdi. Na take zasebne izvedence se kmet v svoji prošnji lahko sklicuje, mora pa njihove morebitne stroške plačati sam.
Pristojni urad okrajnega glavarstva se na podlagi prošnje najprej na licu mes a prepriča, če spada prošnja pod omenjeni zakon in če ni kakih javno-pravnih zadržkov, ki smo jih omenili zadnjič. Nato izda najprej začasni odlok, v katerem samo ugotovi, da spada slučaj pod omenjeni zakon, hkrati pa tudi dovoli, da se začne pripravljalno postopanje za projekt, kako bi se moglo spravljanje pridelkov najlažje izvaja-! tako, da bi bilo treba plačati kako priznanje za obremenitev zemljišča.
Na podlagi tega odloka se sme potem tuje zemlj‘šče tudi pregledovati in pripravljati končni predlog in projekt za potrebno spravljanje. Potem oblast šele izda končno dovoljenje, ki vsebuje odločbo glede enkratne ali vsakokratne odškodnine odnosno kupnino in določbe glede plačila za, primer, da hoče upravičenec kupiti tisti kos zemljšča, čez katero gre spravljanje. Če pride v poštev več posestnikov tako na eni ali na drugi strani, je treba tudi določiti, kako se ena ali druga vrsta plačil razdeli.
Ker se lahko zgodi, da po rebuje več poses nikov spravljanje po isti poti ali na isti način, se lahko združijo v primerno zadrugo, potom katere bodo njihove koristi bolje zaščitene in bodo s roški razdeljeni, poleg tega pa bodo imeli vodečega predsednika in zaupnika, ki bo v njihovem imenu nastopal tudi glede razdelitve plačil in časa potrebe.
Proti odločbam prve ins ance je možna pritožba na deželni agrarni urad pri deželni vladi, končno pa tudi na ministrstvo. Pravico do pritožbe ima tako tisti, ki je zaprosil za priznanje pravice in mu je bila odbita, kakor tudi tisti, ki se je zahtevi protivil. V primeru, da pridejo pri zavrnitvi prošnje v poštev predvsem interesi javnih ustanov in naprav, pa se možnost pritožbe konča že pri deželni vladi.
Kdaj bodo prihodnje državnozborske volitve?
Marca prihodnjega leta poteče štiriletna doba sedanjega državnega zbora in bodo do takrat morale b’ti razpisane nove volitve. Med posameznimi s trankami — v prvi vrsti seveda med; OeVP in SPOe — se je razvnela tudi že razprava, kdaj naj bi klicali volivce na volišča.
Najprej so se širile vesti, da želijo socialisti voliti že letos spomladi, medtem ko je OeVP vseskozi mnenja, da je najbolj prikladen čas za volitve letošnja jesen. To stališče je pred nedavnim zastopal tudi zvezni kancler Raab, ki je izjavil, da bodo nove državnozborske volitve verjetno še letos jeseni.
Popolnoma novo možnost pa je ta torek nakazal predsednik socialističnega parlamentarnega kluba dr. Pittermann,
ki je poudaril, da bi do predhodnega razpusta parlamenta in razpisa novih volitev moglo priti le na podlagi sporazuma med obema koaliciiškima strankama in da zato nikakor ni izključeno, da bi bile nove volitve šele spomlad! 1957. Naglasil je, da bi v slučaju, da ne bi prišlo do sporazuma, morala sedanja zakonodajna doba trajati pač polna štiri leta, kakor je to predvideno v us avi, medtem ko bi enostranski diktat nasprotoval koalicijskim dogovorom.
Čas novih državnozborskih volitev torej še ni dokončno določen, je pa- pričakovati, da bodo razpisane le os jeseni. Zato je tudi razumljivo, da odnosi med posameznimi strankami v gotovih ozirih že precej sličijo prvim pripravam za predvolilni boj.
Anton Proksch novi socialni minister
V ponedeljek je zvezni prezident dr. Korner v prisotnosti zveznega kanclerja ing. Raaba zaprisegel novo imenovanega ministra za socialno upravo Antona Prokscha. Po zaprisegi Antona Prokscha kot socialnega ministra se je poslovil od nameščencev in uslužbencev ministrstva bivši socialni minister Maisel. Istočasno je novi minister tudi oficielno prevzel službene dolžnosti v ministrstvu.
Socialni murster Proksch se je ministru Maislu zahvalil za vse njegovo delovanje za dobrobit avstrijskega delavstva in nameščencev in poudaril, da bo tudi on šel isto pot ter bo izvedel vse do konca, kar je Ma'sel začel.
Maisel pa bo sedaj prevzel nove posle kot predsednik zveze delavskih zbornic.
Borba za pravični zaslužek kmečkih delovnih ljudi
(Nadaljevanje z 2. strani) vah kmečkih potrebščin v zadnjih treh letili več kot oči no, da v povprečju zda-leka ne krije proizvodnih stroškov mleka. Zato tudi nova zboljšana cena ne bo pomembnejši korak k uvrščanju kmečkih delovnih ljudi v življenjske pogoje drugih poklicnih skupini, temveč le nadokna,-denje tega, kar bi se morala že pred; najmanj enim letom zgodi‘i.
Razvoj zadnjih let je spravil kmeta pred težke probleme. Poleg rizika vremena tare kmeta čedalje bolj občutni rizika cene za- prodane pridelke. Cena za prodane pridelke pa je glavnina kmetovega zaslužka za njegovo delo in delo njegove družine. Njegov zaslužek ni garan*iran in čedalje bolj zaostaja za zaslužki v diru-
Pogajanja o avstrijski imovini na Madžarskem . . .
Na Dunaju so se v ponedeljek začela med delegacijo Madžarske in predstavniki Avstrije pogajanja o priznanju avstrijske imovine na Madžarskem. Ker je vprašanje zelo zamotana, računajo, da, bodo pogajanja trajala več mesecev. Avstrija sroji na stališču, da bi morala Madžarska priznati lastninsko' pravica vsem osebam, ki imajo danes avstrijsko državljanstvo in zahtevajo svojo' imovino, ki se nahaja na Madžarskem. Nasprotna pa smatra Madžarska, d!a bi bilo mogoče priznati lastninsko pravico samo ‘istim osebam, ki so do leta 1938 imele avstrijsko državljanstvo.
... in na Češkoslovaškem
O istem vprašanju so na vidiku tudi pogajanja s Češkoslovaško, ki je že svoje-časno predlagala, da bi vprašanje avstrijske imovine v ČSR uredili v okviru splošnih razgovorov o reševanju vseh vprašani, ki še ovirajo normalizacijo medsebojnih odnosov. Na Dunaju pa bi raje reševali ta vprašanja posamič in postopoma. Tremrno kaže, da se bodo av-strijsko-češkoslovaška pogajanja O' avstrijski imovini v ČSR začela sredi marca v Pragi.
Dajem v najem kmečko posestvo; vodovod in električna napeljava v hiši. Ponudbe na upravo lista.
Hotelsko podjetje išče 2 natakarska vajenca. Ponudbe na upravo lista.
gih poklicnih skupnah. Posebno občutijo to kmečki ljudje v alpskih predelih, kjer izpade žito kot tržni pridelek. Tu udeleženost kmečkih ljudi na splošni življenjski ravri iz leta v le'o bolj pada. Drugače ne bi bilo mogoče, da kmečki delovni ljudje čedalje bolj odhajajo v druge poklice, da celo edini snovi zapuščajo kmetije, čeprav bi tam imeli dela več kot dovolj.
Če je obča življenjska raven višja od kmečke, potem je treba ukrepov, ki jo bodo omogočili tudi ljudem, ki so še ostali na kmečkem obratu. Za take ukrepe bi morali že davno poskrbeti krogi iz vrst Bauernbunda, če- bi b'li v resnici tako goreči borci za interese kmečkih delovnih ljudi, kakor se v zadnjih tednih ob vsaki priložnost kažejo. OVP-Wirt-schaf sbund, ki združuie industrialce in veletrgovce, ter zemljiška veleposest, ki držita Bauernbund na vajetih, sta ga vodila k vsedrug:m ukrepom kakor takim v korist kmečkih ljudi, Vedno se je Bauernbund zgražal nad »nezaslišanimi zahtevami« delavcev, pri tem pa sramežljivo zamolčaval svoje udinjanje industriji in veletrgovini. V letih, ko je bila javna pomoč za kmetijstvo najboli izdatna, jo je Bauernbund pridno delil veleposestnikom. Kmečkemu producentu so os‘ale edino takozvane »Forderungsmassnah-men« po katerih pa, kakor vidimo, ni prišel in ne pride do ustreznega zaslužka za svoje delo. Njemu manjka več.
Kmečkemu producentu manjka stabilna cena na taki vis ni, ki bi mu omogočila primeren zaslužek. Manjka pa mu tudi garancija za odkup pridelkov 'er starostna podpora za brezskrben življenjski večer. Potem bo šele kmečki človek dostopen za potrebne preureditve na svojem obratu in na vasi. Danes pa se jih boji, ker ga stanejo denar, za katerega pa ne ve, ali in kdaj' mu ga bo preurejeni obrat vrn'l. Bauernbund kmetom pravičnega zaslužka ne bo izbojeval, ker ga prav na teh vprašanjih puščajo1 tisti, ki jim ie doslej pridno' služil, na cedilu. Ne glede na njegove pozive dviga industrija svoje cene, trgovina pa svoje procen*e. Današnji kmečki človek — tudi če je lastnik kmetije — je brez dvoma delavec-težak (Schwerarbeiter), ki mu najbolj gre za pravičn' zaslužek. Zato je njegovo mesto v vrš ah delavcev in vseh delovnih ljudi, ki se na podlagi skupnih interesov organizirano najbolj učinkovito borijo za pravični zaslužek in za dvig življenjske ravni
bi.
Zimske olimpijske igre
Včeraj se je v najlepšem stadionu za zimske igre na svetu v Cortini d’Am-pezzo dvignila zas‘ava s petimi krog’ in tako daleč naokoli manifestirala, da s:o se pričele VII. zimske olimpijske 'gre. Nad 1200 smučarjev, drsalcev, hokejistov in vozačev boba iz 32 držav se je zbralo v tem malem mestecu sredi dolomitskih velikanov, da v odkr'tem in poštenem tekmovanju pomerijo svoie sile ter se bo-riio za naivišje lavorike, ki jih je mogoče doseči v športu: za zlate, srebrne in bronaste olimp’ jske medalje.
Tekmovalci iz posameznih držav so že dalj časa pred začetkom iger prispeli v Cortino, kjer so absolvirali še ztdnii trening ter se tako rJajbolje pripravili na resno borbo. Nek a,‘eri izmed niih so imeli pri tem smolo in so vsled poškodb pokopali vse upe, da bi zasedli dobra mesta v dolgi vrsti tekmovalcev.
Cortina in njena okolica ie zdaj središče vsega športnega sveta, kjer se bodo skoraj dva tedna srečavali obiskovalci iz vseh mogočih dežel. Posebno privlačno' pa je mestece s svoj mi športnimi napravami za novinarje in reporterje, katerih se je zbralo kar 400, da posredujejo potek iger svojim bralcem. 200 različnih časopisov iz vsega sveta ie zastopanih na kraju tekem, prišli so radijski spikerji, sodelavci, filma in televizije, vsi pa skrbijo le za to, da bo čim širši krog vsaj po-
v Cortini d’Ampezzo
sredno lahko spremljal potek pestrega tekmovanja.
Letošnje zimske olmp^ske igre bodo trajale do nedelje, 5. februarja, ko bodo spustili za s avo z droga ter pogasili olimpijski ogenj, ki ga je v stadionu prižgal pri včerajšnji otvori veni slavnosti italijanski hitrostni drsalec Guido Caroli.
Italija se navdušuje nad sončno uro
Ko je Mussolinijeva Italija napadla E iopiio, kjer so se fašisti mogli po vsej mili volji izdivjati, se je tujim nasilnikom tud’ marsikaj dopadlo, kar so kot vojni plen odnesli seboj v domovino. Po vojri, ko je bila fašistična država premagana in je tudi Etiopija zadihala spet v svobod; in prostos i, je nova italijanska država seveda stremela za tem, da povrne premoženje, ki je bilo ugrabljeno v tujih deželah. Tudi Eropiji je v glavnem vrnila vojni plen, le od posebnega obeliska, ki trenutno' stoji pred palačo bivšega ministrstva za Afriko v Rimu, se doslej še ni mogla loč’ti. Obelisk, ki s svojo senco naznanja do sekunde točno dnevno uro, je bil last etiopskega česana Haile Selasija, katerega je Italija tudi že prosila, da bi obelisk podaril Rimu, kjer da ga bodo boli občudovali kot v Abesiniji. Cesar Haile Selasie pa je prašno odločno odklonil in bo I telila prisiljena, da pire} ali slej vrne, kar ni njenega.
iiEaHnEiaEHHEaEii
RADIO CELOVEC
RADIO LJUBLJANA


22 00. 24.00.
Sobota, 28. januar:
5.50	Kmečka oddaja — 8.50 Širni pisani svet: Ladja plove skozi Panamski prekop —
9.00	Slovenska oddaja — 10.C0 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje —
14.30	Pozdrav nate — 18.00 Iz parlamenta
—	18.30 Oddaja za prijatelje zborovske glasbe — 19.30 Kaj se je dogodilo v tem tednu?
—	20.10 Vesela radijska revija.
Nedelja, 29. januar:
6.20 Za vesele ljudi — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Veselo nedeljsko jutro — 8.20 Kmečka oddaja — 8.55 Spominjamo se Wilhelma Buscha — 11.05 Ko gosli tiho zadonijo — 12.00 Zimska olimpijada 1956 — 14.30 Pozdrav nate —
16.30	Otroški oder — 19.00 Šport — 20.00 Igra vaška godba.
Ponedeljek, 30. januar:
5.50	Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.00 Zimska olimpijada 1956 — 14.00 Slovenska oddaja —
14.30	Knjižni kotiček — 16.20 Znanje za vse
—	18.00 Šlagerji — 18.45 Slovenska oddaja
—	19.15 Dober večer, dragi poslušalci —
20.10	Glasba za milijone.
Torek, 31. januar:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Zdravi človek
—	9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje —
—	13.00 Zimska olimpijada — 14.00 Slovenska oddaja — 16.50 Kulturne vesti — 18.40 Oddaja za delavce — 19.30 Za vas, gospa!
—	20.10 Prenos iz Državne opere.
Sreda, 1. februar:
5.50	Kmečka oddaja — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.00 Zimska olimpijada 1956 —
14.00	Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura
—	18.00 Šlagerji — 18.45 Slovenska oddaja
—	19.45 Dober večer, dragi poslušalci —
20.50	Slušna igra.
Četrtek, 2. februar:
5.50	Kmečka oddaja — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Slovenska oddaja
—	16.20 Znanje za vse — 16.50 Kulturne
vesti —	18.00 Šlagerji —	18.30 Govori
UNESCO — 18.40 Oddaja za delavce —
18.45	Kmečka oddaja — 19.15 Dober večer, dragi poslušalci! — 20.10 Koroška lovska ura.
Petek, 3. februar:
5.50	Kmečka oddaja — 6.23 Staro toda dobro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 13.00 Zimska olimpijada 1956 —
14.00	Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura
—	16.50 Kulturne vesti — 18.00 Šlagerji —
18.45	Slovenska oddaja —	19.15 Zgrabi
srečo.
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 28. januar:
7.10	V zabavnem ritmu — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Godba na pihala, izvajajo Veseli dečki in Mariborski pihalni ansambel — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Za prijeten oddih — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Ritmi in melodije — 18.35 Jezikovni pogovori — 18.50 V veselem ritmu
—	20.00 Simfonični koncert Londonske Filharmonije (Za 200-letnico Mozartovega rojstva).
Nedelja, 29. januar:
6.00	Vedre in poskočne za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Z glasbo po svetu — 8.15 Pisan spored narodnih in umetnih pesmi —
9.40	Vesela medigra — 10.00 Družinski pogovori — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00 Želeli ste — poslušajte! — 18.22 Melodije, ki jih radi poslušate — 20.00 V svetu opernih melodij.
Ponedeljek, 30. januar:
6.35	Pohorski fantje pojo in igrajo — 7.10 Zabavni zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti —
12.40	Koncertni valčki — 13.30 Štirje fantje in Vokalni kvintet pojo in igrajo — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 še pomnite tovariši. ... Karl Prušnik-Gašper: Zeleni ka-drovci — 15.45 Partizanske pesmi — 16.00 Zdravstveni nasveti — 20.00 Kulturni pregled.
Torek, 31. januar:
6.35	Lahka glasba — 7.10 Melodije za razvedrilo — 11.05 Gospodinjski nasveti —
12.00	Narodne pesmi in plesi v priredbi Tončke in Franceta Marolta — 12.30 Kmečka univerza — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Igra trio Jožeta Kampiča — 15.45 Lepe melodije —
20.10	Narodne in domače melodije izvaja Avsenikov trio in Vokalni kvintet.
Sreda, 1. februar:
6.35	Jutranji orkestralni spored — 7.10 Igramo vam v zabavo — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Bosanske in vojvodinske narodne pesmi in plesi •— 14.35 Želeli ste — poslušajte! —
15.45	Mladinski zbori pojo — 16.00 Družinski pogovori — 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 19.20 Prenos reportaže s 7. zimskih olimpijskih iger v Cortini d‘Ampez-zo.
Četrtek, 2. februar:
6.35	Operetna in lahka glasba — 7.10 Zabavne melodije — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor
—	14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik — 15.15 Igra trio Dorko Škobrne — 14.35 Želeli ste
—	poslušajte! — 16.00 Gospodinjski omnibus — 16.10 Glasbne uganke — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 Četrtkov večer.
Petek, 3. februar:
6.35	Mali glasbeni mozaik — 7.10 V vedrem razpoloženju — 11.05 Gospodinjski nasveti — 12.00 Slovenske narodne poje Vokalni kvintet in ženski zbor — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ritmi in melodije — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike —
14.35	Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Modni kotiček — 18.00 Ljudje med seboj — 18.15 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško.