"V SI OGI JE MOČ"
LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
"ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N. Y. UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879.
"SLOGA"
/
''UNITY" WEEKLY
VOLUME V. LETO.	~ ~	NEW YORK, N. Y. V ČETRTEK x6. JANUARY, 1919.	=	------" ŠTEV. (No.) ^
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, oiji the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson* Postmaster GenT	~~
. "' ' " ~ .	'	'	/	'	"	"	'	'	'' 1	1' ' 1 * ■■—................- -	-	■	1 .1- 1 .	_____
Poslanica "NARODNEGA VIJEČA" v Zagrebu kot
predsednika jugoslovanske vlade Ameriškim Jugoslovanom!
Verige so Strte. Pa,s tem še ni vse doseženo. Zdaj začne pravo j odgovorilo delo.	'= ,.
Pred vsem nam -trebil, da zagotovimo svoji neodvisni jftigoslo-vanski državi vseh S. H. S. one meje, ki nam gredo po .fž^išeijih' J načelih samoodločbe narodov. v	'" ■ v
Tudi mi smo na podlagi tega. ravno iz Amerike razširjenega programa šli v težak boj, ki je prinesel zrušen je nemškega imperia-; lizma.	<
A zopet se dviga nov imperializem. V zasmeh idealom, ki jih širi Vaš predsednik Woodrow Wilson, stega roke po naši sveti zemlji.	v ■
Tu treba, da napnemo vse moči, da se/zapreči te nakane, ki za-sejejo nov strup nezadovoljstvu, kal nove vojske, smrt novi in najlepši'organizaciji: ligi narodov, ki bi imela zagotoviti trajen '.mir.
Načelo samoodločbe narodov, ki je pogoj trajnega miru, je v nevarnosti. • Na .delo, bratje, da ne pademo nazaj v reakcijo inipe-
V	rializma.
Nam pa treba Vaše pomoči tudi v drugem oziru: Domovina nam je opustošena in izstradana. Treba nam marsikaj amerikanskega duha, da moremo nadomestiti, kar smo zaka; silili poprej in kar smo izgubili'med vojno. Pomagajte z duševnimi in gmotnimi močmi, da zopet obnovimo našo domqvino. da ji takoj izpočetka postavimo trden gospodarski temelj.
Potem nam bo možno, da si svoj6 novo državo uredimo čisto po demokratskih načelih socialno pravično, do bodo v njej živeli vsi zadovoljiti od .sadu svojega dela.
Mi vas vabimo, cla si tudi sami '■■pogledate razmere v domovini, ki bi jo radi uredili tako, da bi mogla Vaš vse zopet pozdraviti in objeti na domači grudi.
Pozdrav vsem ameriškim Jugoslovanom: Srbom, Hrvatom, . Slovencem!
; ' '	.	DR. ANTON KOROŠEC,
predsednik ,.Narodnega, Viječa v Zagrebu. Pariz, 18. novembra, 1918.
To poslanico je izročil Dr. Korošec osebno g. Rudolfu Troštu, j ko se je ta mudil v, službi ameriške vlade v Europi.
Ž1VI0 WILS0N ! JUG0SL0VANI TE POZDRAVLJAJO.
I	Ni še gotovo, kako in kaj bode mirovna konfcreuca odločila
glede Jugoslovanskega vprašanja. Vendar W ilson je dal že svoje mnenje. Povedal je naravnost, da bocle podpiral Italijanske zahteve samo do meje pravičnosti. Italiji bode dovolil samo one pokrajine; ki so res italijanske, kjer se res govori Italijansko.' — ''Clearly recogniz-: ;'ble lines" se je izrazil v svoji slavni izjavi. In tega se drži. Živio Wilgon! Bog s teboj! Le pogumno! Pravice nad vse! In Jugoslovani nočejo nič drugega nego pravico. Dajte jim samo, kar jim gre strogo po pravici. Niti inče nočejo, kar ni njihovega. -—Z vešeljem so napolnila najnovejša poročila iz Pariza .-vsako Jugoslovansko srce Wilson,je mož, in ostal je mož in verno, da bode ostal mož tudi na-
V	dalje. — Zato ne bojimo se! —
CLEVELANDČANOM V NAZNANJE.
Vsem cenjenim rojakom v Clevelandu vljudno sporočamo, da je naša podružnica sedaj na 6313 St. Clair Ave. v prostorih ..SLOVENSKEGA STAVBINSKEGA IN POSOJILNEGA DRUŠTVA.' Vsak dobi tam „Slogo" in tam se sprejema tudi naročnina na list, ! ki z naša do 1. februarja samo $1.50 na leto. Ker bo list izhajal redno v prihodnje na treh straneh, se bo s prvim februarjem morala naročnina'povišati na dva dolarja. Kdor sedaj ponovi naročnino/ oziroma se na novo naroči, bo dobival list za ceno $1.50 tako dolgo, da poteče celoletna naročnina. Upamo, da bo izhajal naš list se to leto po dvakrat na teden, če se . priglasi dovolj naročnikov. Dosedaj se jih je že precej priglasilo in zato smo pri vsej draginji ostkli pri r.tari ceni, dasi list izhaja na šestih straneh. Zato sedaj na noge ir. naročite ali ponovite naročnino takoj! Vaša korist je to!
Naši zastopniki, k\ so poooblaščeni sprejemati naročnino na list ...Slogo" so: Mr. Anton Strniša, 712 E. 162 St.•; Mr.-Frank Gaspari. 887 Ansel Rocd; ^Vlr. Jakob Resnik, 3599 E. 81 St.; Mr. J. Meglich, 6713 Edna Ave in Mr. John Mesec, i43°9 Darly St. Sloga' se dobi tudi pri Mr. Frank Suhadolniku, znanemu trgovcu z obuvalom na 6x07 St. Clair Ave, kjer se tudi lahko naročite, oziroma ponovite naročnino za »Slogo".
* * *
S tem naznanjamo vsem naročnikom in čjtateljem našega lista 'Sloga," da se je "Sloga Publishing Co.," razšla in razpustila in da več ne obstoji. ' ,
TEDENSKI POLITIČNI PREGLED.
ITALIJANSKI BRUTALNI NASTOP V DALMACIJI.
Washington, 11. jam — Wash-ingtonski Jugoslov. bureau je obr javil daljše poročilo o velikih kru-.0 s tih in o nasilju,. s katerim nastopajo po Dalmaciji; Po nekaterih mestih so zaprli vse uglvednej-k: jugoskivane, vzlasti duhovniki in učitelje. — Tako je prav! Sedaj naj se Italijani pokažejo, 'vaj znajo, ko celi svet gleda na ije, da bodo vsi videli zakaj se Jugoslovani boje teh "bratcev."
--o--
NOVA VLADA NI POIVLAR-NA
London 11. jan. — Lloyd George e sestavil novo vlado, ki je pa povzročila, veliko ražočaranje po :elem Angleškem.
—•—o-
ANARHIJA V BUENOS AIRES Popolna anarhija vlada' v Bue-los Aires v Braziliji, Delavstvo lima nobenega pravega vodstva. Stavka je sicer končana, vendar inarhija gre dalje. Veliko7 ljudi je lilo pobitih, še- več ranjenih. Ve-iko trgovin oropanih. Danes zju-:raj je na pr. pripeljal mlekar mle-<0 v mesto. V mestu pride k njemu neki človek, tebi-ničmeni-nič lastavi mu samokres na glavo in j vstreli. Mirno, kot bi se ničesar ije zgodilo, je morilec odšel. Ne-■<a stara ženica je. šla s prazno košaro na trg. si kupit stvari za ku-linjo. Napadla ?ta jo dva možka M eden j-je pi^rez:;' vrat Takih , in enakih slučajev je polno mesto. — Vse ruške rdečkarje je vla-:la pozaprla. Vsi pošteni Rusi so , se pridružili vojakom, ter jim po- ' nagni i poloviti boljševike.
-o——
Copenhagen, 8. Jan. — Trotzky e dal zapreti Lenina. — Tako je prav! Le še 11a vislice ž njim, kakor je Lenin naredil s stotisoči! Ko'bode Lenin šel. itak ne bode
•	.	v' 1
dolgo, ko bode šel za njun se Trotzky. — Da ko črvi pojedo mrhovino, potem pa še sami sebe po-žro. Tako bodo tudi pri rdečkar-jih..
——o-— STAVKA NEW YORSKI&'
POMORŠČAKOV.
New Vorški pomorščaki so preučeni teden zastavicah, ker jim ni-5j gospodarji ugodili njih zahtevam. V petek in soboto je bil ustavljen ves promet ' in vse lelo v New Vorški , luki Noben "fery" ni vozil, ali so jih pa policaji vozili kot kapitani. Enako je stalo vse delo v pristaniščih paruikov. Navoženo blago je ležalo po skladiščih, oziroma na parnikih. Vse železnice pod vodo so bile prenapolnene. da so komaj zmagovale promet. Občutno bi bila stavka zadela vzlasti mesto glede živil. V tem so se pa delavci zaupno obrnili na Wil-sona in g;i prosili za posredovanje. Wilson je kabeliral poki v na delodajalca in delavce in njegove pomirjevalne besede so naredile velik utis na obe stranke. V nedeljo so vn delavci šli zopet na delo in pogajanja so se začela. —"Upamo, da se bode ugodno rešilo za delavce, ki nočejo drugega, nego svojih pravic. •	: '
-o-— ■
LIEBKNECHT UMORJEN. Berlin, Jan 11. — Zadnia poro-
■■ ■	—T
čila poročajo, da so zmerni elementi zmagali. Spartačani so popolnoma pobiti. Veliki in krvavi boji so divjali med; boljševiškimi radikalci in zmernimi v Berlinu. Nad 300 oseb je bilo ubitih. Spartačani so se zatekli na postaje. Boj je trajal več ur. Državno vojaštvo je hitelo v mesto, da ga brani.	' •, "
FRANCOSKA PROTI BOLJŠE-
VIKOM.
Pariz, 11. Januarja. — Francoski zunanji minister je objavil danes predlog.Anglije po katerem bi se naj zastopnike ruskih boljše-vil cov pripustilo k mirovni konferenci. Ta predlog, kateremu baje Amerik a in Italija ne nasprotuj e-ti je povzročil veliko razočaranje, kajti kaže, da vetesile niso jedine. Francoska pdločno protestira proti boljševikom. V pondelek pred začetkom mirovne konference, vršil se je še najvišji vojaški svet/ :la uredi to vprašanje.
,--o—_
VELIKANSKA IZNAJDBA
Kaj je Ameriki pomagalo, cla se je tako vspešno borila na morju proti podmorskimi čolni in kako e bilo mogoče tako velikansko /ojsko prepeljati črez morje vkljub nemški blokadi. Vlada je izdala to veliko skrivnost. —• To ie vlada dosegla s pomočjo posebne iznajdbe brezžičnega brzoja va, katero je iznašel James H.
Md. — S pomočjo te iznajdbe se more vapešneje brzojaviti s pod-:emsko brezžično elektriko, kakor zračno.
-o-
BOLJŠEVIKI v NEW YORKU.
Živahno propagando za boljševizem sa razvili Nemci in židje v Mew Yorku. Sicer se nočejo imenovati boljševiki, temveč "radi-' <alni socialisti." Nad 7.00 New' Gorskih Nemcev je že pristopilo. Prihodnjo sredo večer bodo imeli velik ljudski shod, kjer bodo se-'tavili baje že, "Delavski in vojaški Svet."
-o--
PREDSEDNIK WILSON.
Paris 11. januarja. — Predsed-Wilson je dolgo spal. Edin obisk, katerega je sprejel, je bil general Peršing\ Ves Čas je porabil Wilson v . proučavanje "življenskih razmer," demobilizacije in Jugoslo-vanško-Italijanski spor. — Gotovo je, da je Wilson prisilil Italijo, da se je uklonila njegovim zahtevam. Wilson je samo za del Italijanskih zahtev. Odločno je nasproten, da bi Italija postala gospodar Jadrana, Resno je prouča-val tudi zahteve Jugoslovanov.
-o-
"KRALJ SAHARE" — UBIT.
Brooklyn, N. Y. — Jacques Le-baudy, milijonar, ki je bil znan kot "Kralj Sahare" je danes mrtev. V soboto večer ga je ustrelila lastna žena, s katero je živel v prepiru. Pet krogel je šlo y telo. — Pozno zvečer je nekdo poklical na telefon policijo. Ko je kapitan v službi odgovoril, čul je jokajoč ženski glas: "Prosim pridite hitro. Mama je ustrelila papa." Bila je njegova hčerka, ko je prišla policija, našla je v veži mrtvo truplo "kralja". Oblečen je bil v
Pri tej iWiliki se pa zahvaljujemo vsem naročnikom in prijateljem lista "Sloge" za vso njih naklonjenost in vso podporo, katero io nam do sedaj skazovali. • Bog plačaj ! ■—
I	UPRAVNIŠTVO ..SLOGE".
Najnovejše izvirne novice iz Jugoslavije.
Te dni smo prejeli od rojaka Anton Kušiua iz Švice več izvodov ljubljanskega dnevnika "Slovenca", „Straže" in ..Edinost" in sicer skozi tajnika S. N. Z. Mr. Kušin piše: Mr. Frank Hudover-nik. secretary of Slovenian National Alliance (S. N. Z.) Cleveland, Ohio.
Geneva, 21 novembra, 1918'. Cenjeni rojak!
V posesti Vaših c. kart od 19. IX. ter 15- X- I thank you very much. — Odkar smo postali slo-bodni državljani — se Vam nisem še oglasil.Verjemite mi, da sem bil na rojstveni dan Jugoslavije— 7. novembra t. 1. — pijan veselja. V teh važnih zgodovinskih dnevih se je mudil tukaj g. Rudolf Trošt, kateri je prišel iz Amerike. Gg. Korošec in Žerjav sta nato odšla v Pariz. — V Jugoslavijo se še sedaj ne more potovati ? Vsekakor za božič bodem gotovo doma, ob kateri priliki bodem izročil tudi od vseh naših ,,amerikan-cev" pozdrave. Vašim domačim sem poslal Vašo sliko iz kongresa. — Danes sem Vam poslal 4 številke ..Kurenta".
Omenjeni mi znesek od 20 dol. od strani Jugosl. Sokola do sedaj še nisem prejel toda neizmerna hvala že naprej.
Vas pozdravlja kakor vse ostale.
Na svidanje v Jugoslaviji!
Rue des Bains, 22. I.
* * * ■'.'..
Danes priobčujemo. kolikor največ dopušča prostar, novice iz domovine, kajti vemo, da so novice iz starega kraju sedaj iiaj-feolj zanimive. Prihodnjič pride na vrsto šavljivi list „Kurent", katerega šesto številko smo sprejeli, V težkih časih, ki jih prestanejo doma, je še vedno dovolj humorja v našem narodu in to je najlepši dokaz, da še žive doma naši ljudje. Pri vsej svoji bedi in lakoti jim ne izmanjka humorja. V prihodnji številki Sloge bode še več
kožuh, s kovčekom v roki. — Na policiji je njegova žena izjavila, da ga je ustrelila v silobranu. Našli so v njegovem žepu poln samokres.— Ta tragična smrt je baje konec dolge žaloigre, ki se je odigravala v razkošno opremljenem domu "kralja Sahare" v W estbuiy.
MOČ EBERTOVA RASTE. 1
Berlin. — Vlada je danes za 100 odstotkov močnejša, kakor je bila včeraj. Spartačani se imenujejo sedtij "komunistovska stranka." '
Otok Wieringen. — Kronprinc se je izjavil, tja raje izvrši samomor, kakor da bi kdaj prišel pred kako'sodišče, ako bi ga hoteli postaviti zavezniki. ^ '
——o---
London. — Naša Ameriška vojska v severni Rusiji 'je v snegu. Vendar ni nevarnosti.
Paris. —• Orlapdovo ministerstvo stoji na slkbih nogah. Trezni ele-menti zmagujejo tudi v Italiji. Ljudstvo uvideva veliko nevarnost vojske, v katero ga tira sedanja imperialistiška vlada. Minister Niti je1 baje že odstopil kot protest proti početju Italije z Jugoslovani. — .
' --o—- ■
Amerongen. — Za kajzerjevo življenje se boje. V svojem stanovanju je zavarovan in zastražen, da ga" nihče niti videti ne more — Slaba vest! •
novic iz Jugoslavije, oziroma iz naših ožjih krajev, katerih, žal radi pomanjkanja prostora, danes vseh ne moremo priobčiti. Zanimive pa so! Evo Vam nekaj: -—
PRESTOLICA SLOVENIJE MANIFESTIRA. ,
-: 7
Tisoči in tisoči naroda. Kdo bi preštel te tisočglave množice. Ta silna disciplinirana četa, ki je vedela kaj pomeni ta naš veliki dan svobode, kaj pomeni sila in volja duha discipliniranega naroda. Vse je šlo kakor po uri. Sprevod se je razvil spontano, vsak je vedel, kje je njegovo mesto, Reditelji niso imeli dela. In dela ni imelo vojaštvo, ki je ostalo kon-signirano po hišah, da „brani Nemce". Toda to ni bil dan za to, da bi maščevali vse te strašne krivice našega naroda.'B\l je praznik, oddih, delopust od dela, kažipot kako moramo združeni stopati v to.našo svobodo, združeni in edini na narodnem in gospodarskem polju.	/:
Cela Ljubljana je bila na ulici Toda ne samo Ljubljana, te velike manifestacije za svobodo naroda so se udeležile ljudske množice iz . najoddaljenejše ljubljanske okolice in zastopniki celega slovenskega naroda. Hiše praznično oblečene v zastave Slovencev, Hrvatov in Srbov, pa tudi nasi'i zveznih bratskih narodov čebo-Slovakor rn Poljakov. '
Najlepši prizor je bil gotovo na Kongresnem trgu. Glava pri glavi. Konjeniki, Orli in Sokoli ter banderi dijakov in za temi konjeniki, naša dekleta v pestri narodni noši, a pred temi rdeče srajce Orlov in Sokolov. Pred njmi pa četa naših častnikov in vojakov, temeljnega našega o-brabnega kadra. '
In takrat stopi med govoril i ki na balkon tudi n,adporčnik dr. Ro-stohar, potegne sabljo in priseže, da se bodo naši vojaki bojevali oslej le za Jugoslavijo in nikdar več za tujca, ki nas je hotel podjarmiti. In za njim so potegnili naši častniki in vojaki sablje ter prisegli sveto prisego našemu narodu. En sam klic je šel skozi množice : Klic, da hoče naše ljudstvo od danes naprej prosto vseh spon samo si določati svoja pota in svojo bodočnost v svobodni Jugoslovanski državi.
Manifestacija tisoč in tisočgla-vih množic — gotovo jih je bilo nad 60.000 na ulici — pomeni za nas častno fazo v tem našem prehodu y življenje svobode. Niti las se hi skrivil nobenemu, nikdo se ni pregrešil na'tuji lasti in ne na osebni varnosti, reditelji, naša obrambna straža, pomnožena z oddelkom policije z narodnimi kokardami nf bila nikjer primo-rana posredovati.
Prehod iz Avstrije v Jugoslavijo xjc v teku. Torkov dan manifestacije za svobodo je časten dan
za našo domovino.
* * *
Manifestačijski sprevod.
Nepregledna množica! Nikdo ni pričakoval, da se bo naše ljudstvo v tako velikem številu udeležilo slavij a naše narodne svobode in da bo ta stvar potekla tako mirno. Toliko smo trpeli, naše ljudstvo je stradalo, a vedelo je, da mora priti oni veliki dan odrešenja.
Jutro! Množice prihajajo. Prihajajo telovadna društva, naši jasni Orli in sinji Sokoli, prihaja dijaštvo, prihaja razumništvo,
/ _ / ' i
prihajajo naša strokovna, politična in nepolitična društva. Vse stranke, so zastopane, vsi sloji od naj-ITišjega do najnižjega. Raz hiš J vihrajo zastave. K apisi samo slovenski, tudi na glavnem kolpdvo-ru se blesti ivapis samo Ljubljana. Množice/prihajajo, a nad množicami^ plapolajo naše zastave SHS. in -prapori naših zveznih bratov Čfehoslovakov in Poljakov, a ne'sar^o teh, tudi zastave ameriških. zveznih držav in njihovih^ zaveznikov pričajo o naši hvaležnosti velikemu glasniku svobode Wood rovu Wilsonu.
Budnica, združenih godb. Od Piave gr/ne ''topovi. Zadnja bes«- ' da vojs&e. Le še nekaj dni. Na obširiif.Mii zbirališču irted Slonom in Narodnim domom se zbirajo ljudske množice, Reditelji in re-diteljice pomnoženi s policijsko st ražo z narodnimi kokardami in z gasilnimi društvi urejajo množice, Dohod v Šelenburgovo ulico in. prostor okoli kazine je naša narodna bramba zaprla. Razpoloženje, praznično oblečene prihajajo množice na zbirališče med viharnimi „Živijo" klici.
Narod prazuje zmagoslavje nad / okostenelim birokratizmom, nac'. nemštvom ' in nad brutalno germanskega fevdalist-ičnega militarizma. \'sc je praznično, j En narod, en cilj: svoboda.
Sprevod otvorijo konjeniki: — Orli .in. Sokoli,; Veliko jih jr. Sir-, de jim v narodne barve in cvetic zaviti vozovi, Na njih naši okoličani, dekleta in fantje v pestrih narodnih nošah. Harmonike, živa slika naših ljudi, tamburaški zbori, sinovi in hčerke naših poljan: ena sama čudovita pesem. Vozov je 27 iz vse bližnje in daljne okolice. Za njmi koraka šolska mladina v strnenih osmerostopih. Vodijo jih učiteljske moči. Učiteljice. šolski voditelji, med njimi šolske sestre in usmiljenke. Nepregledne vrste. Vse v najvzornej-šem redu. Prapori plovejo nad našo mladino. Za njimi jata ban-derov dijakov Jugoslovanske dijaške zveze. Za bander ji organizirani profesorski zbor. Za dija-štvom uradništvo. Od prvih zastopnikov ..Slovencev" deželne vlade, okrajnega glavarstva, do vseh bivših cesarskih in neeesar-skih uradov. Najbolj številno je zastopana sodnija. V znak demokratične dobe sledi tej skupini Zadruga ljubljanskih in okoliških čevljarjev. Za njimi zopet mladci. Nad vrstami številini napisi.
Woodrow Wilson — rešitelj narodov, tako se glasi napis pod umetniško sliko, portretom predsednika Zveznih držav. Slikal jo je dr. Miljutin Zarnik. Železni-čarska godba iz Zidanega mosta igra. Sledijo ji nepregledne vrste združenih.jugoslovanskih železničarjev in uradnikov, kot ena mogo čua strnjena jugoslovanska legija.
Smeh naših poljan in naših gora dekleta iii žene v živih naših' slovenskih narodnih nošah, a tudi v nošah Hrvatov in Srbov. — Njim na čelu voditeljici našega slovenskega demokratičnega žen-stva Pranja dr. Tavčarjeva in Cilka Krekova. Za njimi pod svojimi zastavami zastopniki združenih ljubljanski^ in okoličauskih pevskih društev. Sledijo zastopniki narodnega gledališča, za njimi godba iz Domžal.
Na to Sokol v strnenih vrstah s sedmimi zastavami, Za Sokolom Sokolice, njim sledi vojaštvo, temelj naše brambe: častniki in vo-(Dalje na tretji strani.)
SLOGA, lG-jTfrCATljA, IQ19
——^'wr-'a1""1"...........- ■■	................................
S L O C A
TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD.
IZHAJA VSAK ČETRTEK DOPOLDAN. URAD.
67 E. /th St. New York, N. Y. NA ROČNI NA$1.50 na leto — 750. za šest mesecev. •' CENE OGLASOV WA ZAHTEVO.
ISSUED EVERY THURSDAY BEFORENOON ' JBy the '
__ _____SLOGA PUBLISHING CO.	_____
OFFICE:
67 E. 7th St. NEo YORK, N. Y.
............ " ■ ' ■ ■ ^ — t — ■ — •
Subscription rates : 50 per year — .75 for six months.
ADVERTISING RAT^S ON APPLICATION.____
TEL.: ORCHARD, 2x73. __ __ ^
ČETRTEK 16. JAN. iyiy. THURSDAY. JAN. 16. 191,9:
: .'■'" '..■"'. '/ ■'	_^____—-i':	'^'^^»^yCii ' 'i.'i.I ,1 "■ ............ ' -
.. -i^u.--_:--....... ———----—-,—----—,--1 r:- i;-'--',;...........
VOLUME V. LETO.	ŠTEV. No. 3.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA.
Slovenska Narodna Zveza napreduje. po svoji začrtani poti. Upamo, da bo še sedaj bolj napredovala, ker bo naše ljudstvo izpre-v i delo. kaj je S. R. Z.
Pristaši te organizacije direktno pišejo v ,,'Prosveti" in ,,Enakopravnosti". da ljudem v starem kraju ni treba nobene pomoči in. podpore, ker imajo vsega dovolj. Ali ni 'p rok leta taka roka, ki piše tako izdajalsko? .Ali ni tp največja nesramnost, kar jo pomni svet?
Slov, Kep. Zdr. nabira miljonski sklad.-
Iz zanesljinega vira smo izvedeli, da sta h.i.ki gg. ' Krže in. Kristan v Washingtonu, kjer sta prosile vlado,' da bi jih pustila v staro. domovino.	,.,' .,
Ta dva— {Lenine, in Troeky.) hočeta y Jugoslavijo, zato nabirajo naši, nasprotniki fond enoga milijona za svojo propagando, za bolševizem.	'
• Pravica je prišla še vedno, na dan,Ju tako bode .tudi tukaj.
V GleveJand-u je Zveza J. Z. I. 'D. s S, N. Z. na delu. Stopili so v akcijo za nabiranje darov. ob)lekt;:,,di;t;iiiVe,ža.- Tiskane so 'že. tiskovine, ki bodo razposlane po vs.eh slovenskih .kolonijah v Ameriki. .
Rojak, rojakinja — sodita sama! Ali je Slovihic-en-i doma. ki so , prelivali kri; in stali. y senči vislic: ;ki; so in -se šedaj t-em lvujše stra-- dajo, sedaj potrebno še bolseviznia;?	.....
Knilja. kruha obleke, v fetfe.ro bodo zagrnili svo.ja pr.emra-/ena. od-lakote in bolezni shujšana telesa. tega jim je treba!
Krvosesom, ki hočejo bogateli na žuljih slovenskih delavcev, na žuljih trpinov, k sreči ni bilo dovoljeno potovati domov, vsaj .Sedaj ne. ,	- '
domovini, .naši jasni Jugoslaviji, so vsi. edini. ,Ysem. je na , cilju. >-- ona lepa zv.ezda na. jasnem modrem .nebu. zvezda daniea. ki je tako dolgo bežala in hitela čez vrhove gora —- za katero smo hrepeneli tisočletja, to zvezdo danico so vjeli J.ugoslovani •— Jugoslovani sami — in t > zvezdo, ki se imenuje ..svyboda" za vse — hočejo . izrabiti v svoje grde in boljševi-ške namene chicaški voditelji, katerim toiiko slepcev sledi.
Rojak! Vprašaj p ml no daš le,.en c.ent pri podružnici S. K. Z. kam bo še;l ta denar. Če ti povedo, da ne za lačne in nage v domovini. če ti povedo, da za .-propagando,, zapri svojo denarnico!
Ti .uočeš druge. Rusije — nesrečne naše sestre, noč.eš več prelivanja krvi, nočeš v-oč vislic, zato daruj nepokvarjenemu svojemu narodu po svoji 111 oči, da mu olajšaš bedo' Če hočeta Krže in Kristan milijon, dajte jima ga. če tako že.lita in jim hočete dati, toda pred Kristanom in Kržetom je sveta naša dolžnost, da pomagamo naši ljubi Jugoslaviji.
BERGER OBSOJEN,
■ •>
v,, liorgi?r, /nani vodja amerikanskih radikalnih gocijalis^vv, kon-r/resnian.-je hi! .»poznan krivim pred (.'hieaškhu sodiščem.,Obdolžim je bil upora in nelojalnosti. Porotniki so v primeroma kratkem času odločili, da je kriv. "Za nas je bil glavni dokaz to, kar je sam Berger pisal. Njegovi članki so naj jasnejši dokaz." r-— Ko je. ,?,omiia,u por,o,tiii-kov povedal vspeli posvetovanja in povedal. d;i so porotniki, mnenja. da je "kriv'' o!dolženega hudodelstva je Berger prebleijel in i-oize so se mu - vlile po licu.	, . ;..;,-,.>,-' . ..,.■ ,	>. ■ ,.
Ta obsodba je. značilna. Pred lue^oljjiolčasotn^je .t-udi Gaiea-šjvo Sodišče obsodil-., srto so.djal-istov, incd • katerimi, bi po pravici, mora-]•■ sedeti tudi nek.-;j naših rdečkarjev. "In sedaj zopet:ta slučaj. ■
Vsi miroljubni in pošteni državljapi...sp - se globok.; oddabniii, ko so čnli" sklep teh porotnikov. Kot. mo.ra jr. !.ežal.-) ,na ,pr,sih v sel; ^menkanov mts,el bode h tudi Amerika, lilija lepa ^vohodn? držr.va. kjer je toliko milijonov revežev iz Evropi ,p'ašl,Q kruha.: in "življenja, postala žrtev par fanatičnih prekucuhov. lenuhov in sleparjev? Krt ■ kor so se vedli rdečk a rji vseh , jezikov,,je bilo že skrajno.. Vedli so, se,, kot bi bili ž.e. sami Tr.otzkv-ji in mi. vsi p,ošteni. državljani	njih
mule. Za bpžjo: voljo, kam pa .jiridem^,.. 150 milijonov poštenih i.jjidf naj, se ukloni, terorizmu nekoliko spridenih- študentov, iab'J|of.i v<:e\' ? ;Ti,j;o	h,:?fi|j||lsl||io!	>awjn
pove. da to vendar lie more biti. ,	, T	...
Ruško delavstvo se je otreslo carja. Kaj pa ima sedaj ? jima,svo-budo? Sme ruski delavec misliti; kar in kakor hoče ? Snjie -biti prp-pričapja kakoršmiga hoče. X e! Cela Rusija/mora mislili kakor.misli eh čifut! Ako ne -misliš tako. ako si drugačnega prepričanja — na l vislice. :	'-'v',...- ..Ij^S-''-';
Očitalo se je kat. cerkvi krutost radi-inkvizicije. ki piti cerkvena naprava ni bila temveč državna. Pomislite krutosti,, grozovitosti ru-; svobode, ruske moderna boljševišk-e ^inkvizicije! KŠaj je vsa in-
| kvizicija V primeri s-samo enim dnevom grozovlade ruske socijalistič-|«e- inkvizicije. Carizem v stoletjih ni jireljl toliko krš i, in pomoril toliko nedolžnih žrteVt in povzročil .toliko gorja, toliko grozovitosti. kakdr sedanja "svoboda" v enem- samem dnevu. :
.Zato je Ameriško ;ljud:Stvo :hvaležtio lliicaškeui.tt:sodišču, da je Obrnilo čelo pozornost tej obravnavi, da je prišla resnica' in pravica in poštenje, recimo še zdrav razum do zmage.
Takole treba! Vsaki taki.sleparji so kakor strupena kača klopotača ža javno varnost in javno poštenje.
DOPISI.
__•___ • '
;.'' . > ■ 4	'	X:	i'
Clevelandske novice.
Cleveland, Ohio. Iz novega Mesta- 1
- * '■'"t
Well, kar se tiče Novega Mesta .; imamo marsikaj poročati. Naj- ( prvo veselo novico. Gospod ured- < <lik, poroko smo imeli tu. Prav en < lep mlad par se je poročil in si .: obljubi! večno zvestobo. Anton 1 Košiček je prišel iz Lock Haven, ; Pa. in nam odpeljal eno prav vrlo 1 dekle. Viktorijo Vrhunec. Koši- 1 ček je rojen v Člevelandu, pa je le mak) svojega življenja.tukaj bival. Bil je večina- v državi New York in Pennsylva-niji. Miss Ver- : •hunec pa je bila rojena tukaj in je vzrastla tukaj, toraj rožica iz domačega vrta. Bila je dobro šo- " lana in ob enem zelo pridno in de- ' lavno dekle.Viktorija je bila članica Marijine družbe še predno smo imeli omenjeno društvo v naši fa-ri, spadala je k društvu v sosedni Holy Name župniji. Ko pa se-je ustanovila doma Marijina družba, se je priklopih dekliškemu društvu tukaj. Vse je bilo prav lajn, ■ ampak to me je pa vgrelo, ko sem j ravno nove čižme kupil, potem pa j ■še ofeti nič ni blo. Mlad par jo je še tisti dan popihal proti New Yo-rku in domov v Lock Haven, Pa. Haul sem, pa vendar se- tudi jaz pridružim drugim in jima . voščim , dolgo življenja pa sreče- toliko, da jo bodeta s ta \ elk o lopato lahko basala.
nedeljo 5. jan. so .se pa dekleta. iz društva. "Kraljica Mai-ai-ka" |)Osta\ ik'. Igrale , so "Svojega v na jiiiiika," pri kateri igri so tako dobro izvršile svoje ulo-gf. da je bilo vsakemu po volji. Igrale so A-na Zupan, Agues Bobnar, Bregita Blenkush. Frances Sadar: Mary Seyer, J usta Zupan, Mary Perk o. Mary Smrdel. Ana Jtfrič.^ Mary Shuster. Ana Košak, Mary Globokar, Mary. Thomas,, Mary Pucell, Antonia Gregorčič in . Matilda Sinkove-c. Vse so se .pray, dobro zasukale na odru. Pri igri so sodelovali tudi naši tambu-raši in deklice iz B razreda. Veliko je pomagal Anton Zakrajšek. Ker se je predstava-vršila -v prid nove cerkve, so dekleta vs.e dohodike darovale v to svrho. Tudi tambu-rašem se i.marao zahvaliti, ki so igrali brezplačno,, Veliko je bilo ljudstva v.dvorani, toliko da bi jih več notri ne moglo. Hvala vsem. Čistega .1)0,-več ko $100.
Pa td še ni vse. Ne-samo-dekleta so, navdušene za igre, ampak tudi fantje iz društva sv. imena se pridno pripravljajo za, zelo zanimivo, igro, "Kmet in Vrag!" Igrali bodo 26. tega meseca in sicer v prid bednim v starem.kraju, Večina' fantov je sicer tukaj rojenih, pa, ker vedo, da vlada tam velika revščina pripravljeni so žrtvati čas in trud bednim v pomoč.
.'i^ukaj se.je začelo delati sisti-matično pri nabiranju ž a trpeče v starem kraju. Zato go bili na shodu 29. dec. 1918 izvoljeni posebni odborniki. k.i bodo skrbeli, da se nabira vsak smesec miliodarov in se jih- potem pošlje najbrž« potom ameriškega Rdečega, križa vJu-goslavij.o. Izvoljeni so-bili.: Andrej ,Slak jiredsednik,- Jplui A-u.dol.šek tajnik. J.ohn Lekan,' blagajnik-. 1'u-ieg .teh pa se j.e prostovoljno javilo- za nabiranje milocjarov večje . štev ilo, mož, katerih imena vseh ne vem...(.Uisi zaslužijo da jiri.dejo .njih-imena pred svet in f.ve pokažejo njih dobra srca. Bog jim plati!
., Ignacjj Tekavčič. ki j.e .bil a a poti: od dela domov pO:vo.ž.ea od automobila i(ste C'ompanije. za katero idela .ip <,prit,epi dobij, .v.eč, poškodb, kakor'ttudi zlomleno roko.
e že znatno boljši in se kni.alo po-■rne iz bolnišnice domov, clasi še 1'jjgo ne bode mogel delati z ro-,-■0,.... '-. v- - r"
Hudo je bila Zadeta po bolezni ir,užina Dolenc na- 82 cesti. Vsi ia enkrat, mož, žena in štirje otro-:i so ■ bili v pbstriji radi influence. Bog jim daj kmalo popolno jkrevanje. Bolezen je obiskala tuli družino John Kastelic. Gospodarje moral ])reneliati z delom in d za nekaj časa privoščiti počitnice in sicer v postelji. Tudi njegov brat Jožef je okusil kaprice influence. Oba sta na potu okrevanja.
Novo leto nam j« že podalo nia-ld •belega.'Do sedaj smo imeli zelo prijetno zimo. ker ni bilo mra-cn. Sedaj pa se je nekako zasukalo, na severni tečaj .'uno prišli in je že mraza za- potrd>o.
Cleveland, Q. dne 6. Januarja 1919.
Veselica od podpornega društva (Danica) št. 11. S. I). Z, se je včeraj dne 5; jan. t.. 1. zelo dobro, obnesla. Dvorana je.bila polna, kakor tudi zabave se ni manjkalo., Zato, je skrbel naš rojak , g. Rudolf Pe.rd.an, ki je s svojim orkestrom igral lepe komade, da je mladina in vse drugo zadovoljno 'plesalo in se zabavalo. Kadar priredijo ženske zabavo je vedno bolj obiskano; kakor,če .priredijo mo-žkfi društva, ker ženske imajo bplj priVjVačpO silo in ^u.aji), tudi bolje zaba,vo prirediti, ,^?j.torej se mora častjtaitii.članicani. ^.I.).Z. društva l ^uiica,. da so prerezi le zabavo, Nfun i., v e se i c e j.e," b,i 1 z a v k or i s t društveni, blagajni,- Med plesom so ,.1^i;le, i razii e, 1 eeji^^fi' in druge zabayfii , ...	... .
Zabava je trajala pozno, v noč.
.,'•.,.•• k-
i ' "'tp i| i , ■ i AMER1KANSKI JUGOSLO-. VANSKI DOBRODELNI
sklad. ,
i y,N;ew. York-ii se,je,dne 18. dec., h.yi8 ustanovila ta dobrodelna družila z pomočjo Jugoslovanskega Narodnega Sveta, v Washington D, C. in" več odličnih Ameriških dam in gospodov, ki bodo nan: pomagali pri nabiranju živeža, o-'jleke in denarja.
Da se to delo bolj z vrši se vrši v pondeljek 13. Jan. 1919 sejo Z-ve-ze J. Žen in Deklet ob 8:00 zv
okn Grd:i.nov.i dvorani. [Poleg Zv^ze J. Ž. L D. bo tudi zastopana SNZ.	■;;......•'
Z nabiranjem se tako,j prične kakor hitro bodo tiskovine tiskane. Namreč: naročijo se je troji ■vrste tiskovin. A) Nabiralne pole. ..B) Pobotnice, zduplikatom ir C t neke. vrste karte. razjio.šil-.janje rojakoni izven Cleveland-a , rPe tiskovine bodo lahko dobila tudi ostala društva, odbori, ki so si .že ustanovil,i po raznih naselbinah Za. vse. informacij« naj se obrnejo na,pisarno SNZ, in.Z.J. Ž. J. jI) 1052 East 62nd St. Cleveland, O
Tipkani, so . angleški, cirku-laf j i..ki. nos i j o -J ugo slo van sko m a-po in-.imena onih odličnih spošto va.nih Amerikancev in .\ni.crikank ki SO; nam. volje pomagati pri tej koristni kampa«ji za pomoč našemu ,trpečemu narodu v starem kraju.
Newyorske novice.
New York, N. Y. — Društvc cv. Frančiška Seral štev. 46 K S. K. Jednote je sklenilo na zadnji seji prirediti dlje <26. januarju domačo zabavo ali družinski večei v društveni dvorani na 62 St Marks Place. N. Y,;"N," Y. , ,
D'a bo ta zabava res prava domača zabava, se '^ode potrudil odbor, tako. da bo vsak zaclovo-
jen. Na vsporedu je več zanimi-■ih 111 kratkočasnih točk, kakor sa.mogovor očeta, ki ji šel obiskat ivojo hčer v Ljubljano."Za oku-en prigrizek se obetajo prave pri-itne kraj risk« klobase; Tudiokre'-jčila za dušo privezati pravijo, da ve bo zmanjkalo, lzgrala bo slovenska godba in pevsko društvo, .Domovina" je obljubila svoje izdelovanje. Kar se pa nikakor | ne sme prezreti, je pa to, da bo ta ,;ečer na licitaciji prodan pet;ga-. Ionov veliki balon vina in -sicer pravega belega vina, ki stane samo ena galona $2.25. Kakor se 3'beta, ne bode dolgočasno na tej domači, v resnici pristno domači zabavi. Vsi bres izjeme ste vabljeni. Začetek ob pol 5 popoldne. * * *
Slovensko pevske in dramatično društvo ..Domovina" bo 11a slo-vesem način obhajalo svojo desetletnico obstanka dne 2. februarja, in sicer v Arlington Hall. Ker je to eno najstarejših in najbolj zasluženih društev v New Yorkn, katero se je povsod z veseljem in mnogokrat z lastnimi stroški odzvalo in pomagalo k boljšemu uspehu različnih narodnih, društvenih in cerkvenih prireditev, je. dolžnost vseh rojakov, da.se te desetletnice dične naše ,,Domovine" 11-de-ležimo in ji stem pokažemo, da vemo ceniti njeno požrtvovalnost. * * ."l!
Seja podružnice S. N. Zveza
,,Ilirija", štev. 23. se je vršilo dne li. januarja na 62- St. Marks Place. Poleg drugih točk je bilo tudi sklenjeno, da se priredi na predpustno nedeljo igra in koncert v korist S. N. Z. Odbor bode preskrbe!, da bode vse. v redu in igrala se bo Dr. Krekova igr:-„Turški Križ".
Izovljen je. bil tudi novi odbor in sicer g. Leo Strukel, predsednik; g. Trošt, podpredsednik; g. Ivan M oži 11a. tajnik; g. Matija Čagran, blagajnik; Fr. Viktorin .zapisnikar. Nadzorniki:. gg.Alojzij . Rupnik. Ivan Ribič in Filip Her gula. Upamo, da bo"skoraj docela novi odbor še vspe.šneje , deloval v- korist slovenskega naroda, kakor je prejšnji. Vsekakor bi pa bilo želeti za tako plemenito stvar katero propagira S. N- Zveza ma-,1.9 več zanimanja med newyorški-mi Slovenci. Kmalu bomo .stopili pred slovensko ljudstvo doma in kaj mu bomo dali? Same tolažbe
so že siti, dajmo jim podpore !
* *
V nedeljo 19. januarja prired; ženski ,odbor za Jugoslovanski sklad popoldansko zabavo v prostorih ,,Danice" na Morgan Ave. corner lngraham Street. Začetek točno ob 5-tih popldne. Vstopnina prosta. Ker je preostanek zabave namenjen v korist jugoslovanskil ..sirot, se pričakuje, da bo prireditev dobro obiskana- in da bo prišel vsakdo, ki bo le mogel.
Odbor se trudi, ila bi zbral kolikor največ. anogOČe darov, da b(. na ta način pomagano olajšat bedo ubogim širotam v domovini ki so brez pomoči. Prijatelji nar roda. vsi na prireditev v nedeljo
Društvo sv. Antona Paduanskcga, štev. 138. C. K. of O.
Ima sejo vsako 4. nedeljo ol) 2. po poldne v stari šoli. Predsednik: A11 'on Skulj, 1139 E. 74 ,St. Podpredsed •i-k: J os.' Glavic h, C21O Shade Ave. Zapisnikar: Anthony Skulj, 1139 K. 71 't Finančni tajnik? J-oSip Pcrko, 82} "v 76 St. Blagajnik: j. Ogrinc, 6o2( Glass Ave.
Bolniška, podpora $5.00 na teden ipsmrtiiini $500, $1.000, in $2.000.
Sprepcmajo se praktični katoliča vi;, društvo,, si. je omislilo tudi unifor 1110. ,
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S . K. Jednote ima svoje seje vsako dru SO soboto v mesecu, na 62 St. Mark' Place, - New York, N. Y. Sprejem: Člane, od 16—50 leta za zavarovalni no $250.00, 500,00 in $1000.00 ill bolni ško podporo. Zavedni rojaki, pristo pite k temu prekoristnemu društvu, k je- eno izmed naiagilnejših v Nev V or k 11. . ,
Kašelj
najsibo pri otrocih aH odraslih, se no sme nikdar zanemariti. Kašelj je znak preblajenja in.ga, je treba takoj lečiti. Nikoli vam no bo žal vzeti
Several
Balsam for Limgs
(Severov Balzam za Pljuča), ki jo zelo pr.'jetno zdravilo proti' ka'Sju, prehladu, bodcu, hripavosti in. kadar v grlu boli. Zelo priporočljivo je za novorojenčke, otroke in odrasle. Cena 2 S in 50 coatov v vseh lekarnah.
Severov Altr.sr.ah za Slovenec, za leto IS 19 jo gotov in pripravljen za razpečavanje v vseh lekarnah a(i pa naravoost od
CENE NIZKE.
Spodaj podpisani opozarjam Slovence, kakor Slovenke po Col-linwoodu in Nottinghanjtt. na veliko zalogo jesenskega nip zimskega blaga po nižji ceni kftkor v. mestu. Posebno nizke cene za zimske suknje (overcoats), klobuke in kape za dečke in deklice'in sploh Vse kar vi potrebuješ- pri vaši družini. Imamo veliko, volne v štrenah, močne, lepe čevlje' in ro-barje za moške, ženske.in otroke. Za moške imamo posebno fine klobuke in kape. Cene nizke pri JOSEPH KOS, 15230—32 Waterloo Rd., Collinwood, O.
HIŠA ZA $3200.00.
Hiša je. urejena za dve družini ; spodaj je pet sob in zgoraj sc 4 sobe iii je tudi v jako dobrem stanju tako, da se lahko kar notri preselite brez vseli 'popravil •razv.cn ako jo hočete okinčati.
'Pa hiša se nahaja 2 minuti hoda do Kinsman ali pa, do 79th kare. Proda se za gotdv' denar ako nimate denarja zadosti, van ga jaz preskrbim. Oglasite ,s< pri Joseph Zajec. 390 Ef ...St Telephon Wood 648 K
POZOR SLOVENCI!
Kadar potrebujete v hiši kakega pl.umberja za vsakovrstne delo, oglasite se pri meni. Jaz van" zračunam koliko bo valjalo delo delaip vsa popravila, postavljau kopališča in sinke v hiši.; Moje cene so nizke, delo garantirano Svoji k svojim! ^idini':;slovensk plumber
NICK D A VID O VIC H,
6620 St. Clair Ave!
Princeton 2994 ,1<.
Tel. Princeton 1173
Društ. Sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo v mesecu v KNAUSOVI, DVORANI.
Predsednik: A. Grdina, St. Glair av.e; tajnik Joseph Russ,. 6619'-Bonna1 a.ve,, zastopnik. Jernej Kii^np ^139 St. Clair a.ve., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Cla:r ave„ N. E.
Člani se sprejemajo v društvo od 16 do 45. leta. Posmrtnina ,je $250.00, $500.00, in $1,000.00, bolniška podpora je $6-oo na teden, Vpišite! tudi sloje otroke v otroški oddelek.
Novo vpisani član 111911a prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakar se ist'b pošlje vrhovnemu zdravniku, in aboiya.odobri, glasuje društvo pri priho.diiji seji o sprejetju.
DR. LOŠKA D 014 NA
zboruje vsako 4- nedeljo v; iiiesccu ob eni uri popoldan v John ,Grdina dvorani Uradniki so: Predsednik Jernej, Krašovec. 5609 St. Clair ave. podpred sednik Matija- Truden, 1152 E. 61. St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6206 . Schade Ave, II, tajnik Fr. Mulec,.1180 E.'.6o. St.; blagajnik Anton >Iihdlčič, 1150 E. 61. St.' Mesečnina je $1:00 Bolniška podpora znaša na:tedcn $7.00 Rojaki se vabijo, da vstopijo v naše društvo. Posebno se vabijo Lo/.ani k obilnemu pristopu. '
I KRANJSKO ŽENSKO P(pDP. DR.
SRCA MARIJE (staro).
j Predsednica Ivana Pelair/1133 Nor j wood rd; podpred. M. Grdina, 6025 St. Clair-ave, tajnica I^annie: Trbežnik, 6615 Ronna rd, Vač. taj. Ilelena. Mali, 1101 K. 63. cesta, blagajničarka Katarina Perme, 1133 Norwood Rd'. Društveni zdravnik dr. Seliškar. Seja • se vrši vsako drugo nedeljo ,v,(iijese'cu v John Grdinovi dvorani ob pol dveh 'popoldne. -	' A ;1
C. .0 F.
Red. Kat Borštnarjev
" Slovenski oddelek Dvor Baraga
• sprejema praktične katoličane od 16. do 50. leta; Kandidatje se. lahko vpišejo pri. vsakem članu in pri seji, ki ,sc vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. .Vida.
Podrobnosti daje drage volje odbor in vsak član društva. E. 40. St.; finančni tajnik Lowrenc
Nadborštnar Fr. Perme, 1132 Norwood rd., pod borštnar L. Pečjak, 1309 Zupančič, 1372 E. -|7 St.; zapisnikar John Perme, 1*1.32 Norwood Rr., blagajnik Jernej Knaus, 61..'.9 St. Clair ave, bolniški nadzornik Malt Mol mar. 1109 Norwood Rd. — Trustisti: Jakob Wahčjč, Ant. Skulj, John Skulj. ■
Društvo
I Sv, Marie Magdelene
•lev 162 K. S. K. J
ima redno mesečno- sejo prvi pondeljek večer v mesecu v šolski dvorani. Predsednica, Ivana Pelan, 1133 Norwood Rd,; tajnica, Mary Mac.erol. 1348 E. S51I1 Str. zastopnica, Frances Knaus, 1052 F.. 62. St. Društveni zdravnik Dr. J. M, Seliškar, 61 26 St. Clair Ave. N. E.	.
Članice se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta. Posmtrnina je $250.00, $500.00 in $1,000,00' bolniška podpo- , | ra je $5.00 na teden. Vpišite tudi svo- j, je otroke v otroški oddelek, v katerem se sprejemajo otroci od enega do ' Šestnajstega leta.
Vsaka novovpisana članica, naj se da zdravniški! preiskati do 18, v me-seču. Članica, ki vpiše kandidatinjo pa mora gledati 11a to, da pe nova člani- S ca udeleži seje,, ker se ne bo pošiljalo ,; nobenega naznanila iz urada društ-ve-ne tajnice. Ako pa nova upisana kali-didatinja ne bi bila potrjena po glavnem zdravniku, potem jo bo društvc na tajnica o tem se pred sbjo ob.ves-tila. Asesment se lahko plača razven j na redni seji i tudi vsako tretjo nedeljo v meseeu <>d 1 -..30 dp 3. ure po-loldne*. ..... ' ' --
Slov. Kat. Pevsko Društvo
"LIRA"
Slov. Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. Pixels John Žulich. 1261 Norwood Rd., Podpreds. in pe-vovodja Math. Holmar, 1109 Norwood Rd.; Tajnik. John Strle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik, Frank Matjašič, 6515 Edna Ave. Kolektorja: Anton Hlab-še str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četrtek in sobota zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vida, Seje vsaki prvi četrtek v mesecu
-John Strle, tajnik, 6711 Edna Ave. Cleveland, O.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 18. S. D. Z.
, ,Spr,cj.emajo se člani v društvo od 1,16- do'50. leta. Bolniška podpora,$7.00 in $14.00 na teden. Posmrtnine se izplača bodisi $150.00, $300 00, $500.00, in $1000.00, toraj,.za toliko, kakor se hoče kdo zavarovati.
Možje in mladeniči! .Vprašajte se, če storili svojo dolžnost in ste že člani tega prekoristnega društva. Ako še nisi , pop.ii.sli dobro in ko si prišel do pravega sklepa, rekel bodeš: Tudi jaz hočem biti Elan te Zveze, ki je pod državnim nadzorstvom, katera pošteno plačuje bolniško podporo in po-_r>mrtnino! Tedaj ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. Za pojasnila vprašajte pri predsedniku Josipu Zakrajšek, 6218 St, -Clair Ave., podpredsednika Josipa Salamon, tajnika J.ohna Vidervol,. 1153 E. (ji St. ali pa, ^nadzornike našega društva: Alojzij Tomse, Mike Mulec, Viktor Kompn-re, Redar: John Petrlin; .zastavonoša Alojzij Somrak.
Društvo zboruje ysajco. drugo nedeljo' ob 2. uri popoldne. v šolskih dvorani	f
Društvo Martin Slomšek št. 16 S D.Z.
sprejema čjane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00, /$7-00, $14.00. Posmrtnina $150, $3-00, $500, $i»00, $2000, za kolikor kdo želi. Dolriios.t vsakega poštenega moža je, da postane član S. D. Z. Pristopit'.' k našemu društvu, dokler ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradnike: Damijan Tomažin, 1095 E. 64. St. predsednik, Frank Novak, 681C Edha ave, tajnik, Leopold Išušlan, 1091 Addisipn Rd. blagajnik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu oh pol dveh v novi šoli sv. Vida. Društveni zdravnik: dr. Seliškar.
SLOGA 16. JANUARJA, 1919.
Najnovejše izvirne novice iz Jugoslavije.
(nadaljevanje s strani.)
jaki, vse .pomešano v smislu našega demokratičnega principa, med njimi zastopniki naše jugo-.' slovanske mornarice, ruski, srbski in italijanski vojni ujetniki s slovenskimi spodbudnimi napisi.
Mogočna četa Orla. Zastopani so sledeči odseki s svojimi zastavami : Zveza Orlov, Št. Peter in Št. Jakob v Ljubljani, Št. Vid nad Ljubljano, Vrhnika, Brezovica, Devica Marija v Polju, Sostro, Št. Jakob ob Savi, Kamnik, Domžale, Št. Janž, Št. Peter na Krasu, Višnja Gora, Kamna Gorica in drugi. Mogočni pohod.
Njim slede socialno demokratične strokovne organizacije s štirimi rdečimi zastavami. Pred njimi slika voditelja socialistov pi-• satelja Etbina Kristana, ki se je preselil v svobodno Ameriko prisiljen še pred vojno. Za njimi korakajo poštni uradniki in uradnice v uniformah in brez uniforem. Njihova vrsta je nepregledna.
Sprevbd zadključijo naše krš-čansko-socialne organizacije z zastavami. Precl njimi slika dr. Kreka, ozaljšana s cvetjem in jugoslovanskimi trobojnicami. Nosijc ) jo dekleta v narodnih nošah. Sledijo odbori katoliško narodni! prosvetnih društev, na to rokodelski pomočniki, mladeniško društvo,-društvo rokodelskih potno čnikov, mladeniško društvo, dru štvo rokodelskih mojstrov z za stavami. Krščansko socialni - delavci in delavke.
Obhod gre po Dunajski cesti, mimo glavnega kolodvoru, po Re-sljevi cesti čez jubilejni most mimo -Katoliške tiskarne, ki je okrašena z zastavami troimenega naroda SHS., nato mimo Mestnega doma, magistrata, čez Stari trg, št. jakobski most pred Deželni dvorec, kjer se vsa množica uvrsti na Kongresnem trgu, tako da j e trg veliko, premajhen . Raz vsa okna in ob straneh ceste pozdravljajo manifestante, brezštevilni ^ gledalci.
Sprevod se razvrsti na Kongresnem trgu. Ob Zvezdi konjeniki, pred njimi telovadci in narodne noše, okrog in okrog drugo občinstvo. V ospredju vojaštvo. j
Godbe igrajo, množica prepeva domorodne pesmi; „Živijo" — klici našim poslancem in zastopnikom Narodnega sveta, ki so zbrani na balkonu Deželnega dvorca. Ovacije nočejo prenehati. Ljudstvo zapoje Onam onamo, Slovenec sem. Hej Slovani. Na to spregovori burno pozdravljen zastopnik Narodnega sveta, Ivan Hribar.	• I
■	' i O
, ' Govor ravnatelja Hribarja.
.i.	str
Državljani in državljanke svobodne Jugoslavije!	/
Naše življenje je polno dela in truda, polno vsakdanjih skrbi." Marsikedaj omagujemo pod nji-, hovo butaro. Kljub vsemu temu pa prihajajo trenutki, v katerih se čutimo srečne, da živimo..
Devet dni sem preživljamo take trenutke. Saj se zavedamo, da Smo stopili iz tamnice, v kateri so nas doslej imeli zaprte, 11a svetlo., solnce.
r.
Naša srca, mile mi sestre in dragi bratje, prekipevajo vzvišenih čutil; vsaka naša žilica drhti doslej nepoznane srče in radosti.
Svobodni državljani ste. (Vihar navduršenja gre med množico; neprestani, dolgotrajni Živio!— klici). Kot taki pa se dobro za-vedate, da Vam bode ta največja vseh dobrin'ohranjena le tedaj, ako bode Vaš državni ustroj redno ftmkcijoniral. In prišli ste semkaj, da spoznate one, ki naj za to skrbe.
Žalibog, danes ni med nami o-nega, katerega Ti, narod moj, najbolje ljubiš in častiš. Našega predsednika, našega voditelja, apostola jugoslovanštva in prvoboritelja za našo suverenost, dr. Antona Korošca (Viharni Živio 1—klici)
pogrešaš tukaj. A ce m telesno, v duhu je gotovo med nami. Saj je mogoče, da ravno v tem trenotju razpravlja v Švici, kjer se že nekaj dni mudi, o pogojih za zgra-dnjo naše celokupne.države z velikim rodoljubom, predsednikom jugoslovanskega odbora dr. Ivanom Trumbicem (Viharni Živio!—klici) in ginijalnim srbskim ministrskim predsednikom Pašicem. -— (Zivio Pasič!).
Narod! Prav je, da ob navedbi njunih imen navdušenja prekipevaš.. Saj sta ta dva moža bila, ki sta z modrim, globoko premišljenim paktom položila prvi te-\nve'ljrii kamen samostojni in suve-! reiii državi Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Temu temeljnemu kamenu sledili so drugi in hvaležnost zahte-- va, da se spominjamo njih pola-gateljev. Do črne zemlje se klanjamo Tvojim manom, Janez E-vangelist Krek! ( Ponovne, dolgotrajne ovacije spominu dr. Kreka; Klici: Slava Kreku!) Ko si spoznal, da ne bodeš klicar v puščavi, dvignil si prapor našega u- ^ ; jedinjenja in zaklical si gromo- ;
glasno, da je odjeknilo po vsem ( , svetu, da smo Slovenci, Hrvatje i in Srbi narod istega jezika in iste ■ krvi. Ko so nas obdolževali ve- ^ leizdaje, nas zato metali v ječe ( in preganjali od domačih ognjišč, | vrgel si jim v obraz nepobitno in , porazujočo resnico, da je robstvo veleizdaja.
Tretji temeljni kamen položil si Ti, narod moj, ker si klic umel in veliko ^lobo spoznal. Pokazal si se zrelim. Slava Ti zato!
Četrti temeljni kamen položil je naš, od vseh spoštovani vrhovni dušni pastir, knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. (Bog živi našega primasa Jugoslavije! Vihar se par minut ne poleže.) Pred 20 leti sprejemali smo ga 'slovesnim načinom. Radostno razpoloženje ki je vladalo takrat po Ljubljani, zdelo se je, da ima globlje vzroke. In imelo jih je. Slovenski narod pričakoval je od svojega sina na' stolici sv._ Maksi-ma velikega čina. Ne zastoj. Ko je prišel čas, segel je škof dr. Jeglič vsem zvestim sinovom naroda v roke in se — njim na čelu— izrekel za ujedinenje. S tem činom postal je — sam od sebe — pri mas Jugoslavije. (Živio primas Jugoslavije!) in našo belo Ljubljano povzdignil je za stolico primata. (Burno odobravanje).
Največji kamen pa je v temelje naše države položil mož, čigar izredno državniško modrost občuduje ves svet. Grozno, nečloveško klanje provzročil je zgolj iz nebrzdanega šlavohlepja avtokrat. ki ga bode zgodovina brez dvojbe nazvala največjo sibo človeštva. Videč to, odločil se je predsednik Zedinjenih držav severne Amerike' Woodrow Wilson (Vihar med množico, navdušenje noče ponehati) storiti take vnebovpijoče zločine za vse večne čase nemogoče. In nastopil je proti uzurpatorjem mpči, ki jo tako radi in jako bogokletno — kakor Nerorfm Ivan Grozni —- izvajajo iz božje milosti. „Vsa moč je iz narodov, njim samim gre torej odločevati o1 njej!" glasil se je njegov klic. klic pravega demokratizma, ki' gre 7-magonosno svojo pot po vsem svetu. Od klica pa je bil Wilson prestopil tudi k dejanju. On za •nas Jugoslovane od onih, ki so nam še pred nedavnim brutalno grozili, da nas v tla pomandrajo, naravnost zahteva svobodo, neodvisnost in samoodločbo. Vem, da možu, kateremu se bodo dvigali spomeniki po vsem svetu, tudi Jugoslavija postavi dostojen spomenik. A najlepši spomenik — spomenik hvaležnosti, ohranimo mu v svojih potomcev srcih.
Še enemu čutu hvaležnosti moramo v tem svečanem trenutku dati izraza. Temelje naš^ države drži skupaj dragoceno pojilo: Tvojih hrabih . sinov — mladeni-
čev in mož — Tvojih onemoglih starcev, Tvojih blagih hčera — deklet in žen, — Tvojih nedolžnih otročičev kri je to, velika, sveta mučenica, kraljevina Srbija! Ta kri vpila je po maščevanju k nebu in priklicala je maščevanje; ona je prosila Tvojega pove-ličanja, in poveličana si! — Zgradba pa, kateroi drži skupaj tako dragoceno pojilo, je neporušljiva. Prej mi torej naše poklonstvo Ti, naša krasna, ob lieizme.rnih mukah. rojena in zato za večno neporušljiva Jugoslavija. (Viharni Živio—klic?. Vihar noče prerie-liati).
Govor državnega poslanca dr.
Lovro Pogačnika.
Dragi bratje in sestre jugoslovanske! Prihajam z Dunaja in Vam prinašam pozdrave vseh o-nili poslancev, kar jih je še gori v Jugoslovanskem klubu. Z Dunaja prihajam, kjer so se zgodile v teh zgodovinskih trenotkih korenite spremembe. Danes gledajo vsi tisti, ki žive v onih zidovih in ki so si iz slovanskega bogastva zidali svoje ponosne palače s stra- j, h0111 v bodočnost in se boje, da ^ bo po Ringu rasla trava in da bo j{ vse opustošeno. Strah jih je čtt- £ štev, ki danes planite v Vaših sr- ^ ;ih. In ta strah je tudi pOpolno- g na upravičen, kajti gospodje ima- c [o slabo vest, ker se zavedajo t icrivic, ki so Vam jih skozi sto in 's stoletja provzročali in Vam tigra- ( bij ali Vaše pravice in Vašo svo- 1 bodo. Toda prišel je naš čas. Naš : narod se je vzbudil, našemu na- ' rodu je zasijala zlata svoboda. Da- , nes praznujete prvi sveti dan svo- , bode slovenske, svobode srbske, | svobode hrvatske. Gospoda moja!. Boje se, da se bo danes tudi v Ljubljani razgrajalo, da se bodo tucli v Ljubljani prirejali izgredi in se godile nasilnosti. Prijatelji! Jaz nisem vedel, kaj se bo danes tukaj zgodilo, ampak jaz sem ministrskemu predsedniku v Vašem imenu, v imenu Jugoslovanskega klitba in" v imenu naroda slovenskega izrazil, da je ta strah neutemeljen. J az vem, da se ne bo zgodila nikomu najmanjša krivica, da se ne bo pripetil najmanšji izgred in da se ne bo danes v Ljubljani prelila niti kapljica krvi, Kajti slovenski narod ni narod nasilnikov, slovenski narod je narod omike, slovenski narod je narod izobrazbe in on kot zrel mož ve, kaj mu je storiti in to bo tudi storil.
Dragi bratje! Dovolite, da izražam pri tej priliki misel, ki jo je že povdarjal moj predgovornik. To je misel Vas veh. kar Vas
vidim v toliko tisočglavih množicah tukaj zbranih, to je misel na svobodo, misel na lastno državo, misel na ljubljeno Jugoslavijo. Danes pozdravljate dragi prijatelji to. misel kat uresničeno.
Prijatelji! Ko je Jugoslovanski klub lansko leto izrekel svojo jugoslovansko deklaracijo, takrat so nasprotniki rekli, da to igovo-re politiki veleizdajalcev. da govore izdajalci slovenskega naroda, izdajalci državnega mišljenja.
Prijatelji, nastopil je mir, utihnili -so vsi tisti, ki so izrekali svojo obsodbo, iz lastne volje, iz lastne moči se je izrekel slovenski kmet, se je izrekel slovenski delavec, se je izrekla slovenska žena in slovensko dekle in v soglasju z vsem narodom slovenskim se je izrekla slovenska inteligenca za našo misel, za našo svobodo. Mi hočemo biti na lastni zemlji svoji gospodarji. (Živijo, Živijo!) Zato naj veljajo moje hesede, ki jih govorim kot zastopnik Slovenske Ljudske Stranke, naj ve-. ljajo te besede v prvi vrsti zavednosti vsega slovenskega ljudstva. (Ponovni jburni „Živijo"— klici.)
'Volja slovenskega ljudstva je priklicala našo Jugoslavijo v življenje in volja slovenjskega ljudstva je tisti odločevalni faktor, ki bo odločeval, kakšna naj Jugoslavija je in kakšna naj ostane.
Prijatelji in prijateljice! Ko gledam danes toliko vrlih Orlov in
Sokolov tukaj zbranih, ko gledam tukaj naše častnike in vojake, lahko rečem, da se je zbrala naša mlada moč, da se je zaklela danes naša mlada sila in prisegla, da ostane Jugoslaviji zvesta do groba. (Živijo, Živijo!).
Prijatelji! Nobena kaplja krvi naj ne izteče več za druge narode, za druge interese! Pripravljeni pa smo preliti svojo srčno kri [za svojo,svobodo, za našo ljubljeno Jugoslavijo. Prijatelji! Končam in Vas še enkrat najiskrejneje pozdravljam.— Pozdravljeni Vi vsi. pozdravljeni Vi sodniki, pozdravljeni Vi upravitelji, pozdravljeni vi kmetje, pozdravljeni Vi delavci, pozdravljena mladina, pozdravljen narod slovenski v svobodni Jugoslaviji. (Dolgotrajno viharno ploskanje in ,,Živi jo"—klici!).
Govor dr. Karla Trillerja.
M
V imenu deželnega: odbora in dežele Kranjske je govoril nato namestnik deželnega glavarja dr. Karel Triller. Narod! Bratje in sestre! Na ribih žari — na planinah se dela ieli dan! Oni beli dan svobode, i ga je pričakoval naš rod neskon-no dolga leta v težke verige vko-ran, s trepetom v srcu, toda s ikalnatim zaupanjem v duši. Nik-lar niso obupali v teh strašnih, emnih časih poklicani glasniki .lovenske duše. Nikdar ne, od Vo-lnika in Prešerna, do Jenka, Aškerca in Gregorčiča, do najmlajših oznanjevalcev naše svobode. Vsikdar so tolažili in bodrili naš rod, da Ilirija vstaja, da največ sveta otrokom sliši Slave, da kje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti volijo vero in postave in da ,.ko' v črni jaz gomili'bom počival in zelen mali poraste nad menoj —"vks'elih časov stečo -bo užival, imel bo jasne dnch'fe narod moj", lii danes je napočil po predolgi pepelnici tudi tisti vstajenja dan, „ko gremo'hapre'j 'mi strelci in plamen gre pred nami skoz noč, kot Bog pred Izraelci".
Proroške sanje teli naših glasnikov izza treh rodov so danes realno, dejstvo. In zato blagor o-
nim izmed njih7%l KJi!k že davno
v:,* -	- rt ' '/\ a j
krije mehka ih hvaležna jugoslo-vansiiži' žMfflja. Njihovi duhovi v, trenutku nevidno plavajo nad nami in1 nas blagoslavljajo. Blagor pa tudi onim, ki so bili njihovi llajvernejši učenci pa jim ni bilo sojeno, da bi bili doživeli današnji jasni dan syobode. In v tem smilu veljaj s tega mesta izpred te hiše naš spomin predvsem pre-odličnemu zidarju svobodne Jugoslavije dr. J. Ev. Kreku. Slava njegovemu spominu! Nič manjša slava 'pa tudi spominu onih tisočero in tisočero jugoslovanskih junakov, ki so prelili v teh zadnjih strašnih štirih letih svojo srčno kri na tem ali onem bojišču, na tej ali oni strani, kajti iž vse te skupne krvi se je rodila svobodna Jugoslavija. In tudi iz one, ki se je prenehala pretakati po žilah na vislicah ali drugih moriščih. Iskreno hvaležen spomin njim vsem!
In s tem iskrenim izrazom hvaležnosti vzemimo slovo od preteklosti, nad vse žalostne. Od danes vnaprej naj bodo uprti vsi naši pogledi v bodočnost. Vsi in vsak izjmed nas naj stremi za tem, da prestopimo prag svobode kot zrel in discipliniran, kot kulturen narod. Brez naSilstva. brez malenkostne maščevalnosti. Z neomadeževanimi in iieokrva-vljenimi rokami dvigajmo prapor naše svobode. Tako da bo bodoči zgodovinopisec te velike dobe smel in zamogel zapisati na čelo svoje knjige, posnemajoč svojega velikega prednika Plinija geslo:
Haec est Jugoslavija ! Bogu ostani mila in draga, lepa naša jugosfbvanska domovina! (Odobravanje in pritrjevanje).
Govor vojaškega zastopnika.
Bratje in sestre svobodne države , j,ugosldvanske! Tudi za nas, kar nas veže težka dolžnost, je pri-
šel čas, da damo duška čustvom, ki so jih polna naša srca in naše duše. Mi, ki smo morali mnogo prestati, ki smo morali marsikaj ' udušiti, ki smo morali zlasti udu-šiti vsako najmanjšo željo po zla- J ti svobodni Jugoslaviji, mi danes svečano prisegamo, da hočemo preliti svojo kri za svobodno državo in da hočemo ostati svobodni Jugoslaviji -zlesti do groba. (Viharno odobravanje in ,,Živijo"—• klici).
Me'd govor oni dr. Rostoharja, ki potegne sabljo, na .balkonu v znak prisege, da se ne bodo naši vojak: več bojevali za tujce, ampak samo za lastno domovino, potegnejo častniki in vojaki sablje ter bodala in prisežejo svobodo jugoslovanski domovini. Navdu-enje množic nepopisno. Gromkih ,,Živijo"—klicev noče biti konca, i Med množico gre v ihar kakor veliki val: vsakdo ve da prehajamo iz stare Avstrije v Jugoslavijo.
Zastopnik soc.-dem. stranke Kopač.
Spoštovani someščani, prijatelji in prijateljice! Iskreno vas pozdravljam, kot zastopnik Jugoslovanske	socialnodemokratične stranke, ki se je pridružila celokupnemu narodu, kar je čisto ob s sebi umevno. Socialna demokra- j cija stopi danes ujedinjena s tro-imenskim narodom in upam. da bo bodoče socialnodemokratična 1 stranka v tem novem zjednjenju 1 narodom lahko velik faktor in da bo v tem narodu zastopana demokratična ideja, zazdaj. prijatelji in navzoči, ne samo Ljubljana, ampak tudi širši krogi naše domovine čutijo danes to potrebo, kajti z demokratično idejo je prepojeno danes prebivalstvo 'V zadnji gorski koči, in zadnji otrok, ki spregovori danes besedo, govori o narodnem ujedinjenju. Nihče izmed nas ni pričakoval,' da nam bo tako hitro zasijala zlata svoboda. Doživeli smo to hitrejše, kakor smo pričakovali. Prišel bo čas, ko naj spregovori v državnem zboru in v vseh drugih zakonodajnih za-stopih poleg drugih razredov svojo besedo tudi en razred, razred, ki največ trpi, to je delavski raz-, red. Izjavljam, da bomo mi socialni demokratje 'akrat storiti svojo dolžnost napram drugim slojem, ako jo bodo storili tudi drugi sloji napram nam. Globoko sem prepričan, da ne bo v bodoči državi zadnja, ampak prva. Če bi pa drugi stanovi pozabili • demokratična načela, potem bo j jugoslovanska demokracija vzbudila svoje sile in bo šla naprej syt.jp pot, katero si je začrtala. Mi smo danes edini v eni želji in enem prepričanju,; da bodo v bodoči državi vladala druga načela, kakor v centralistični državi— Avstriji, ki leži danes pred nami kakor strohnjen kadaver. Narodi so štrli pot. po kateri je prišlo ta-ko'daleč, da so hujskali in izigravali narod proti narodu. . In kdo je pri tem največ trpel ? To so bili Slovenci, in v prvi vrsti delavstvo. V vseh krajih je gospodovala tujčeva peta, ki nas je tepla po zobeh, o čemer vedo povedati iraj-več železničarji.
Cenjeni navzoči! Upam, da bomo v bodoče vsi edini, da bodo padle vse tiste stroge, razlike med posameznimi sloji in da bo vse življenje v naši državi kar najbolj demokratično in da bo vladalo skupno delovanje vseh slojev.
Cenjeni navzoči! Upam, da bomo zrel n a r o d, ki je vreden svobode, ki smo jo danes dosegli Nastopaj m o mirnoVin dostojno, ne povzročajmo nikakih rabuk. kajti s tem bomo dokazali, da znamo ceniti svojo svobodo.
Pozdravljam vas še enkrat in vas zagotovi j am. da bo jugoslo-, vaiiska socialno - demokratična I stranka vedno podpirala strme-Ijenja vseli in delovanja vseh slojev, ki naj nam zajamčijo svobodo in prostost. (Živahni živijo — klici in odobravanje). Govor ljubljanskega župana. V imenu mestne občine lj.11-
bljar.s'ke je govo.ril ljubljanski žu- 1 pan dr, Iv. Tav.fca,'":
Someščanke ! Someščani!	$
Po temnih časih zasijalo nam 1 je solnce na jasnem nebu! 1 >oži- 1 veli smo čase. na katere je mislil ; naš nebeški Prešeren, ko je pel, 1 da se bodo Slovencem vremena 1 razjasnila! Vremena so se nam razjasnil^ in . jasno, nebo je zvabilo danes našo belo Ljubljano iia plan, da mirno, dostojno, pa tudi najslovesnejše poveličuje dan. kakor ga Jugoslovanstvb dosedaj še nikdar doživelo ni !
Česa se nam je najprej sponii-njati-pri tej 'slavnosti ?
Spominjati se nam je predvsem naše mlade, naše preljubljene Jugoslavije'.Kakor zmagonosna bo-•inja skočila je iz glave umirajo-•i Avstriji in danes stoji pred našimi očmi v polnem svojem blesku, v polnem svojem orožju, tako da je nepremagljiva in najsi se je komaj rodila! Dosegli smo svojo lastno državo, v kateri bodo združeni Jugoslovani kot en sam narod v taki trdni zvezi, da je nobena peklenska moč ne bo mogla razkrojiti. Samostojna, ujedinjena, demokratična Jugoslavija, zgrajena na temelju enotnosti, svobode, na temelju pravičnosti in solidarnosti, je gotova in mi se ji pri tej priliki klanjamo tej ii prisegamo zvestobo in ljube-sen!
In sedaj se nam je spominjati tistih, ki so bili naši otroci, naši Sratj.e, in ki so na bojiščih pustili svoje mlado življenje, tako da ; dostikrat ne vemo, kje počivajo < njihove blagoslovljene kosti. Vze- 1 ti šo jbili vsi našim ljubečim srcem ; in še sedaj teko zanje naše solze! , Danes, prijatelji, pa vemo, da vsa ta jugoslovanska "kri ni bila prelita brez' sadu. danes vemo, da je ta kri bila pravzaprav prelita za našo Jugoslavijo in da le-ta, ko vstaja, he sme nikdar pozabiti na grobove teh svojih junakov!
Tik teh junakov spominjati se nam je še mučenikov, ki so na brezštevilnih vislicah končali svoje življenje, ker so zaslepljeni krogi imeli nespametno misel,- da se bo Jugoslavija zatrla, če se bodo njeni sinovi metali v ječe vlačili pa vislice, nabadali na bajonete in streljali na moriščih. Jaz opuščam vsake obtožbe, samo toliko rečem, da solnce vzhajajoče suverene naše države obseva s tisto ljubeznijo, s katero obseva jugoslovanski pokrajine, tudi vislice, na katerih je umrlo toliko dobrih naših sinov! Teh mučenikov naša Jugoslavija, ki bo sicer zgrajena ha temelju človekoljubja, he bo mogla pozabiti in umestno je, da Se jih danes prav živo spominjam mo !	" ("
Spominjati pa se moramo s hvaležnostjo tucli tistih množic naše-ra revnega ljudstva, ki se v tekti vojne stradale in prezebale in ko-maj živele, ki so morale gledati,
cako so jim umirali otroci iti kako •o radi pomanjkanja zapuščali' >\et odraščeni in starci. Danes je :aša-Jugoslavija že rojena,-ali gotovo je. da hudi časi s tem še niso končani; mogoče je. da bomo nekaj mesecev trpeli še vse hujše, kakor srno trpeli dosedaj! Reveže bi prosil, da naj ne obupa-vajo, bogatine bi rotil, da naj se v ljubezni spominjajo tistih, ki , imajo manjši kos kruha, kakor oni! Naša sveta obljuba bodi danes, da hočemo tudi te zadnje čase stisk in nadlog prenesti in vzdržati, ker si s tem omogočimo, da nam ne bo samo visoko z gore gledati naše obljubljene dežele, temveč da pridemo v to ob I j ttbje-110 deželo, to je v našo enotno in sveto Jugoslavijo!
Današnji dan je dan našega vstajenja. Naša slavnost velja temu vstajenju. Zamolčati pa nočem, da je naša slavnost obenem slovesem pogreb: pokopujemo namreč predvsem tisti kritični vpliv* avstrijskega ponemčevanja, ki nas je stoletja moril v svojih kre-mpljih! — Imamo pa še drugega mrliča, ki je bil, največji morilec vseh časov in ki je med drugim ob življenje spravil tudi Avstrijo: mi pokopujemo danes z radostnim in veselem srcem tisto slabogla-sno zvezo z Nemčijo, o kateri pa sedaj vemo, da je bila grobokep Avstrije, katera pa je proti svoji volji največ pripomogla, da se je rešila svojih verig naša Jugoslavija! — Tem mrličem veljaj klic: Recjuiescant in pace! S tem klicem pa združimo drugi klic, ki naj sega do neba: Bog obrani našo Jugoslavijo! Bog obVaruj ji življenje do konca svetov!
Govor primasa Jugoslavije dr. A.
B. Jegliča.
Kvišku glave, ker približuje se Vaše odrešenje! Da, izpolnjuje se, kar smo želeli, iz srca in po pravici želeli; hitrih korakov se približuje čas, da bomo sami svoji v prekrasni .jugoslovanski državi .
, Ko se te osvoboditve veselimo, zahvaljujemo se božji previdnosti, ki je v svoji vsemogočnosti strašne zunanje dogodke nenadoma, nepričakovano zasukala tako, da se bo jpp besedah Benedikta XV. tudi malim narodom podelila in zagotovila popolna pravica.
V naših rokah je prihodnji u-godni ali neugodni raz vi tek celokupne J ugoslavije.. Ako jo postavimo 11a trdno skalo strahu božjega, na trdni temelj vsestranske naravne pravičnosti in krščanske ljubezni, bo stala trdno, ne bo usahnila, naj tudi 11a njo pridrve kakršnikoli besni viharji.
Ako bi na našo Jugoslavijo v dalj njem njenem razvitku postavili na človeške strasti, na grdo (nadaljevanje na 4. strani) ,
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolše mogoče zobozdravniske delo za zmerne cene.
! Kot plačilo se vzame tudi "Liberty
Bonde"
OGLAŠAJTE V "SLOGI"
. ... SLOGA. .16. JANUARJA,. 1919.
NAJNOVEJŠE IZVIRNE NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
nadaljevanje z 3. strani) sebičnost in krivičnost, na ureditev brez Roga. postavili bi jo na pesek, pa bi jo sovražni viharji porušili in grozna bi bila njena podrtija.
Oh, naj ne bo tako! Božja modrost naj razsvetli one, bi imajo odgovorno nalogo, sezidati. Jugo- , slavijo, da jo bodo vsestransko tako utemeljili in uredili, kakor je potrebno, da bi živela., da; se. bb krepko razvijala, se bogkto razcvetela in bo dobra mati vernega, zdravega, čvrstega, srečnega jugoslovanskega naroda. Jugoslavijo čuvaj in vodi vsemogočni Bog! Jugoslavija naj, živi! ! /
(Govor prekinjajo manitestan-tje z burnimi živio—klici. Vihar navdušenja noče poleči).
Velikanske ovacije prirejajo množice p rim asu Jugoslavije, vla-diki dr. A. B. Jegliču. Nastop dr. : Jegliča je poleg prisege vojakov višek vse manifestacije.'
Po govorih pojejo množice z odkritimi glavami naše himne":— 1 Lepo našo domovino, Hej - Slovani, fCde domov moj, Buči morje i t. d. Godbe igrajo, Fanfare telovadcev done.	"•--'■'.:(
Nato se sprevod premika mimo Prešernovega spomenika proti .... Slonu. Pred Prešernov spomenik položi naše narodno ženstvo venec v jugoslovanskih barvah. Govorite Franja dr. Tavčarjeva in ! Cilka Krekova. Nato-dospe sprevod na zbirališče pred Slonom, raz balkon Slona.se zahvali v imenu manifestacijskega odbora g. : Pesek državljanom Jugoslavije, da so vzdržali mir in red, in naglasa smotreno delo vseh zdru- I ienih naiih sil v bodoči jugoslovanski republiki.	1
Med navdušenjem se ljudstvo okrog poldne razide. Sprevod Je bil dolg nad eno uro.
+	*	*	1
Popoldne je poteklo mirno. — Nikjer nobenega ekscesa, nikjer incidentov, tako kakor "'"pri dopoldanski manifestaciji. -Mesto praznično. Delo počiva. Trgovine zaprle. Električna železnica ne vo- ,: zi. \ gledališču ob 3 uri popoldne ljudska predstava ..Div-ji lovec',, .
zvečer ,,Svet".
' * * *
V IJnionu se je razvila zvečer spdntaha ljudska veselica. Igrala je trboveljska godba, pevski dru- j štvi. so peli narodne, himne, govorili so urednik Vrtovec, Pesek in akademik l*alfin.
-----O—t-—
Napisi, ki so se nosili pri manife-stacijskem sprevoda:
Živijo Wilson osvoboditelj! Naprej zastava Slave! Živijo Korošec! Slava Kreku! Živijo Trumbič! ■ Živila država SHS.! Živel Masarik!
Živela neodvisna Jugoslavija! Živela jugoslovanska republika! Živela zveza narodov! Delevec, kmet in meščan, uživa naj svobode dan!
Največ sveta otrokonOliši Sla-■<: ve! ;
Živila jugoslovanska mornarica! Kri je rodil? svoboda! Živele Zedinjene države! Živeli češki bratje! V edinosti je naša moč! -Živijo Pašic! \ Ljudje vsi bratje bratje vsi narodi !
Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi!
Zora puca, bit če dana! . Rešitev ljudstva je Slovan! V Pravica nad vse!
Hgalite —' liberte — fraternite! Jugoslovan, bliža se svobode dan!	_
Naši vojaki domov! Naš Samo pride, — naš plačilni dan!
Ne v daj m o se !
Iz robstva vstaja prost Slovan! V stan i te bratje, dan žari! Jugoslovan, prišel je svobode dan!
Od Urala do Triglava, kliče majica Slava!
Po trpljenju odrešenje! Bliža se'naše odrešenje! Pod našo streho tuji rod — le gost nanl bo, — ne več gospod!
Glej, vstal je kralj Matjaž in rešil narod svoj!
Slava amerikanskim Jugoslovanom !
Slavimo /slavno Slavo slavnih Slovanov!
Živele jugoslovanske čete! Živela mednarodna konferenca! Doniovihi vsak naj služi! Živela svoboda iii demokracija! Slovenec, Srb, Hrvat, za ttvjek brat i brat! Od Triglava do Balkana! V življenju hrepenenje! Od Korotana do Soluna! Amerikanski bratje, prihitite v svobodno domovino! Slovan povsod brate ima! Neka živi što je naše! Priplaval veliki dan iz juga sem na našo stran!
Buči, buči naše morje adrijan-sko!
Le vkup, le vkup, uboga gmajT na!
j Pozdravljeni sodržavljani Me-džimurci in Prekmitrci!. Živijo Wilson !
Živeli mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trsti
Ču j te gore in bregovi, do sinovi Slave' smo!
Živele naše prestoliee, Belgrad, Ljubljana, Zagreb! Allons, enfahts de la patrie! Buditelj angel naš nam trobi. Slovan na dan, na dan S.lovan ! Iz naroda za narod! Prost Slovan — gre na dan ! Pozdravljeni, osvobojeni koroški bratje !'; ' S prosveto :k svobodi! Živeli svobodni zavezniki Če-lio-SlovakJi'-Po1:jaki! . Slovanski r'od, na dan, na dan, teptani narod velikan! Slava Kbfbšeu! Slava Wiisonu!
Hej rojaki kvišku, da nam pri-le doba' zlata! Ljubimo se! Slava M'at'ytY'Gubcu! Živeli slovenski1 m učen i ki! Od Gdanskega do Trsta! 1 Biti slovenske krvi — bodi Slovanu popos!
Kvišku serca! Živi, duh slovan- j ski!
• Za staro pravdo! Slava jugoslovanskim legijam! Svoji k svojim!
Manifestacija v Idriji. Idrija. — Manifestacija je bila mirna, pa veličastna. Obhoda se je udeležilo vse prebivalstvo'. Mesto je' v zastavah.
ŽELEZNIČARJI ZA NARODNE PRAVICE.
Vpeljava slovenskega državnega jezika na južni železnici. — Državna železnica se upira sloven-' ščini.
Jugoslovanski železničarji so po razhodu manifestacijškega sprevoda odkorakali na trg pred glavni kolodvor. Nastopil je njihov govornik. Med gromoH'it'ini pritrjevanjem in odobravanjem so sledili sledečim izvajanji t Dragi tovarši!	.V
Častiljivi, osiveli naš kolodvor je doživel danes veselo spremembo. Raz njegovo streho so "se 'do nedavnih časov šopirile črrtdžol-te, mažarske in pruske zastave. Danes,' na dan našega vst&jUnja plapolajo z njega naše mili tro-bojnice, ki so simbol naše jftiade države in naše svobode. Iz gro-menja topov, iz dima in ognja, granat je vstal naš narod, trpin, da si sezida svoj svoboden dom. Včeraj je bil suženj ,'•' danes ^gospod na svoji zemlji. Prijatelji! Danes smo prejeli prvi • pbljtib svobode! Ščle sedaj bomo spoznali, kaj je svobodni razvoj,'naroda. Sedaj šele bomb vedeli ceniti tiste narode, katerim je veljala svoboda' več' kot,življenje. ft|i jugoslovanski železničarji, ki smo najhujše občutili težko' pest; seda. poraženega militarizma in ger-maiistva, se hočemo z vso strastjo' okleniti prapora' svobode, k
ga je naš narod danes tako visoko dvignil. Otresli se bomo vseh verig in samodržnih sil, ki so nam doslej zapirale naša slovenska usta. Prišel je čas, da spregovori jugoslovanski železničar svbjo domačo besedo, na svoji železnici! Naša od tujcev tako zaničevana. nam tako mila materinščina bo zavladaja po vseh naših železnicach. Tovarši! Naznanjamo Vam. da je včeraj Narodni svet obvestil železniške uprave, da velja-na slovenskem, ozemlju slovenščina kot uradni jezik. To obvestilo ne velja samo upravam, temveč tudi nam. Naša državljanska dolžnost nam veleva, da pospešimo uvpdbo našega jezika na naših železnicah, upoštevajoč seveda dejanski položaj in tiste naše tovariše ki zares ne znajo našega jezika.
Prijatelji! Mislim, da govorim Vam Vsem iz srca, če rečeni, da se hočemo vsi radostno odzvati pozivu Narodnega sveta ter ga • smatrajirio za ukaz, kateri se mo- ! ra takoj izvesti. Na slovenskih železhiCach naj od danes naprej vlada naš slovenski jezik kot u-radni jezik! To je naša lastna, svojevoljna prpklamacija!
Predlagam, da gre takoj depu-tacija treh navzočih železničarjev naše oddelne načelnike obvestiti
0	tein našem neomajnem sklepu! Živahni, navdušeni ,,Živijo"—
klici so sledili proklamaciji. De-putacija je precej izvršila svojo nalogo.
Na južni železnici v Jugoslaviji
so začeli naši ljudje via fact i • že danes uvajati jugoslovanski uradni jezik.	, Ponemčevalna nemškutarska , trdnjava tržaške direkcije drža- . virih železnic, prometni ravnatelj , Jelenv je zdaj, ko je razpadla Av- , strija, zagrozil železničarjem, da ne smejo uradovati slovensko. Po- , zivamo vse naše ljudi, da se stro- 1 go drže postave Narodnega s ve- , ta in se ne puste oplašiti od takih ljudi, ki sč bodo zagovarjali Na- , rodnemu svetu. Glavno je seveda, < da je promet neoviran! '-j
f , i SABOR PROGLASIL NEODVISNOST.
Zagreb, 29. oktobra. Danes vlada v Zagrebu svečano razpoloženje. Ljudstvo se za- , veda velikega tijenutka, ve. da gremo v nove čase, našo svobodo. Že zgodaj zjutraj je bilo na zagre- ■ bškili ulicah vse živo. Po cestah je patrolirala narodna straža, v prvi f vrsti Sokol pod vodstvom rezervnih častnikov.
Proti 9, uri je drvelo ljudstvo na Markov trg, pred hrvatski sabor, da izve, kaj sklepajo poslanci. Srbski ujetniki so bili istotako oboroženi s puškami in so skrbeli za red. Po cesti pred vojaštvom so korakali trije častniki, ki so 'nosili slovenško, hrvatsko in srbsko zastavo! Za njim je jezdil general Plivelič, nato je pripeljal polkovnik 53 pp. Turkovič. godbo, 2' topa in moštvo, ki sta dajala častne salve, bilo je nad 500 častnikov ter obilo moštva, polkovnik Kučak pa ja pripeljal vrle domobrance.
Pred saborom.
Vse je hitelo na Markov trg pred hrvatskim sabor. Po Markovem trgu se je razlegala godba in petje, z balkona sabora so se pa ljudstvu naznanjali posamezni govori. Pred saborom jfe godba igrala narodno himno, zvonovi so-zvonili po cerkvah,' s Strossmaijerje-vega šetališča so grmeli topovi.
Na balkonu sabora je prebral poslanik "Narodnega veča" dr. Pavelic prisego narodu in vojaštvu, nakar je vojska prisegla zvestobo ,,Narodnemu veču". Govornik je opozarjal ljudstvo, naj bo miriio, ker naša zmaga je gotova stvar. Ljudstva se je "polastilo velikansko navdušenje, zastave so vihrale, godba in petje jo od-■ me val o po, Markovem trgu.
Hrvatski sabor.
Ob jlol 1 J. je otvoril sejo pred-
1	seduik hrvatskega sabora dr. ,Me-dakovic. Pred klopmi pbšlancev
- So-se razvrstili delegati Narodne-i ga veča,1 z galerije, ki so bile natla-
Čeno polne, je padalo cvetje.. Navzoči so bili vsi poslanci. Ko je ystopil v sabor ban Mihalovic s .Celokupno vlado, se je ponovilo burno ploskanje, ki je trajalo par minut.
Nato je govoril predsednik sabora dr. Medakovic, ki je izvajal: Sklical sem hrvatski sabor, ker so to zahtevali poslanci. \"si smo slutili, da moramo izvršiti delo. da smo mi sedaj pravi sodniki. Sedaj ni naša naloga razpravljati, o dosedanji narodni politiki, s. to 1110-raino prenehati in pretrgati meje. ki so nas doslej vezala Hočemo.' da so vse hrvatske, dežele združene v eno celoto, da je Slovenja združena z nami. ne pa odsekana kakor/veja. Sedaj je treba voditi narodno politiko, sedaj mora biti združen ves narod, zato se pokoravamo in se pOdvrženio ..Narodnemu veču". Hočemo svobodno, neodvisno državo. Hrvatski sabor sedaj ne bo sklepal o,novih zakonih, ampak njegova naloga je- likvidirati in pričeti z novo organizacijo. Nazdravlja predsedniku Wilsopiivfjlju^'iyo. pa- uporni nja, naj vzdrži disciplino in ohrani < zvestobo .jNarodneinu.veču". Pozdravlja Čelipslovake in Poljake, ki hite novi dobi nasproti. Zato -na novo delo ! -Govoru predsednika . dr.t Medakovica' so. burno ploskali in navdušenja ni bilo ne, konca ne kraja.
Hrvatska samostojna.
Nato prebere zapisnikar, nu'jni
predlog Svetozarja Pribičevica: '■
Sabor proglaša, da se' pretrgajo 1
vse vezi med Hrvatsko in Ogrsko '
11a eni in Hrvatsko in Avstrijo na :
drugi strani. Nagbdba, dodatki in 1
revizije: ,so iieveljavne, Dalmacija.
Slavonija in Hrvatska z Reko se
združijo-' v" državo, pOpolndiiia ne- 1
odvisno od Avstrije. ii|,t:(!).|-.rske.
Po iiaro<hiostnemi': na'Čelu"l'naj1 se j
združijo vsi Slovenci, Hirati: in ■
Srbi v eno, vsem skupno-neodvi- J
,. . „avA i-.*.; ' ,1C sno državo.
Ko je to zapisnikar prebral, je ' nastalo v S'a'bOru velikansfer nav- 1 ihišeiije. Hrvatski ban Mihalovic, predsčdiiik'.Sfib'orajdr,.Medakovic in vši poslanci z občinstvom vred v Stan-e jo ^ij .-^apoj o. n arod np- h j in n<o ..Lepo iiašo-domovino". Takoj na^ ti te-nlf® j^Jfe'i'S v e to ž jtr' P Mb i Č e -\-ie svoj,nujni predlog, povdarja, 1 da smb danes vsi J u|>'oš|jov4hi eno-dtišni, proslavlja narodii^lramstvo in pa sedanji čas, ki je razstrgal verige suženjstva. Hrvatski generali za svoboHo. Za časa goVo'r;i Svetozarja 'Pribičevica pride v sabor vojaški poveljnik general Luka Šnjaric, za njim vsi hrvatski generali, ki so bili tačas v Zagrebu. \* saboru nastane Velikansko navdušenje. Ban Mihalovic odkaže generalu Snjaricu prostor pri sebi, sedež pbdbana.
Pribičevič nato nadaljuje svoj govor in pravi1, da ne moremo dati tujim narodom pasti do morja. Hočemo popolnbiua neodvisno državo. Zato naj živi svobodna in neodvisna država jugošlOvh-nov. (Burile ovacije). ' Dr. Pavelic predlaga, naj se govor Sv. Pribičevičk natisne in nalepi, kar se soglasno spre j me. Sabor prizna Narodno veče. Nujni predlog dr. Pfiveli'ca. 'da smatra Sabor objayC ..Narodnega veča" za obvezne in cla gW.pt i zna za vrhovno oblast, se soglasno in z burnim odobravanjem sprejme.
Ban z narodom. HrVntski ban Mihalovic izjavi pred celim narodom, da soglaša z obema predlogoma in da priznava eksekutivo ..Narodnega veča". Če. ga bodo ža tp klicali na odgovor llierodajni faktorji, tedaj bo naustrašeno povedal, da kot sip hrvatskega naroda dela in čuti z njim : (Burno odobravanje in ploskanje).
RazpuSt Frankove stranke. Za hrvatskim banom govori načelnik kluba poslancev Frankove stranke praVa dr. Prebeg, ki izjavi, da se pridružuje tem sklepom, da preide vsa oblast na „Narodno veče". Ker je s tem program Frahkove stranke prava izvršen, se stranka ražpušti.
Izjava mažaronov-
imenu unionistov (mažaronov) izjavi poslanec dr. Šilovic, da se je njih klub razdružil in da glasuje za oba predloga. Isto izja-.i tudi .i men $ obeh poslancev grofov Pejačevieev, ki sta odsotna, in da se podvržeta ..Narodnemu veču".
Izjave se nalepijo.
Nato se sprepn.e predlog, da se . , / t '4 natisnejo govorj. dr. Pevehca; dr.;
Popovica. predsednika sabora dr.
Medakovica- in dr. Prebega in se"-
jih nalepi.
Prihod hrvatskih gospej. Vrata*hrvatskega sabora se od-pro. \' sabor pride do 300 gospej, vse v zlatu in dragocenih kamnih, pod vodstvom gospe Lopašic. V imenu hrvatskih ženh pozdravi gospa Lopašic hrvatski sabor in njegove poslance, ki so se v teh burnih časih postavili na čelo narodni stvari. Nato položi gospa, Lopašic vse dragocenosti, ki jih je imela 11a sebi 11a mizo,-nji slede ostale gospe, tako da je bil naenkrat 11a mizi kup dragocenosti in , zlatnikov za ,,Narodno veče". Nečakinja pokojnega biskupa Stross-majerja položi krasen dar —- diadem— kot dar svojega pokojnega strica. '■— Poslanci šo bili ginjeni do solz vsled te tako .velika, požrtvovalnosti.
Obhod v cerkev. Po stari hrvatski navadi je odšel nato celokupen sabor z vlado v cerkev, kjer je zagrebški nadškof dr. Bauer zapel zahvalno pesem. Po zahvalni pesmi se je pa prvič pela v cerkvi namesto cesarske pesmi narodna himna ..Lepa naša domovina".
Nazaj v sabor. Po zahvalni pesmi so se vrnili poslanci nazaj v sabor, kjer se je nadaljevala seja.
\ Svobodni. Nato je prišel v razpravo nujni predlog poslanca Radiča, ki pravi, da so sedaj vse' zveze z Avstrijo in Ogrsko pretrgane in da nimamo nobene zveze z Ogrsko in Nemško Avstrijo. Predlog je bil soglasno in z burnim odobra-' ranjeni sprejet.
Dnevni red je bil izčrpan. Potem. ko So odobrili zapisnik, je bila seja zaključena, nakar so poslanci in občinstvo zapeli himno: „Lepa naša domovina". . Prihodnja seja Se skliče po potrebi.	*
Hrvatska vojska se podvrgla ..Narodnemu veču".
Včeraj pozno v noč sta prišla v hrvatski sabor, kjer zboruje ..Narodno veče", vojaški poveljnik general Luka Šnjaric in po-velnik hrvatskega domobranstva general Mihaljevic, kjer sta izjavila, da se podvržeta s celo oboroženo močjo ,,Narodnemu veču" in da bosta z vojaštvom brezpogojno1 izvršela le tO, kar bo zapo-vedalo ...Narodno veče".	v
V vojnem stanju. ,.Narodno veče" je brzojavilo na jugo-zahodno fronto .pbdmaršalu Metzgferju; naj pošlje jugoslovanske čete bivše avstrijske-ogr-ske monarhije domov, ker je jugoslovanska država SHS. v vojnem stanju z Nemško Avstrijo in Ogrsko. — Vsi mažarski častniki so zapustili Zagreb. Hrvati, zasedli Reko in Sušak. ..Narodno vece" je dalo včeraj po narodni straži, ki se je ustanovila na Reki in Sušaku, zasesti o-ba kraja skupno s hrvatskim vojaštvom. Na most, ki veže Rek« s Sušakom, so postavili vojaki strojne puške.
Zagreb, 29. oktobra. Reka je izjavila zaupanje -Narodnemu veču", ki sedaj vlada nad Reko 1*11 Sušakom. Vojaško poveljstvo je prevzel nad Reko hrvatski general podmaršal Istvanovic, civilno pa sušaški okrajni glavar dr. Rojčevic.
Oblast ..Narodnega veča". Diines se jč pripeljal v Zagreb bataljon, nemškega vojaštva s topovi. Na povelje >y,Narodnega veča" je" bil bataljon rozorožen, o-rožje in streliVo pa zaplenjeno.
..Zeleni kader" v Zagrebu. Danes zjutraj okoli 7. ure je
udri v mesto oddelek ..zelenega kadra", ki je' izpustil- iz vojaških zaporov vse jetnike. Po ulicah se je razvil boj. Narodni straži se je posrečilo oddelek ,,zelenega kadra" ujeli in razorožiti.
„Zelenemu kadru".
..Narodno veče' je izdali/oklic vojakom, naj ostanejo v vojašnicah. kjer bodo z vsem preskrbljeni, Pazijo naj na red in pa na imetje, ki je last domovine. ,,Zelenemu kadru" se ne bo ničesar dogodilo, samo vrne naj se dofilbv in naj bo na razpolago ..Narodnemu veču" za hrambo nove domovine. Hrvatski železničarji priznali na-dobla^t ..Narodnega veča'..
Danes so imelj železničarji shod, na katerem je govoril ravnatelj prometne uprave in izjavi), da je od danes naprej oblast železničarjev ...Narodno veče".
Narodnemu veču. .
Si.sek, 2y oktobra. Dalies se je' .•ršil tu velikanski sKod. Za ..N*a-•odno veče" se ,je nabralo.-50,000 N. — Hrvatski 27. domobrau'ski polk se je ])odvrgel ..Narodneiuu veču".
Pomilostitev v Bosni-Ercegu.
Dunaj, 29. oktobra. Njeg" Ve-ičanstvo je na predlog skupnega finahčnega ministra s sklepom z dne 29. oktobra 1918 vsem 37 zaradi političnih zločinov obsoje-lini in v Bosni ter Hercegovini zaprtim kaznjencem opustil psta-. nek kazni. Skupni finančni minister je takoj brzojavno odredil, da naj se kaznjenci,izpuste iz zapora.
Ta ukrep je — prepozen.
Pobožne želje.
Nemški listi javljajo iz Dunaja, da vlada v juslovanskilr krogih veliko razburjenje proti Italijanom,'ki obdrže zase velika .slovanska ozemlja. Prav na Dunaju vedo najbolje, kako je rapolože-nje med Jugoslovani! Ta poročila vedo celo povedati, da je v Jugoslaviji celo odrejena mobilizacija proti Italiji, Kaka bedaSfoča! Verujemo, da.bi Nemce strašno veselilo, ko bi se začeli mi klati z Italijani, da bi bilijoni tretij, ki se smeje. Toda prepričani naj bodo, da, jim tega veselja ne napra-
Ivimo. Vsa sporna vprašanja med nami in Italijo bo rešila mirovna konferenca po Wilsonowih načelih..
Sv. Trojica v Slov. gor. v slovenskih rokah.
■O tem se nam še poroča: Tukaj ustaiujvljen Narodni svet si je izvoli! predsednikom g. dr. Weixl, namestnikom g. Tinko Klemenčič, blagajnikom g. učitelj Kovačič, tajnica gdč, učiteljica Okorn, odbornikom pa gg. ha-' dučitelj Mavrič, ravnatelj Fras, 'o. Alojzij, Zorman in Čatiš. Žu-Ipanuje dr.. Weixl. Vsi nemški napisi se morajo v 48 urali odstra-jniti. Ustanavljajo se nar. sveti za I občine Porčič in Senarska, isto-Itako ..narodna straža". Živel odbor slov. Sv. Trojica in njen prvi ■slov. župan!
Mariborski nemški sodni uradniki so-včeraj zborovali in so baje sklenili, da ne bodo prisegli Jii-jgoslaviji. Uradno še ta vest ni potrjena.
i Neresnične govorice.
r CujemoVda še go v 01'i po deželi. da;se vrše v Mariboru veliki poboji med Slovenci in Nemci in da so Nemci ubili 50 Slovencev. Te-govorice so izmišljene. V Mariboru- vlada' mir, in nobenemu Slo-' j Vencu 'sČ bi skrivil las. V mestu, 1 je gospodar naše vojaštvo. Tako je prav i
V Št. Lenartu v Slov. gor je bilo dne 5 t. m. zbiranje živine", katero bi bili morali kmetje oddati še po predpisih starih oblasti. A nikdo ni prignal nič. Nato so se kmetje podučili od občine do občine, da je le v njihovo korist', ako prostovoljno priženejo zahtevano živino, ker na ta način preprečijo nemire, rope in plenjenje, ki ravno kmetu največ -škoduje. Kmetje so si dali dopovedati in so v petek dne 8. t. m. prignali' skupaj 28 glav živine. To je lepo in prav! |Na ta način v najtežjih časih najboljše' ,podpirajo novoustanovlje-no jugoslovansko domovino! — K m e t je 1:0 sn e maj te ta vzgled ]>o-Vsod'! ''"'-'"''"'' '■ ;':!v *''
Včerajšnja zborovanja so se
povsod lepo izvršila. V Št. Jako-Jbu v Slo\V gor. so ustanovili po; . , nadaljey(i,pje na t6., strani
koledaHji
za 1919
-Sv sedaj v redp-ža razdelitev^in sic.e.r pod te»n pogojem: Imam jilf sicer .to leto .10.000 'in dovolj, za; vsakega, dobite ga, ako se oglasite sami v,uradu na 6127 ST. CLAIR AV. ali napišite' svoje ime in naslov na spodaj '])ripnniljeni prostor in pošljite — ponj z vašim otrokom; Brez tega listka ne dobi no- . beu otrok koledarja.
Po hišah se jih rte jio to leto nosilo radi pomanjkanja delavcev. ;'.'i . • . , .
Auloii Grclina
POGREBNIK IN TRGOVfiC.
Pisarna na 6127-,-. St. Clair Ave. Podružnica na 6117-19 St. Clair Ave,.
Ime ... . . :.i........................
Naslov................................
S. Jabloriski
SlovenskiFOTOGRAF
6122 St.Clair Ave 2803 Proffesoi- A
Izdeluje SLIIvE ZA ŽENlTEK IN DRU- ' ŽINSKE SLIKE. OTROŠKE SLIKE PO NAJNOVEJŠI MODI IN PO NIZKIH CENAH. Za $4.00 vrednostih slik -— en ducat — naredimo epo veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ!
VSE DELO JE GARANTIRANO.
ALI ŽE IMAŠ KOLEDA R AVE MARTA? STANE SAMO 35c.
' SLOGA; !6 JANUARJA, 1919
I	JOHN L. MIHELiCH,
g	— ODVETNIK —
S	je sedaj v armadi Združenih držav.
Pisarno pa vodi kakor poprej
I	HARRY L. EASTMAN
S	na 5514 St. Clair Ave.
|£	V pbndeljek. torek, četrtek in petek zvečer ob 6. do 8. m
g*	feleplion, O, Central — '5821-W.
i	SLOVENSKI TOLMAČI.
V t
KODAKi N
IN DRUGE
FOTOGRAFSKE
POTREBŠČINE
g
|f DAJTE If	P
I MU I
KODAK I
I	t
IZGOTAVLJANJE FOTOGRAFSKIH SLIK Vsak zavitek stane 10 centov.
FrecL H« Braunlich
SLOVENSKA LEKARNA 1353 E. 55th St., Cor. St. Clsir Ave., Cleveland, O.
^ Telefon: Main 1441.	Telefon: Central 882X-W
>	Mihael S. Cerezin
I	HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK
i PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BUILDING, na četvrtem natstroplju.
I Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square i	CLEVELAND, OHIO.
^ ** ♦ ^ ^ ^ John Gornik .
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
i	6217 ST. CLAIR AVENUE
j. še priporoča za-nakup MOŠKE IN $EŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po n&«j&ilu točno in ceno.
^PlililLEK!
J^	' Aš&M? pkini^ITE : ■ .
361	W3^^^05"1'
■N4»1»rotirLak«,SKMtt?'BaiiI(eVr '.'ž	-V. ;	Zruver. l..(ith btj: .
Ppremiiite Vaša šlarovanja z elektriČRo ličjo.
Hišo ki ni opremljena z elektriko je dandanes :: tc(žko prodati, ali pa dati v najeVn. Vsakdo zahteva električno hiš in je tudi voljan več .plačati, li je slednjo v stanovanju.
Opremite, Vaša stanovanja z elektriko sedaj, ker na ta način se lahko za višje ceno proda ali od-kojšnega plačila. — Vsaki električni podjetniki bo z Mi Vam delo zgotoviroo in me zahtevamo ta-
■da. ■ ■ "."';'""•; . : y^S^M
The Illuminating Company.
THE ILLUMANAflNG CO.
^■'l..... .. ■■■. •-...f > , :
Illuminating Bldg., Public Square.
-s '
Naznanjam ccnj. občinstvu, da se.m presjcbel z zimskim obuvalom od najmanjše do največje mere. Kdor ima največjo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se dobi : Ženske črev.lje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od mere 6 — pa do 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi, da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočam.
FRANK SUHADOLNIK J
6107 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND OHIO. 4	| :
Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes ::
Vedno najbolie in najcenejše pri
THE STAR FURNITURE CO.
5824 ST. CLAIR AVE.
GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.
S PAIN -EXPELLER d/
T ie postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in saMsi nadlogah.,	.	.
® H' Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na ri li 35 in 65 centov za steklenico, ako .hočemo, da ostane SŠ H iste kakovosti in d.a enako učinkuje. sS S S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto M » močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti 2 mzjy r i M ceno ničvrednih ponaredb. »
12 i Stari pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je li I tu naslikan. Pri kupovanju l?aziU. r.s. sr.ainko, [§| jI na -besedo Loxol in na. nase ime. M 1 Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-§3 if nah in naravnost od nas. Steklenica za fee. je ko-SSJSF ristneja kot pa za 35C- ker obsega vec kot dvakrat toliko.
k F. AD. RICHTER & CO. J&
'J) 74-80 Washington Street, New York V" N
DR. S. HOLLANDER, I	. .as DENTIST M ' ' - 4
!	1355 E. 55th St. vogal St. Clair Ave	'!
1 NAD LEKARNO.. ,	1
j	Liberty bonde in vojno hranilne ■ znamke se vzame	$
j kakor gotov denar. .: ,1 . ■-.,:	..,«
1	Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. Zaprto bb sredih	'
! noooldne in ob nedeliih. !	i
NAZNANILO
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
-Posestva katera imamo mi za prodati so sledeča:
Eno posestvo na vogalu za več trgovin'.
Eno posestvo na vogalu za dve trgovini.
Eno posestvo, residence z 7 sobami.
Eno posestvo, residence s 12 sobami.
Eila posestvo, residence z 7 sobami in kopališčem,
Eno posestvo, residence z 8 sobami' in kopališčem
in garage.
Eno posestvo, residence z 9 sobami. V) ve posestvi, residence z g sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem. Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem in približno en aker sveta zraven na Blvd.
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahkax odplačila. Zatorej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre-dno kupite kje drugje. •
Imamo tudi zqlo veliko lotov v različnih lokalih po nizkih cenah.
ST. CLAIR REALTY CO.
6313 ST. CLAIR AVE.
JAREM REVŠČINE !
jpo F. W. Dahlman poslovenil V. s
, <
(Dalje).	j
"Možje, ali mi hočete poma- 1 gati?" , ... "Z veseljem!"
"Potrebujem osem močnih kljuk in močno dvajset jardov dolgo Vrv. Ali nii jo moreta prinesti.?"
Možaka sta osupnjeno gledala, kajti očevidno nista mogla razumeti, čemu jaz vse to potrebujem, dasi so bile te stvari najpotrebnejše, kajti narediti sem moral bolniku nekako visečo postelj.
Na slami ležeči trpin je bil tako izdelan, da pe bi še tako mehke blazine djali pod njega, bi ne mogel ležati. Le malo kože na nekaterih mestih je ostalo cele. Se le, ko sem možem natančno raz-.
loži I, čemu potrebujem vrvi in kljuke, sta'odšla, da mi jih prine-seta. ■ > .	• .
Ostal'sem s SuHvanom satu v sobi, katera se je med tem prezračila. Toda smrad krvi in opekline je bil neznosen. K sreči sta se vrnili žena in pa debela Irka z,vedrom polnim vode, druga ženska je pa prinesla nekaj postelj 1U 0-prave in rjuh.
Ženskam sem ukazal naj Sullivan a kolikor mogoče oproste o-bleke in pri tem naj ne štedijo ,s škarjami, da bi bolniku prihranile nepotrebne bolečine. Takoj so storile, kar jima je bilo naloženo iti nato sem z mlačno vodo, v katero sem zmešal nekoliko alauna izpral raiie, potrosil jih z moko in obložil z vato ter obvezal s prinesenimi rjuhami in povoji. ' Predno sem to delo končal,-je .prišel mož s kjukami in vrvjo na-
zaj. Drugi je pa prinesel klešče in kladivo. Takoj sein jima pokazal kje na stropu naj pritrdita kljuke, Takoj je bilo osem kljuk zabitih. v strop. Na te kljuke sem razobesil vrvi in priredil nekako visečo posteljo, na katero smo na | to položili ponesrečenca. V tem j položaju naj leži do drugega dne, 1 dokler ga zopet ne preiščem in j razvidim, kako daleč je upostošila ; nesreča njegovo telo. V kljub te- j mu, da sem odložil suknjo in telov-..' .lik ter sem imel zavihane rokave uri srajci mi je pot curkoma 'lil raz čela. -Mr. Waldron, ki vsto- , lil ravnotakrat, ko smo ranjenca <1 položili v visečo posteljo, se je j, komaj \'zdržal smeha.
"Kakor vidim, ste pošteno delali. doktor!" me je nagovoril, "tuli jaz nisem med tem časom pasel lenobe ; samo trenotek potrpite in iaiiii se boste lahko na svoje oči j jrepričali o tem".	■ -i
Na ta "trenutek" res ni bilo tre- |< . a dolgo čakati, kajti kmalu 11a to |i je prišlo več možkih s posteljami, I posteljno opravo, eden je prinesel i mizo, drugi peč, zopet drugi so ; prinesli stole. Cez nekaj časa so prinesli celo zalogo jestvin i'n prav rad sem verjel, da je bil Mr. Waldron zelo zaposljen. predno je vse te stvari nakupil. Mrs. Sullivan, katere mož se je prav dobro |)Ot čutil v svojih obvezah na viseči postelji, je z veselimi očmi zrla te predmete, katere so možje, ne da bi veliko govorili, razpostavili po sobi. Tudi ostali navzoči so začudeno gledali tnje može : in Mr. VValdrona. On je pa, ko so prinašalci vsi odšli, stopil k ženi ponesrečenega siromaka in jo nagovoril :
"Doyolite, draga žena, da vam povem, da so vse te stvari ki so ! j i li ljudje prinesli sem, vaše. Vaš mož bo zopet ozdravel, to dokazuje izraz z zdravnikovega obraza. Toda to bo še dolgo trajalo, predno še pozdravi. Med tem časpm pa tudi ne smtete vi in vaši otroci spati na trdih tleh in tudi zime ine .smete.okušati.., ......
Segel je Mr. Waldron v žep iz katerega je izvlekel šop bankov-jcev, katere je ponudil ubogi ženski z besedami: "Vzemite to malenkost, kupite si potrebnih reči, katere sem jaz pozabil kupiti!"
V očeh uboge in težko skušane žene se je zablestela solza radosti, njene prsi so se dvignile in le s težavo je zatrla glasen jok. Sreča v nesreči vsled plemenitega daru Mr. Waldron-a in pa njegova prijaznost s katero ji je to pomoč ponudil, so ji prišle pre- k več nenadoma. Zato se je branila s ,. sprejeti denar.
"Vzemite, vzemite!" je silil Mf- n Waldron.	v
"Preveč, preveč ste nam že da- š li, gospod in ne upam sprejeti to- s likega vašega daru," je odgovorila t žena.	li
"Nič ne de! Kar vzemite! Ni velika svota in vi jo potrebujete. s Moje veselje pa je, da pomagam, p kjer je potreba velika, zato ne j, odklonite mojega daru. Za vaše o- s troke je to!"	| j
Sirota je sedaj hvaležno spre- is iela denar, toda med tem ni. mogla t eč zadrževati svojih srčnih ču- -Dv in spustila se je v glasen jok. 1 "Moj Bog! Ali so res na svetu i ,e ljudje, ki imajo za trpina in si- 1 omaka srce v svojih prsih!"
"Da!" je zamolklo odgovoril Mr. Waldron, kakor sem slišal ned tem, ko sem dal zadnja 11 avoid a, "kako naj čez noč ravnajo z ranjencem.
"Draga žena!" je nadaljeval, "ohranite pogum in ne obupajte! ljubi Bog ima povsod svoje siu-ž.abtiike jn jih uporabi, kjer je v resnici potreba."
Mr. Waldron • me je prijel za rame.
,.Doktor", me je nagovoril ,,voznika ste pustili precej dolgo čakati. Revež že godrnja, kakor medved zdolaj na vozu. Pojdite!"
Med tem me je pograbil za roko in me vlekel iz sobe. l^il je ukjč-nejši od mene in slediti sem niti I moral.
Množica ljudi se je že davne, razkropila in voznik ie. že imel konje pripravljene na odhod. Vstopila sva z Mr. Waldronom v kočijo in se odpeljala.
"Mislim, da se ne motim, da vi [tudi kadite," iti podal mi je iz-iborno havano. "Zaslužili ste jo!" 'je pristavil.
j Prižgal sem jo in se peljal z njim dompv.
Na njegovem domu sva se je dolgo pogovarjala, toda ta pogovor bi čitateije ne zanimal. Toda eno je pa bilo od tega razgovar-janja odvisno : t- od takrat tr.i ni manjkalo več dela.. Moj sloves se je jel širiti.
(Dalje prili.)
--—o--
NA NOVO SVETO DOLŽNOST! Jugoslovanski bratje in sestre:
Čeprav že leta in leta ločeni od svojih rojstnih krajev, vendar nismo mi, jugoslovanski izseljenci nikdar pozabili nanje. Vedno smo ostali Vezani po duši, v mislih, s skrbjo m žrtvami z našimi doma- 1 čimi ognjišči.
Zaradi tega smo skušali tudi iz daljave sodelovati pri vseh vpi šanjih, ki se tičejo našega narodnega življenja v starem kraiu. To je naša dolžnost, ker se,smatramo za sestavni del našega celotnega naroda, to pričakujejo od nas tudi oni tam prek Oceana, ker nas tudi oni sami smatrajo za take.
Zaradi tega je bila doba za naše narodno osvobojenje in zjedin-jeje tudi za nas, jugosloyaske izseljence. najtežja doba.
Kako je vsakdo do nas podpiral to borbo, o tem ima izpregovoriti zadnjo besedo zgodpvi.ua. Mi, ki smo v tej težki dobi stopali vzporedno z boritelji in trpini za jugoslovansko svobodo in.jedinstvo v starem kraju, se čutimo danes srečne in mirile. Ono, ka.r. s.mo želeli in kar smo podpirali, je deloma že uresičeno, deloma pa se sedaj t uresničuje. Kakor so bih naši so- l_ mišljeniki v vseh naših deželah i-združeni, v borbi za osvoboditev vseh jugoslovanskih pokrajin, ta- • j ko so danes združeni vsi oni v , prizadevanju, da se te osvobojene pokrajine zjedinijo po svojem na* : ravnem svobodnem samoodloče-vanju in po zdravem Narodnem razumu v skupno veliko jugoslovansko državo.
To usodepolno narodno stvar izvaja danes novo., široko narodno vodstvo kot predstavništvo, katero je spravila na dan srečno dovršena borba za osvobojenje in s aterim se mi čutimo tako po milih, kakor po težnjah eno. To naše novo narodno predstav-ištvo prevzema odslej na sebe so odgovorost za urejevanje 11a-ega notranjega življenja in za o-iguranje dosežene svobode pro-i sosedom, v prvi vrsti proti Ita-ji.
In ako je Italija čakala, da nam topi z nogo na naš najmočnejši •rsobran, v katerem se skrivajo stočasno tudi pljuča naše jugo-lovanske države, na naše Primor-e in plavi Jadran, je vendar ,eua tvar, ki je našemu narodu pomagala zrušiti tudi AVstrijo. A to je — pravica. Pravica je na naši strani. Pa tudi celi svet, ki ima smisla za pravico, je že dipes stopil na našo stran in proti Italiji.
Odposlanci naše nove jugoslovan ske vlade ne bodo torej osamljeni na bodoči mirovni konferenci. Glejmo z zaupanjem v nje in verujemo, da bodo vspešnp završilt borbo, katero bodo iporali tani voditi za konecne meje( jugoslo-vanske države proti spsedom, prvi vrsti proti; Italiji. Jugoslovanski bratje in sestre!
Druga dolžnost je,.. 11^1 ,katero vas hočemo danes .opozorj^i in k,a- . tero moramo odslej neumorno vršiti vsi mi izseljeni. Jpgpslovant. Nova je ta dolžnost, lažja od dosedanjih. katero je naš narod vršil v borbi,za osvobojenje. toda i,sto-tako sveta kakor one p,rye, kajti od nje bo v splošnem odvisna naša pomoč, naše zdravje in ohranitev našega naroda v doseženi svobodi, celo tudi svoboda sama. Pomagati našemu narodu, da ne
!propade od gladu iti prezebauja in * d a dobi čim prej druga potrebna sredstva za obnovitev .življenja v pridobljeni svobodi — to je ona sveta dolžnost, katero dolgujemo, svojim, i domačim ognjiščem zla-, Isti mi, ki smo bili do sedaj obvarovani vojnih pretresov, stradanja in nesreč.
. ..
JUGOSLOV. NAR. SVETS
; Dobili smo „Slovenca' iz Ljubljane, po Ifciterem dobesedno priobčimo te novice:
i
"Slovenec ' 5 - 10. 1918, piše: Dne 29. septembra 19.18 so v T. Solunu pod])isali premirje med ' i Bolgarijo in entento. Bolgarija ' se je. vdala brezpogojno in polo-jžila svojo usodo v roke entente. 1 j Vojaške operacije proti Bolgariji » so se ustavile. Kralj Ferdinand se je odpovedal prestolu. Napo- ■ vedano avstrijsko-ogrsko in nemško vojaško posredovanje je iz- '.. ključeno. — 1. oktobra se je sešel avstrijski državni zbor. Ministrski predsednik je imel dolg. brezpomemben govor. Zastopniki slo- 1 vanske trozveze v parlamentu so vložili mirovni predlog, v katerem zahtevajo za svoje narode satnodločevanje na mirovnem koii gresu. Razen tega je dr. Korošec ' v imenu Slovencev, Hrvatov in Srbov podal izjavo, ki so jo 24. septembra tekočega leta sklenili *" in podpisali v Zagrebu, v kateri zahtevajo Slovenci, Hrvati in -j Srbi narodno zedinjen je, neodvisnost in svobodo; tujenarodnim ■ manjšinam na njih ozemlju zagotavljajo vse pravice za narod-no-kulturni in gospodarsko-social-I ni razvoj; jugoslovanske luke ob •". ijadranti naj se temeljem pogodb otvorijo tudi narodom v našem zaledju ; na bodočem mirovnem ■kongresu morajo sodelovati v ta -1" 'namen izbrani narodni predstavi- " elji Slovencev, Hrvatov in Srbov. — Jugoslovanski klub, Češki sva/. 11 Vsepoljska narodna-stranka so imeli 1. oktobra skupno - sejo, v kateri so ožigosali zadnje'pbizktt-se grofa Tisze v Bosni in izrazili " ' Bosancem simpatije za njihov *s možati nastop ob tej priliki. — V" zbornični seji naslednji dan. t. j., " 2. oktobra, sta poslanca Stanek • in dr. Korošec neusmiljeno obračunala z avstrijsko notranjo in zunanjo politiko. Prišlo je do vi- : harnih nastopov in pretepov, jugoslovanski poslanci so vložili ce- • lo vrsto interpelacij v vojaških, •. gospodarskih in političnih stva- • • reh. — 2. oktobra se je pod cesarjevim predsedstvom vršil kron-ski svet. Naslednji dan se je zvedelo, da je bila Anglija odgovorila 11a Burjauovo noto in da je kronski svet sprejel naznanjene predloge; temu sklepu se je pri-dužila tudi Nemčija, kjer so sestavili parlamentarno vlado iz zastopnikov centra, socialnodemo-kratične večine in naprednjakov s kanclerjem prineem Maksom iBadenskim na čelu. — Češki narodni svet je imel 29 septembra ■sejo, na kateri so se vse stranke .„. popolnoma zedinile tudi glede taktike in so si Čehi ustvarili po- ,, polnoma enotno politično fronto. 30, septembra so bili pri cesarju zastopniki hrvatsko-srbske koalicije, ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle in dr. Unkelluujser. katerega bi Madjari radi vsilili Hrvatom za bana. Koalicija je to namero odločno odbila. Kakor poročajo, je koalicija osvojila načelo narodnega edinstva. — 29:.„, • septembra se je zopet otvorilo slo-' vensko narodno gledališče v Lu-bljani. — 5. in 6. oktobra se vrši narodni blagdan (za naše sirote.-— i Na italijanskem bojišču nobenih važnih dogodkov, —- /Vfbanjo spričo na Balkanu nastalega i>olo-žaja izpraznjujemo. Srbi so zasedli Skoplje in Kunianovo in hite dalje proti srcu domovine. >— Srbska vlada se je ?..opet preselila na domača tla v Bitolj. -- Na zapadu vihra borba od Flandrije do Argonov; Nemci se stopnjemn,,, umikajo. V Palestini Angleži neprestano prodirajo in so za-.,, sedli Damask.
-T.O.GA, t6 JAN'UA RJA. '.y9
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH r Spisal: H. SIENKIEWICH Poslovenil: PODRAVSKI
(Dalje prih.)
Sedaj se Matija®iz Turoboja pomiri popolnoma.
..Nu, vidite", reče. „Ako bi tičal v njem hudi duh, takoj bi \ oivipel ali ga nemara celo vrgel na tla, ker'sem ga pozval izhepa-doma. Moremo mrpo iti dalje."
In tako so šli mirno dalje, iz Tehanova v Prasniš ni bilo pre daleč in jezdec na konju je mogel v dveh urah prekoračiti to pot.
Toda potovali so dokaj bolj počasi, ker je bila noč in ker je v gozdu ležal debel sneg, torej, čeprav so bili odšli o polnoči, so dospeli vendar komaj ob svitu do lovskega knežjega dvora, ki je ležal na robu gozda za Prasnišem. Dvor je stal ondi v puščavi, dolga, nizka lesena stavba z železno ograjo na oknih, ki so imela okrogle šipe. Pred vratami je bilo videti vodnjak in dve kolibi za konje, a okrog dvora je bilo vse polno šotorov iz zelenih vej in živalskih kož. Z oblačnem jutru so se lesketali pred šotori ognji in okrog njih so stali gonjači, ogrnjen.i s kožuhi iz lisičjih, volčjih ali medvedjih koži.
Gospodu de Lore he se je zdelo, da vidi divjo zverino na zadnjih nogah stati okrog ognja, kajti večina teh ljudi j je imela na glavah kučme, narejene iz živalskih glav. Nekateri so se opirali ob sulice, drugi ob loke, nekateri so spletali iz močnega konoplja mreže, drugi so obračali nad žrjavico velike kose divjačine, oči vidno pripravljeno za zajutrek. Blesk plamena je padal na sneg, osvetljuje ob enem te čudne postave, zašlonjene nekoliko z dimom ognjišč in s soparo, ki se je, dvigala iz pečenega mesa. Za njimi So bila videti v tem blesku ogromna debla smrek in daljše skupine ljudi j, katerim se je lotrinski vitez, zlasti radi tega. ker jih je bilo toliko in ker še on ni videl takih lovskih priprav, zelo čudil.
'".Vaši knezi," je dejal, "gredo na lov kakor na' nekak bojni pobud;" ,
"Kakor vidite," mu odvrne Matija iz Turoboja, "ni malo tu niti lovskega orožja, niti ljudij. To so knežji gonjači, pa so tudi drugi, ki so prišli semkaj radi baran.tije."
"Kaj naj počnemo?" vpraša Zbišek. " V dvoru še spe."
"Počakamo, da se zbude," mu odvrne Matija. "Po vratih venda' nočemo razbijati in zbuditi kneza."
Po teh besedah gredo k ognju, poleg katerega jim Kurpijci raz prostro zubrove in medvedje kože ter jih pogoste z mesom, iz kate tega se je še kadilo. Ko so culi tujo govorico, so ljudje takoj pritekli skupaj, hote si ogledati "Nemce": Zbiškovi ljudje so raztrosili takoj novico, da je tu jeden. vitez, ki je dospel celo izza morja, in nakrat je postalo okrog-njega t'aWj tesife, da je moral uporabiti gospod iz Turoboja vso svojo veljavo, da je ubranil tujca pred pre vrli-ko radovednostjo. De Lorche je zapazil v tolpi gonjačev tudi ženske, takisto ogrnene z živalskim kožami, toda rdeče kakor jabelka in nenavadno lepe. Zato je vprašal, ali se tudi one udeležijo lova.
Matija iz Turoboja mu :pojasni; da one ne pripadajo lovski družini, marveč da prihajajo skupno z gonjači le iz radovetnosti, kakor se sploh hodi na sejme, in da ondi kupujejo meščansko blago, ali pa prodajajo .svojo gozdno robo.Tu tako jc tudi bilo v resrtici Qui knežji dvor je bil nekako ognjišče, okrog katerega sta se zbirala celo za knezove odsotnosti dva življa: meščanski in gozdni. Kurpijci niso radi odhajali iz svoje puščave, niso se počutili dobro brez navadnega šttnta dreves nad svojo glavo.
Prasnišanje so torej dovažali semkaj v to lesno samoto svoje sloveče pivo, moko smleto v mlinih na veter ali na vodah Vengierke, sol, ki je bila kaj redka v tej puščavi, ter so jo vsi radi kupovali, že lezo, jennenje in druge izdelke človeške obrti, pa so to radi zamenja \ ali za kože, za dragoceno kožuhovino. posušene gobe, orehe in ra-i zne zdravilne rastline-ali jantar, katerega je bilo. med Kupijci vedno dovolj.. Kadi tega je bil okrog knežjega dvora neprestano sejni, zla sti takrat, kadar je bil knez na lovu, ker so takrat iz radovednosti zahajali semkaj prebivalci iz najgloblje puščave.
De Lorche. je poslušal Matijecvo pripovedovanje, ogleduje radovedno knezove gonjače, ki so živeli na svežem in zdravem zraku ter se hranili večinoma z mesom; radi tega. so se tudi tujci čudil J njihovi moči in njihovi krepki rasti. Zbišek, sede pri ognju, se je ozi ral neprestano v vrata in v okna dvora ter zmogel komaj tiho sedeti Samo v jed nem- oknu je bila videti luč ; očitno je bilo to okno kuhinje ker,je skozi špranje, v oknu p.rpdiral dim.
Ostala/okna pa so bila temna ter so se lesketala le od zarje, k; je cimdalje bolj razjasnevala š snegom zasuto dvorišče in puščavi za dvorom. Pri malih vratih so se prikazali vsaki hip knežji služab ni.ki, ki ko z vedri ali vrči v rokah hodili k vodnjaku po. vodo. Ti ljudje so r.a vprašanje, če še vsi spe, odgovarjali, da počiva, še ves knežji dvor, ker se je bil utrudil prejšnjega dne na lovu, da se. pa v kuhinji vsekako že kuha zajutrek.
Skozi okno iz kuhinje se je tudi v resnici že razprostirala vonja va pečenega mesa in'žafrana. Končno zaškripljejo in. se odpro velika vrata, odkrivaje notranjost razsvetljene veže, in na hodniku, ki drži t je v vežo, zagleda Zbišek jednega od onih pevcev, katerega je ob svojem času vide! med kneginjinimi služabniki v Krakovu.
Ne, čakaj e na M at i j ca' iz Turoboja niti na gospoda de Lorche priskoči Zbišek tako urno k dvoru, da je začudeni Lotrinčan takoj vprašal:
"Kaj se je pripetilo temu mlademu vitezu?"
"Nič se mu/ni pripetilo," odvrne^ Matija iz -Turoboja ; "on. sanjo ljubi gospodično kn-eginjinega dvora- ter bi jo -rad eim najpopttej videl,- ' "	■ , ; ,	1 ;	■1 ; -- ,- ;
"Ob !" odvrne de Lorche. polbživši si obe roki na ,šrc.e.": •
Na to je dvignil oči kvišku in jel tako žalostno vzdihati, da je Matija kar skomignil z rameni in dejal:
"Ali tako vzdiše za svojo starko? Samo da res ni pri zdravi pameti ?" - ■' .
Med tem ga odvede v dvorec in oba sta stopila v prostorno dV.o> rano, ozalšaiio z rogovi turov, zubrov, losov, jelenov, ki je bila o-.sv.ct.ljena od svetlobe, ki so jo dajala dd Sebe.goreča polena na. ve-' iikem ognjišču.
Na sredi dvorane je stala pokrita miza, na kateri je bilo vse polno pladnikov, pripravljenih za obed. Tu je bilo -le nekoliko dvor-njkov, s katerimi se je razgovarjal Zbišek. Matija iz Turoboja jim predstavi gospoda de Lorche, ker pa niso znali nemški, ga je moral on sam nadalje zabavati. Cimdalje več dvornikov je prihajalo v dvorano; večinoma so to bili krepko vzrastli in plavolasi ljudje, ki so bi-i že povsem pripravljeni na pot. Oni, ki so poznali Zbiška ter vedeli '.a njegovo krakovsko nezgodo, so ga pozdravljali kot svojega starega prijatelja, bilo je videti na. njih, da ga imajo radi. Drugi so zrli lanj tako začudeno, kakor se navadno oziramo na človeka, nad čegar ,'ratom je že visel rabljev meč. Naokrog so se. slišali "glasovi: "Tu so! Tu je kneginja in gospodična jurandova, takoj ju zagledaš ter jdrineš.ž njima na lov." — Med tem sta dospela tudi dva križarska gosta, brat Hugo de Danveld, starosta iz Ortelsburga ali iz Sčitne. •egar sorodnik je bil ob svojem času maršal, ter Siegried de Love iz Jansburga, tudi potomec rodbine, ki je innJla zasluge za red. Prvi jc nI še dovolj mlad, ali že precej: rejen, z debelima ustnicama, in z lica •se mu jc čitalo, da ga rad srka; drugi pa je bil človek visoke rasti, s strogimi, toda plemenitimi črtami.'Zbišku se jc zdelo, da je Dan-v-elda že nekje videl pri knezu Vitoldu in da ga je Henrik, plocki ">kof, na turnirju vrgel s konja, toda ta spomin mu prestriže prihod kneza Januša, kateremu se jamejo priklanjati dvorniki in Križarji. Komturja, de Lorche in Zbjšek takoj stopijo k njemu; on jih po-dravi s prijaznim in dostojanstvenim licem, na katerem ni bilo brk, ač pa je bilo obkoljeno z lasmi. pristriženimi tesno nad čelom, ki ;o se mu vsipavali na ramena. In takoj so zadonele pod okni trombe znamenje, da je knez sedel k mizi. Zadonele so vdrugič in tretjič, n na to se odpro vrata na desni strani sobe, v katerih se prikaže kneginja Ana, ki je imela pri sebi krasno zlatolaso deklico s pljunko. •bešeno preko ramena.
Zbišek, zagledivši jo, stopi naprej in, sklopivši pred ustmi roke, ie zgrudi na obe koleni, poln ponižnosti in strahu.
Pri pogledu na to nastane mahoma po dvorani mrmranje, kajti Mazurji so se temu želu čudili ter se nekateri celo zgražali nad tem. Starejši šo govorili: "Tega se je gotovo naučil od-kakih zamorskih vitezov, kajti take, šege ni niti med'Nemci." — Mlajši pa so si milili: "Nikako čudo! pred tako deklico'človek poklekne kar nehote."
Toda kneginja in J urandova nista takoj spoznali Zbiška, kajti lokleknil je tako, da,je imel svetlobo za hrbtom in lice v senci. Kne-pnja, ki je v prvem hipu mislila, da je to kak dvornik, ki je kaj za-:rivil pred knezom ter se jej sedaj priporoča za priprošnjo, toda Daupška, ki je imela bistrejše oči, je stopila za korak naprej in, sklo-livši glavico, zaklicala nakrat s tankim, presunljivim glasom: "Zbišek!"
Potem, ne misle na to. da ves dvor gleda na njo, kakor tudi tu-ezemski. gostje, priskočila nalik srni k mlademu vitezu in ob-einši ga, poljubovala. mu oči, usta:in. lice; stiskala se k njemu, ga >oža!a, vsa prevzeta od veselja, doklej., p e. niso, ..spustili. Mazurji v lasen smeh in dokler je kneginja ni potegnila k sebi.
Na to se je ozrla po navzočih in v,,veliki- zafl.regi s«,urno uniakni-1 za kneginjo ter. se skrila v gubah ,njene jOldeke .takp„; da jej je bilo :omaj glavo nioči videti.	, ,,-r . ;,y.tJ .,MJ... .,
Zbišek je objel kneginjine noge; toda.ona ga-je takoj dvignila ter ga jela popraševati po Matijcu, ali-še 'živi; če je morda že umrl in, ako je živ, čemu ni dospel na Mazoveško. Zbišsek jej je raztreseno odgovarjal, kajti obračaj e se na eno pa na drugo stran, je menil za kneginjo zagledati Danušo, ki, se je za (trenutek pokazala, pa se takoj. zopet skrila. Mazurji so se držali za l?oke. vsled smeha pri pogledu na ta prizor; smejal se'je tudi.,sat", knez, ih-.končno, ko so že ;eli nositi sklede na mizo, se je obrnila jOyeseljena gospa k Zbišku ter rekla:
/ ... .1 i, . : ■1 noji •>.<J;- • v )f. Služi nawt, dragi Zbišek, no. lic, le, sedaj P«i jedi marveč vedno."
,Obrnivši Se k Danuši pa je dejala: .<
"A ti, nadležna muha, zlezi že enkrat ven iz moje obleke, sicer ni jo. popolnoma raztrgaš."
Danuška se je pokorila, toda bila je vsa razburjena in rdeča. Vsaki hip je obračala po Zbišku svoj prestrašen pogled ter ga sra-nežljivo in radovedno gledala. Bila jc tako lepa, da se je tajalo pri »ogledu na njo, ne le Zbiškovo srce, marveč tudi srca ostalih mož. Križarski starosta iz Sčitne je jel pritiskati dlan k svojim debelim, vlažnim ustnicam, de Lorche pa, osupnen po dekličji lepoti, je dvig-til obe. roki kvišku in vprašal:
"Pri svetem Jakobu de Compostella, čegava je-ta deklica?" Na to se starosta iz Sčitne, ki je bi! pri svoji debelosti jako maj-en, povspne na prste ter ppšepeta Lotrinčanu na uho: "To je zlodjeva hči."
De Lorche'ga pogleda, pomežika z' očmi. nagubanči čelo tet pregovori skozi nos:
"Ta ni pravi vitez, ki se roga lepoti."
"Nosim zlate ostroge in vrhu tega sem Križar," mu odvrne o-abno Hugo de Danveld. Opasani vitezi so uživali tako čast. da je ■o besil Lotrinčan glavo: šele čez trenutek je odgovoril. "Jaz pa sem sorodnik brabantskih knezov." "Pax! Pax!" zakliče Križar. "Cast močnim knezom in prijatelju našega reda. i z-čegar- rok dobite, gospod, v kratkem zlate ostro-re. Ne odrekam lepote tej deklici, toda čujte, kdo je njen oče."
Vendar pa ni mogel izvršiti, kajti v tem hipu je sedel knez Jams k zajutreku in poizvedevši uprav od staroste iz Jansburga t zvišepih sorodnikih gospoda de Lorche je sedla kneginja z Danti ;ko, in Zbišek se je vstopil, za nju, kakor nekdaj v Krakovu, da b ima stregel. Danuška je držala glavo nizko nad svojim pladni coni, ker jo je bilo sram pred navzočimi, vendar pa jo j'e uagibak lekoliko na stran, da je Zbišek mogel videti njen obraz. Zrl je po željivo in navdušeno na jasno, drobno njeno glavico, ki je že nehala biti otročja, ter začutil, kakor da bi eela reka nove ljubezni poplavljala v njem. Na očeh, na licih in na ustnicah je še čutil njene ooljubce. Nekoč ga je poljubovala kakor sestra brata, in on je-spre-jemal te poljubce kakor od dragega otroka. Toda sedaj se ga je pr teh poljubcih polaščevala sladka strast5 in nekaka onemoglost, ti catero se je skrival žar, kakor iskra pod pepelom na ognjišču. Danu a se. mu je predoč.evala kot že povsem dorastla deva. pa je tudi za ;es že odrastla in se razcvetela. Vrhu tega so pred njo tako iskrene n odkritosrčno govorili o ljubezni, da so se tudi njene oči odprle vred to ljubeznijo, kakor se odpre cvetka pred solncem in tako jc ičalo v njej nekaj, česar ondi ni bilo poprej, neka ne več otroška epota in neka omamijivost, ki se odbijala od nje nalik toploti od plamena, tialik vonjavi od rože. /. '	' ; ^ ,
Zbišek je to čutil, vendar pa si tega ni mogel pojasniti, bil je lamreč ves prenesečen. Pozabil je celo na to, da mora, streči pri nizi. Ni videl, da so ga ogledovali dvorniki, da so se suvali z lakti ,er kazali na nju oba in se smejali. Takisto ni videl pbraza gospoda
de Lorche, kateri je bil videti kakor okamenel od začudenja, niti izbuljenih očij križarskega staroste iz Sčitne, ki so bile uprte neprestano v Danušo ter so v odsevu od ognjišča bile videti krvave kakor oči volka. Zavedel se je še le tedaj, ko se je znovič oglasila (romba v znamenje, da je že čas oditi v puščavo, in ko je rekla kneginja Ana Danuta, obrnivši se k njemu:
(Dalje prih.)
NAJNOVEJŠE IZVIRNE NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. k
, .-:——• •/.
Nadaljevanje s 4. strani. \ rani službi božji narodno stražo j: in krajevni odsek Narodnega sveta. Straži predsedujeta župana gg. Peklar in Jager. Narodnemu 1 svetu pa č. g. kaplan Zupanič. Go- \ vor.ila sta vlč. g. župnik Kapler in urednik Žebot. — V Račah pri 1 Pragerskem se je vršilo popold- 1 ne veliko zborovanje pri Kmetij- I ski zadrugi. Predsedoval je fram- -ski župan Černej. Govorili so: poslanec Pišek, župnik Mihalič in 1 urednik Žebot. Ustanovila se je < narodna straža in krajevni Naro- 1 dni svet za Fram in SliVqico. — ; Na obeh shodih je ljudstvo izjavljalo, da bo radevolje oddalo naši jugoslovanski vladi živino in živila, ker je velika potreba. — V Zerkovcih in v Jarenini pri Mariboru se je včeraj vršil ustanovni : shod Narodne straže. Radgonski okraj ostane slovenski.
Nemški listi poročajo, da je slovenski Narodni svet izjavil po svojih odposlancih, cla se odpoveduje mestu in okraju Radgona. Ta sklep, da se je naznanil potoni lepakov v Radgoni. To poročilo v nemških listih je izmišljeno. Mi se nismo Radgoni nikdar odpovedali in Radgona' bo tvorila del Jugoslavije.
V Ptuju so včeraj Madžari u-strelili nekaj oseb, Madžari So se namreč branili razoroženja. Mrtva sta tudi dva otroka.
Odhajajo . . .
Namestništvena koncipista vitez Scherer v Slov. Gradcu in Anton SchelCsnihar v Celju, dalje-okrajni komisar dr. Paul Terglav v Mariboru so odšli v Gradec, o-krajni komisar Viktor Kastner Poebr v Ljutomeru pa h glavarstvu v Weiz.
Proti vznemirjajočim govoricam.
Ker so se razširile govorice, da hočejo bivši avstrijski generali zapreti narodno vlado v Ljubljani, je narodna vlada izdala proglas, v katerem izjavlja, da so te govorice neosnovane. Poveljnik soške armade maršal Boroevič je slovesno izjavil, da priznava neodvisno suvereno .državo SHS.— Poziv narodne vlade končuje z besedami: Državljani! Stoletja ste prenašali tujce na domačih tleh. Potrpimo še zadnjih 14 dni, da pojcle preko nas val (vojaštva) lin olajšajmo vojakom soške arma-de kot svododnim državljanom njih narodnih držav prosto pot v njih svobodno domovino.
Jugoslovansko zborovanje na Pobrežju pri Mariboru.
V petek, dne 8. novembra zvečer seje v gostilni g. Reibenschuh zbralo veliko število ljudstva iz Pobrežja in Zerkovc. Ustanovila pe je za vsako občino narodna straža, izvolil odbor in določili poveljniki. Na shodu so govorili dr. Leskovar, dr. Ravnik, Žebot. Krepek in drugi. Ljudstvo je z
-	napetostjo poslušalo izvajanja govornikov. Ni bilo ne enega človeka v nekdaj „vsenemškem" Pobrežju, ki bi bil ugovarjal ali izjavil, da je nezadovoljen z usta-
■ novitvijo Jugoslavije, Jugoslovansko zborovanje na Pobrežju je pokazalo, kako potrebna so taka zborovanja, da se ljudstvo pouči o vsem potrebnem.
Na državni gimnaziji v Mariboru, se zopet pripne redni pouk
-	y šredo, dne 13. t. m,. Zamude 1 vsled morebitnih prometnih ovir : se bodo opravičili.
Maršal Boroevič je priznal jugoslovansko armado ter dovolil vsem pripadnikom soške armade, ki imajo domovinsko pravico v jugoslovanskem ozemlju, da vstopijo v jugoslovansko armado.
Za stradajočo jugoslovansko deco so nabrali Hajdinčani 700 K.
j
Premog. — Opozarjamo vse v :roge, ki morajo oskrbeti premog ! :a javne zavode, da se obračajo 1 ' tej zadevi naravnost na zasto- ; mika Narodne vlade — stotnika <
Razoroženje vojakov. — Cast- i likov se ne sme razorožiti, pač : >a mora moštvo oddati orožje. ;
Kuhanje žganja. — Narodna 1 ,'lada v Ljubljani razglaša, da jc : aihanje žganja odslej dovoljeno 1 irez posebnega oblastvenega dovoljenja.
Cene za žito in krompir. — Narodna vlada v Ljubljani je določila te-le cene za žito: pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, proso, ajda 1 K 1 kg., fižol 2 K, krompir 60 v. Te cene veljajo za zdra- J vo blago, ki se odda prostovolino. ■ Za s silo odvzeti krompir je cena I 50 v.	'	I
Promet s sadjem je sedaj v Ju- I goslaviji prost. Prepovedano pa jc izvažati sadje brez dovoljenja preko mej naše države.
Sladkor za sladkanje vina je ves zasežen za hrano, ker sladkorja radi težkoč na železnici primanjkuje.
Kože, svinjske, telečje in goveje, smejo kmetje od zdaj zana-prej brez vsakega dovoljenja dati usnjarjem v delo.
Klanje svinj. — Za naprej do preklica ni treba več prositi dovoljenja za klanje svinj.
Moka se je nakazala mariborskemu mestu in celemu okraju za dalje časa. Zdaj mora torej vsak dobiti moko in kruh na svoje karte.
Prehrana v Mariboru. — V mestnem' prehranjevalnem svetu sta od novembra naprej kot zastopnika Narodnega sveta dr. A. Je-rovšek in prof. dr. Po!jane'i\ Slovence opozarjamo, da je uradnikom v mestnem prehranjevalnem uradu in mestnim naStavljencem, ki prodajajo za mesto živila, strogo zabičano, da se morajo uljudno obnašati, da morajo ljudem iti na roko, da jih ne smejo izzivati, da morajo ozirati ne na narodnost in ne na stan.	1 *"'
Po konje v Ljubljano! — Kmetijsko ministrstvo v Lubljani jc izdalo poziv Štajercem, Korošcem in povsod tistim, ki konje rabijo, cla naj od novo v postavljenih 0-krajnih glavarstev legitimirani zaupniki takoj pridejo v Ljubljano po večje trope konj v svrho razprodaje ali prevzetne v rejo v svojih okoliših proti naknadnemu obračunu.
Častniki in vojaki brez sred-,stev. -t- Na Dunaju je 1600 častnikov iij inženirjev bivše avstrijske mornarice ter. 12.000 mornarjev, kurjačev itd., ki so popolnoma brez vsakih sredstev. Nočejo jim izplačevati plač in pristojbin z izgovorom, da avstro-ogrske mornarice ni več.
Mir se mora 11a vsak način vzdržati. Nova vlada bo skušala to doseči z vsemi silami. Mi moramo vzdržati red in mir ter storiti vse, da naša zemlja ne bo trpela vsled roparskih tolp. — Stori vsakdo svojo dolžnost!
Denar ne shranjujte doma temveč ga naložite raje v hranilnice, ali pa odplačajte dolgove. Nekateri so. i z strahu pred 9 vpj-nfth posojilom držali denar doma. Ta strah je prazen, ker denarja v posojilnicah nihče ne bo rekvirirai.
' ——O-— POZOR GG. DUHOVNIKOM.
Vse železnice, ki so pod vladno kontrolo, dajo 7. januarjem vsem pravilno ordiniranim duhovnikom polovično vožnjo. Vsak duhovnik naj naredi prošnjo na svoj najbližji postaji, ali agentu. Vsak duhovnik dobi malo knjižico s sto kuponi, v katerem more dobiti na vsaki postaji po celi Ameriki polovično vožnjo.
NI PRAZNA OBLJUBA.
Ako želiš zanesljivsega zdravila za želodec, slabo prebavo, glavobol, nervoznost i. t. d. kupi Trinerjevo zdravilno grenko vino, (Triners American Elexir of Bitter Wine). To zdravilo je skozi 30 let obstanka pomagalo marsikomu. Izčisti natranje organe brez bolečin in poživi cel človeški sistem. To ni samo prazna obljuba — čitaj sledeče pismo: Hubbard Ohio. Jan. 1. 1919. — Zadnjih p-et let, od kar jemljem znamenito Trinerjevo zdravilno grenko vino, je moje zdrovje v najboljšem stanju. Priporočam to zdravilo vsem rojakom ki želijo ohraniti zdravje.
John Skruch, V lekarnah $1,10. Ozeblina, izpahnenje udov, otekline, reuniatizem in trganje se lahko takoj odpravi, ako rabiš Trinerjevo laneno olje (Triners Liniment). 35 c. in 65 c. v lckar-ina.h; po posti 45 in 75 c. j Joseph Triner Company 1333-1343 S. Ashland Ave Chicago, 111.
National DrugStore
Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste.
Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot naj- j boljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, | sveža in dobra zdravila- .Z vso J skrbjo 111 d i. i z de b 1 i cm o zdravniških predpisih. ' Kadar dobiš od zdraVnika predpis za zdravila, pridi vselej k nani in boš zadovoljen.
Naša zdravila so vedno sveža.
OBRESTOVATI
Se prične vsaki dan
kadar naložiš v
LAKE
SHORE
BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji.
St. Č?aV and E. 55. St. Prospe;t and Huron Rd Superior and Addison R
VAŠA OBLEKA
bo, zgledaia kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi.
Franks Dry CleaningCo.
Telefon: Central in Rosedale 5694. . j Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST.	j
naproti Lake Shore Banke. COLLINWOOD — PODRUŽNICA i 15513 WATERLOO RD.
Na prodaj je nova zidana hiša
z 9 sobami, kopališče zdolaj in zdolaj in zgoraj. Gas Elektrika in Furnace. V bližini slovenske cer- f kve v Collinwood. Oglasite se na ; 15218 Homes Ave.
Oglašajte v "Slogi."