SAVINJSKI VESTNIK Poštnina plačana v gctovini! GLASILO OSVOBODILNt FRONTE MkSlA CELJA, OKRAJA CELJEOKOLiCE IN OKRAJA àOSlANjA LETO IV., STEV. 5 CELJE, DNE 27. JANUARJA 1951 POSAMEZNA STEV. 3 DIN Upravni odbori KDZ in KZ bo fio polagali obračun dela v dneh od 27. januarja do 12. fe- bruarja 1951 se bodo v KDZ okraja Celje-oikolica in Celje-mesta vršili ob- *ni zbori KDZ na katerih bodo kmetje — zadružniki pregledali svoje delo v l^reteiklem letu. Upravni odbori KDZ bodo svojim zadružnikom poročali o tvojem deiu, o doseženih uspehih, pa Kidi o neusipehih pri svojem delu. Za večji del KDZ letni obračun ne bo (težak. Kljub raznim vremenskim »epriliikam so KDZ dosegli lepe us'pehe Y proizvodnji. Tudi v organizacijskem pog'.edu so KDZ napravile korak na- prej. Dočim so v letu 1949 še v neka- terih KDZ razdeljevali pridelke in dru- ge dohodke vsem članom enako, ne ozi- raje se koliko je posameznik delal, so letos že skoraj v vseh KDZ upoštevali •ocialistično načelo in zadružna pra- Tila. ter razdeljevali žito in ostale do- hodke po vloženem delu, oziroma do- eeženem številu delovnih dni. Upravni odbori KDZ se skrbno pri- pravljajo na občne zbore. Treba je pred tem še marsikaj urediti. Do oramo pripravljati na volitve v L j mis ho skupščino L li Stove ni Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije je 15. januarja razpisal volitve ljudskih poslancev za ljudsko skupščino LR Slovenije. Volitve bodo v ne- deljo, dne 18. marca 1951. Rok do tega dne je razmeroma kratek, zato ne smemo odlašati s pred- pripravami. Predvolilne priprave mora spremljati živo politično delo, ki naj obiavnava prioritetno piobiematiko sedanjega časa, gosjioda^ske naloge, ki so v -nujni zvezi z našimi političnimi nalogami in z našim položajem v na- petem mednarodnem dogajanju. Pri okrajnih odborih Fronte so že organizirane volilne komisije, ki pri- pravljajo vse potrebno v zvezi z volitvami. Naloge in dolžnosti osnovnih frontnih organizacij bodo nakazali okrajni zbori Fionte, ki so sklicani: za Celje-mesto 31. januarja ob 16. uri, za okraj Celje-okolica 2. februarja ob 8.30 uri in za okraj Šoštanj 4. februarja ob 9. uri. Na teh zborovanjih bodo delegati razpravljali predvsem o volitvah, o kandidatih in o nalogah vaških in terenskih frontnih odborov v času predvolilnih priprav. Na seji GlavAega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, dne 19. januarja jo bil sprejet volilni proglas, sekretar Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenijo in predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko pa je imel obširen govor. Iz proglasa in govora tov. Mihe Marinka, ki ga je'objavilo republiško časopisje, bomo črpali bogato snov za predvolilno agitacijo in pojasnitev vpra- šanj, ki se pojavljajo na terenu. Tu so nakazani naši uspehi na vseh poljih znotraj in zunaj države, naš prehod iz razvojne faze državnega kapitalizma, pomen naših uspehov na mednarodnih popriščih in temeljna linija našega vodstva, ki sloni na dveh faktorjih: socializem in težnja za mir. . Zato morajo frontne organizacije že sedaj začeti s temeljitim študijem tega dragocenega materiala, da bo slehernemu volivcu jasna današnja stvarnost, ter da bo vsak državljan vedel, zakaj bo oddal svoj glas na dan volitev. Tako bomo še bolj dvignili zavest naših ljudi in omogočili konstruk- tivno sodelovanje slehernemu državljanu, ki ima dobre namene. Naj vse naše delo v zvezi z volitvami služi temu namenu. Vsem našim volivcem moramo p-edočiti, da pri bližnjih volitvah taki momenti, kakor so nezadovoljstvo zaradi obveznih odkupov, zaradi pomanj- kanja tega ali onega, morebitna nenaklonjenost do tega ali onega kandidata mora biti podrejena višjemu cilju, sicer vodi direktno v nacionalno izdajstvo. Z vztrajnim delom za politično mobilizacijo in politično vzgojo se bo- rimo, da bo volilni rezultat tak, da bo manifestiral naše popolno politično enotnost, je zaključil svoj govor tov. Miha Marinko na seji Glavnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Te besede naj služijo frontnim organizacijam in volivcem kot vodilna misel pri vsem njihovem delu! Zvezo borcev v šosian\shem okraju zastopalo najbolfài borci v Šoštanjskem okraju so na zadnjem zboru izvolili za II. republiški Kongres Zveze borcev najboljše borce in preda- ne aktiviste v narodno osvobodilni borbi. Na republiškem kongresu bo- sta zastopala Soštanjski okraj tudi se- kretar okrajnega odbora ZB, tov. Franc Prodnik in tov. Stane Rožen, ki vod' izvenarmijsko vzgojo v okraju. Tovariš Prodnik Franc je v bivši Ju- goslaviji, kot gozdni delavec v Solčavi okuisál vso trdoto življenja takratnega časa. V začetku 1943 bi moral iti v Tov. Prodnik Franc nemško vojsko, toda od'oôil se je za partizane ter vstopil v Koroški odred Kmalu nato so Nemci odgnali Prodni- kove stariše ter dva brata in dve se- stri v nemška taborišča. Tovariš Pro- dnik je bil nekaj 'časa na Pohorju, kmalu se je pa vrnil na Koroško. Kot komisar relejne linije se je zadrževal Tov. Režen Stane okrog Pliberka, Borovelj vse do Belja- ka. Po osvoboditvi je bil dodeljen KNOJ-u. V decembru 1946. leta, ko je bil demobiliziran se je vrnil v Solčavo, kjer se je takoj vključil v politično delo. Ima velike zasluge za uspešen razvoj frontnega de'a v Solčavi, zakar je bil od Glavnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije tudi odlikovan. Lan- sko leto je bil pa poklican v Šoštanj, ; kjer uspešno vodil sekretarsike iposle [ Okrajnega odbora Zveze borcev. I Drugi delegat tov. Stane Režen je Dil pred vojno vajenec mehanične obrti. Kot tak je že v zgodnji mladosti spo- znal vse krivice tedanjega družbenega sistema. Z narodnoosvobodilnim pokre- tom je bol povezan že takoj v začetku nemškega vpada ter se v decembru 1941 uvrstil med Tomšičeve borce. Za- radi svojega izrednega junaštva je bu 1944 imenovan za komandanta III. ba- taljona Tomšičeve brigade. Je nosilec treh odlikovanj : Red bratstva in edin- stva II. stopnje, Ordena za hrabrost in Ordena za zasluge za narod II. stop- nje. Sprejel bo pa letos tudi Spomenico 1941. Kot 35% invalid je bil 1946 de- mobiliziran. Nekaj časa je bil v službi pri Noitranji upravi v Mozirju, sedai je pa šef uprave za obrt pri OLO боД šta:nj. Šoštanjski okraj bodo zastopali na II. republiškem kongresu tudi major Janko Mehle, nosilec Spomenice 1941, rez. oficir in član biroja OK KPS Stane Bizjak — Kasta, Jože Planovšek, pred- sednik KO ZB Nazarje, generalmajor Peter Stante in še dosti drugih zasluž- nih borcev za delavske pravice, ki bodo dostojno zastopali šoštanjski okraj. VABILO na zasedanje zbora OF Celje, ki bo dne SI. januarja 1951 ob 16. uri v prostorih Mest- n^ea Rleriali^ča, z nasledniim dnevnem re- dom: 1. Pomen volitev v Skupščino LRS 2. Predlaganje kandidatov 3. Delo pred volitvami. Vabljeni so kot gostje poleg delegatOT Mestnega zbora OF. t adi predsedniki in se- kretarji vseh frontnih odborov, predsednild in tajniki sindikalnih podružnic, ter p:*d- stavniki ostalih množičnih organizacij. VABILO Mestni odbor Zveze borcev Celje-mesto »r- ganizira v torek 30. jan. 1951 ob 19 30 T veliki dvorani OLO (Narodni dom) Parti- zanski večer. Predava prof. Aškerc. Vabim« vse člane ZB in ostalih organizacij, kakor tudi vse obveznike predvojaike vzgoje. stran 2í »SAVINJSKI VESTNIK« dne 27. januarja 1951 Stev. i l^elenjshi radnik se razvija v mogočno premogovno središče Počasi sopiha vlak po ozki soteski o-b Paki. Kratek predor in pred nami se odpira Šaleška dolina, kjer se raz- vija in raste mogočno premogovno središče velenjskega premogovnika. Tu raste tudi veliko rudarsko naselje, mesto ljudi, ki so pod žemljo, v vodi, vročini in plinih, v stalni življenjski nevarnosti. Tu rastejo, žive in umira- jo, oče in sin in za njima vnuk. Od mladosti do smrti jih spremlja glas rudniške sirene, vlažni íh mračni rovi in končno — premog. Premog je njihov kruh. njihova skrb in radost. Njegov prah se je zagrizel v njihova telesa, zrak. napolnjen s plini vlago in oslad- nim vonjem, je napolnil njihovo no- tranjost. Premog — to je vs ikdanja pesem rudarja. Zunaj pa ga čaka dom in dru/ina in vse za kar je treba ži- veti in delati. Že več desetletij kopljejo v Velenju premog. Bogate zaloge lignita pa bodo velenjski rudarji kopali lahko še več sto let. Nekoč malo naselje z nekaj kmečkih hiš, se danes razvija v pravo rudarsko mesto. Iz dneva v dan ra- stejo potrebe in razna industrijska središča potrebujejo vsak dan več ve- lenjskega lignita. Samo termoelektrar- na, ki jo gradijo v šoštaniu ter to- varna aluminija v Strnišču, bosta dnevno rabili mnogo velenjskega lig- nita. Zato je bila osnovna naloga ve- lenjskega premogovnika že 1. 1947., ko so sestavljali persijektivjii načrt za njegov razvoj, da se čimbolj dviguje njegova proizvodnja. Danes se je na premogovniku in njegovi okolici že marsikaj izpremeni- lo. če greš z velenjske postaje proti Stari vasi, vidiš na desni proti Šaleku novo naselje velenjskih rudarjev, ki ga ponosno imenujejo Novo Velenje. Tudi nekdanji rudarski dom še stoji, samo da je lepši in ne več tako osam- ljen. Tu je sedaj rudniška menza, ob njem pa novozgrajeni kulturni dom s kinodvorano, kegljiščem, otroško ku- hinjo in klubom inženirjev in tehni- kov. Tu so nekoč še otroci telovadili, prirejali igre, miklavževanja, ter ob- čudovali starejše igralce, saj je bila gledališka družina nekoč zelo agilna. Danes pa menda na rudniku ni po- trebnega kulturnega življenja, čeprav^ so dani zato vsi pogoji in tudi sposob- nih ljudi ne primanjkuje. Zakaj ne bi bilo mogoče danes, če je bilo mogoče nekoč? Tudi ua samem središču premosfov- nika se je marsikaj izpremenilo. Nova stanovanjska poslonija govore, da se premogovnik širi. Kjer je bil pred le- ti majhen gozdič, stojijo sedaj lesena poslopja v katerih stanujejo večinoma rudarji priseljenci. V dolini proti Pe- sju in pod škalsko cerkvijo pa se še vredno razprostirajo ribniki, kjer so se nekoč kopali, danes pa so bolj po- dobni razraslim močvirjem. To so. ugrezline, ki nastajajo zaradi izkopa- vanja premoga. Med vojno, ko jé tudi nad rudnikom gospodaril okupator, so izpodlkQpali ves škalski hrib s šolo, cerkvijo, pokopališčem in nekaj kme- tijami. Danes kaže Ћекос prijazen kraj, kaj žalostno sliko. Šola in ostala poslopja se vsled rušenja zemeljskih plasti počasi sesedajo. Ljudje so se od tu že davno odselili. Gole stene pa stoje in čakajo, da jih zob časa do- končno razmaje in sesuje, V direktorjevi pisarni se razgovar- jata direktor Eritest Žgank in pred- sednik upravnega odbora Jože Arabic o zadnjih usipehih: »V soboto 13. t. m. so na.ši rudarji izDolnili polmesečni plan s 111,9%«, pripoveduje direktor. »Istočasno so dosegli tudi veliko, do- slej največjo^delovno zmago odkar ob- stoja premogovnik. Izkopali so 2008 vozičkov premoga. Doslej je bilo naj- večje število 1928 vozičkov, ki so jih izkopali in naložili 23. maja 1947, Lei)i uspehi so bili doseženi že v tek- movanju meseca novembra in decem- bra.« >Naši rudarji so požrtvovalni ljud- je,« pripoveduje tovariš Vrabič. Treba je bilo doseči plan in delati tudi ob nedeljah kljub slabi mehanizaciji in težkim delovnim pogojem. Rudarji so prihajali na delo, čeprav so marsikdaj godrnjali, a storili so svojo dolžnost. Marsikatera brigada in številka prese- ga dnevni ])lan, vse pa med seboj tek- mujejo. Sedaj tekmujejo od januarja do i prila v čast 10. obletnice ÒF. Tek-' mu.'ejo pa med seboj tudi pazniki. lÄ uspehi prav gotovo ne bodo izostali.! Lani so se borili s fluktuacijo. Mučilni so jih tudi neoipravičeni izostanki, ki< so se množili zlasti v poletnih mese-i cih, ker je veliko rudarjev polkmetov,; ki so ostajali zaradi dela na polju^ (loma. Na dan se je včasih nabralo tudi do 4") sličnih izostankov. Z odloč- nimi ukrepi uprave in delavskega sve- ta so tudi to rešili. Nekaj nopobolj- šaljivcev so odpustili, ostali j)a so res- neje prijeli za delo. V zadnjem mese- cu so imeli povprečno le 4 neupravi- čene izostanke dnevno. Često so se bo- rili tudi s stanovanjskimi vprašanji, s prehrano in drugimi problemi. Danes imajo že precej novih stanovanj, men- zo, kjer se je hrana znatno izboljšala. Poskrbeti pa bodo morali še za je- dilni pribor, tako da rudarji in usluž- benci ne bodo več čakali po celo uro na kosilo. Gradiš iz Šoštanja bi do da- nes tudi že lahka dogradil kopalnice, katere so začeli graditi že 1948. -leta. Novo vodstvo rudnika je sicer stanje v podjetju že marsikje izboljšalo, ven- dar z dnevnima nalogami nastajajo no\i problemi, ki jih je treba sproti reševati. Odšli smo k jašku. Spustili smo se 160 metrov globoko, jwtem pa dalje po rovih. Obdajal nas je mrak in vonj ■IO jíremogu je napolnjeval ozračje. Stopali smo mimo vozičkov, ki so se pomikali po žičnici iz rova v rov. ''razni k odkopom, polni k izhodu, Srečavali smo rudarje, preznojene in umazane .od premoga. Po dveurni hoji no vzhodnem, srednjem in zapadnem revirju, po temi in vlagi, po vodi inj vročini sem lezla iz rova v rov. Zda^ so se tla dvigala in spuščala, pa speti po spolzkih lestvah in stopnicah daljej po temnem pnlzemlju. 1 Marsikje je delo že mehanizirano^; Mesto vozičkov imajo stresalke, ki strer; iaio premog na transportni trak in dalje v vozičke. Premog razstreljujejo, odkopavajo in rušijo plasti z vrtalni- mi stroji. Obiskali smo trideseto bri- gado, katero vodi brigadir Zuka Ma- tijevič, brigado, ki je pri zadnjem tek- movanju dobila 50.000 din nagrade. Drugo nagrado je dobil odkop štev. 8, ki je presegel phin za 96%. Tretjo na- grado jni je dobila odkopna številka 37. Končno smo prišli v vAfriko4<, kakor nazivajo rudarji naloplejše "predele rudnika, kjer vlada včasih vročina tudi do 35". Tu se človeku, ki tega ozračja ni vajen, zdi, da sploh ni mo- goče dihali, kaj šele delati. Znoj kar V novem jašku se dviga 43 m visok izvozni stolp teče s telesa, še težje pa je, kadar razstreljujejo pa je zrak poln dima in smradu. Ko smo končno spet prišli na svetlo, mokri in umazani, sem se spomnila vseh tistih kjepetulj, ki sem jih že to- likokrat slišala po trgovinah in mes- nicah: »Zakaj pa rudarji dobijo to- liko mesa, moke itd.?< Samo eno krat- ko uro bi jim privoščila, da bi pre- živele globoko pod zemljo in videle delo rudarjev. Mislim, da bi bilo do-i volj. Spoznale bi, da rudar za svojtì delo zasluži še mnogo, mnogo več. ] Popoldne smo obiskali še novi jaselq v Prelogah. Na nekdanjem travniku; Dri Dežmanu ob cesti so postavili žel strojnico in izvozni stolp ter izkopali 375 m globok jašek. Z deli so začeli oktobra 1947 leta. Tu se bo končno razvilo glavno premogovno središče velenjskega premo^ovnikar Graditelji so morali prebresti mnoge težave. Sprva so mislili, da brßz tujih stro- kovnjakov sploh ne bo šlo. Toda kljub temu so rudarji Ramšak, Resnik, Samec, Oblak in drugi pod vodstvom domačih strokovnjakov premagali za- četne težave. Vsak mesec so prodrli v globino od 20—30 metrov. Premagovali so težave z vodo in plini. Najtežje pa je bilo delo v globini 200—250 metrov. Sprva so delali v treh izmenah po 8 ur, sedaj pa delajo le po 6 ur. Tako so končno izkopali jašek v premeru 7 me- trov, nato pa še 2 km dolg zvezni rov, ki veže novi jašek s starim. Zgradili so tudi 43 m visok izvozni stolp in strojnico. V strojnici je montiran iz- vozni stroj. Manjka jim samo še ka- bel, drugdče bi že prihodnji mesec lahko začeli poizkusne vožnje.^Pri iz- vozu bodo uporabljali »skip< s kate- rim bodo po jašku dvignili naenkrat blizu tričetrt vagona premoga. Skip pomeni popolno mehanizacijo dela pri dviganju premoga, saj se sam avto- matično polni in spraznuje. Pri jašku je že tudi pripravljen stroj za razvr- ščanje premoga. Letos pa bodo začeli graditi tudi transformatorsko in več- tirno železniško postajo in separacijo. Dela v jašku pa se nadaljujejo. Zdaj so naleteli pri montažnem delu na hudo zapreko — vodo, katero bo tre- ba izčrpati. Kljub vsem zaprekam so rudarji pred kratkim poslali upravi rudnika dopis, v katerem obljubljajo, da bodo na čast 10. obletnice OF do 15. februarja končali montažna dela. Dvigniti proizvodnjo je tudi letos glavna naloga velenjskih rudarjev. Treba pa je izpolnjevati tudi dnevne, mesečne in letne plane. Kaj lahko store, so velenjski rudarji že dokazal; v prvi polovici tega meseca. Zgled najboljših pa dviga tudi ostale in prvim uspehom naj sledijo novi uspe- hi skozi vse leto. Ivica Kje so vzroki slabe udeležbe na zborih volivcev KLO Družmirje v šoštanjskem okra- ju je sklical na pobudo tov. Pavlin Ivana v. d. poverjenika za državne nabave * OLO ši)štanj zbor volivcev na dan. 22. t. m. ob 19, uri. Tega se- stanka se naj bi udele^li, kakor je zagotovil Pavlin, (»:i sam ali pa Flori- jan Izidor, ki je bil izvoljen na pod- ročju KLO Družmirje za člana OLO, ali pa nekdo drugi ^ sled važnosti te- ga sestanka, saj je bilo predvideno tudi obravnavanje vprašanja zadruž- ništva, uredba o novih ukrepih v bla- govnem prometu in predpriprave za volitve v Ljudsko skupščino LRS, je bila udeležba volivcev mnogoštevilna, kakršne KLO Družmirje še ne pomni. Ob določeni uri in še eno uro po- /zneje pa ni prišel na ta sestanek no- ben član IO OLO, kakor je bilo to pred sestankom zagotovljeno. Volivci sami so diskutirali o vseh teh vpra- šanjih, vendar še o tem niso dosti seznanjeni in so zahtevali ponovno na tem sestanku, naj pride med nje Florijan Izidor, da bi jim razlo- žil pereča vprašanja našega gospodar- stva in politične dogodke. Naši kmetje, ki se danes otresajo stare miselnosti, si v veliki meri žele seznaniti se z vsemi problemi našega gospodarstva, tako kmetijstva, kot industrije. Prav iz tega vzroka je nerazumljivo ravnanje zgoraj omenjenili-odgovornih ljudi, ki niso čutili potrebe, da bi ali kot strokovnjaki stopili med ljudi, ali pa kot člani IO OLO Šoštanj prišli med svoje volivce. Večkrat se čudimo, zakaj je tako sla- ba udeležba na množičnih sestankih. Ali prav takšno ravnaje ne spravlja ljudi v nezadovoljstvo in v to, da se drugič ne udeležijo sestanka v takšnem številu, kot so se ga predhodno? 10 OLO Šoštanj bo moral te ljudi opozoriti, da takšno njihovo ravnanje ne koristi utrditvi ljudske oblasti in povezavi ljudstva z organi ljudske oblasti. Enkrat za vselej moramo pre- kiniti .s to prakso: vsakdo se naj zave- da, če je sklican sestanek, je sklican. zato, da se na njem obravnavajo važ- ne stvari, zato naj se ga sleherni ude- leži, tudi tisti, ki ga sklicujejo. V. B. U Kemični tovarni v Celiu so sldenili, da bodo izpolnili pet- letni plan do 10. obletnice QF Dne 19. januarja je imela sindikalna podružnica Kemične tovarne v Celju letno sikuipščino kjer je pregledala uspehe in neuspehe svojega dela. Zna- čajni usipeh je bil dosežen v lanskem letu, saj je bil letni plan izvršen po vrednosti s 103%. Nadalje je bilo v ko- lektivu proglašenih v toku leta 79 u- darnikov im 126 nagrajenih. Ugotov- ljeno je bilo tudi, da je bilo poslanih, oziroma sprejetih 11 racionalizatorskih predlogov za izboljšanje proizvodnje. Zgrajeno je bilo v preteklem letu nuj- no potrebno iposlopje za sanitarne na- prave, kar je potrebno predvsem za- radi umazanega dela v tovarni. Člani so v ta namen dali 4.892 prostovoljnih ur. . Tudi za preskrbo sta sindikalna po- družnica in ljudska inšpekcija skrbeli, da so bili vsi člani preskrbljeni s kuri- vom in ostalim. Vso pozornost sta dali izven industrijskim obratom, saj so na ekonomiji pri nujnih delih opiravili Г820 iprostovoljnih ur. Sindiikalno delo se je precej dobro razvijalo tudi v ostalem delu, pred- vsem če upoštevamo, ida so vsi člani kolektiva včlanjeni v sindikalno orga- nizacijo in redno plačujejo članarino. Grupni poverjeniki so bili pri pobi- ranju članarine zelo vestni, pozabili so pa na ideološko vzgojo članov. Na to delo je pozabil celokupni upravni od- bor. To pomanjkljivost bo moral no- voizvoljeni odbor popraviti. Sklenili so tudi, da bodo pomagali vasem, zat« bodo ustanovili vaški aktiv. Eden od najvažnejših sklepov skup- ščine je bila obljuba, da bodo do 10. obletnice OF izpolnili petletni plan. OSVOBODITEV Iz „Starega piskra" (Konec) Zamislite si sedaj položaj, y kate- rem so se nenadoma znašli naši borci. | Jetniki so namreč mislili popolnoma upravičeno, da so jih prišli Nemci že nalagat za Maribor, zlasti še, ko so videli dva nemška vojaka' in gesta- povca. Nastala je strašna panika. Le z največjo težavo in spretnoistjo se je partizanom . posrečilo te nesrečneže prepričati, da ne bodo ustreljeni, tem- več osvobojeni. Končno so jetniki le uvideli, da je šestorica partizanov res- nična njihova rešiteljica. Vsi so drveli k izhodu, katerega je paznik Grad na široko odprl. Iz dvorišča so vodila ve- lika dvokrilna vrata in na te je nava- lila množica. Žarko je jedva zadrževal naval, da niso osvobojeni takoj pTanili po celjskih ulicah. Vse je bilo v veli- kem direndaju. Žarku se je nudil na to pisano družbo jetnikov, odnosno osvobojenih nepozaben prizor. Neka- teri s bili samo v spodnjih hlačah in srajci, drugi so se zavijali v koce, tretji so imeli polomljene ude, drugi zopet vse krvave obraze od ipretepanja. tretji so zopet brez pravega cilja begali sem in tja. Zaprtih je bilo tudi večje število uje- tih partizanov. Te so oborožili z raz- nim orožjem, katerega je nanosil sku- paj tov. Brus. Na ta način je bila ta- koj formirana močna če+ica bivših borcev-pairtizanov. Tem so bili pozneje izročeni tudi vsi pazniki z naročilom: »Sodite jih sami. ker pač na^'bolj ve- ste, koUko si je kateri zaslužil.« Žarko in nekateri izhodu naihližji osvobojenci zaslišijo odmev korakov, ki je prihajal iz ozke ulice, katera veže Trg mučenikov s Stanetovo ulico. Nemci gredo, je završalo med množico osvobojenih. Te besede so povzročile strašno razburjenje. Žarko je jedva uspel s ])omočjo osvobojenih partiza- nov-borcev potisniti množico v notra- njost dvorišča. Sam se je nato posta- vil na dobro vidno mesto, katerega je osvetljevala svetilka nad vhodom v jetnišnico. Osvobojenci stoječi najbli- žje izhodu iz dvorišča, so v napetosti zadrževali dih. Že. v naslednjem tre- nutku se prikažeta pri Dolžanovi hiši, kjer se ulica razširi v trg, dva »Bahn- schutza«. Vračala sta se verjetno iz nočne službe domov. Pred vrati Me- štrove hiše sta se ustavila ter nekaj trenutkov motrila dogodke v »Starem piskru<. ludi Žarko in z njim vsi pri vhodu stoječi osvobojenci so napeto motrili položaj. Tako je bilo nekaj trenutkov. Po Žarkovih možganih so se verjetno vrstile misli za mislijo. Go- tovo je razmišljal, dali v primeru ne- varnosti strelja ali jih naj razoroži in zapre v »Stari piskerv«:. Odločil se je za slednje in napeto čakal. Čez nekaj trenutkov je v vratih Meštrove hiše zaškrtal ključ in oba sta izginila v notranjost. Žarko je pogledal na uro in ugotovil, da je že minulo pt)l ure, odkar so prestopili prag »Starega pis- kra«. Očku, ki je bil v bližini, je na- ročil, naj hitro pokliče še ostale, ker je že davno potekel čas odhoda. Načrt je bil namreč, da sme akcija trajati največ 20 minut. Ni bilo več časa se obotavljati, temveč hiteti, če se je hotelo izvršiti vso zadevo brez strela, ki bi jim naprtil velike neprijetnosti. Po hitrem pregledu se je šestorica zbrala k odhodu. Tik pred odhodom se je odigralo še več ganljivih prizo- rov. Očka je našel med jetniki svojo hčerko, Ivo svojo zaročenko, Žarko zvestega tovariša i*-^artizanstva tov. Cirila, ki je bil pred aretacijo na cesti pri Dobrni, poveljnik Narodne milice za Celje-mesto. Prizor snidenja je bil sledeč: Iz množice osvobojenih nenadoma zasliši Žarko svoje ime. Nekdo ga je klical. Ko usmeri pogled v smer kli- canja, zagleda Cirila in mu stopi na- sproti. -Ciril pograbi Žarkovo roko z obema rokama, na katerih je bilo pol- no znakov pretepanja in sta bili obliti s krvjo ter si jo nese k ustom, da jo poljubi v znak zahvale. Seveda ni bilo časa za taka in podobna pozdravlja- nja. Takoj nato je bilo vse pripravljeno za odhod. Očka se je vrnil in sporo- čil, da je že vsa šestorica spodaj in da lahko krenemo. Žarko iztrga iz zidu še telefonski aparat, skozi katerega je še pred nekaj trenutki javil na vpra- šanje gestapovske centrale» »Da ist alles in Ordnung«, ter ga zaluča v za- klonišče pred jetnišnico. Jetniki so prejeli še navodila, da naj nekaj trenutkov po odhodu šesto- rice tudi sami zapuste jetnišnico ter naj krenejo kamor jih je volja. Na mah je oživela vsa jetnišnica. Tudi solz veselja je bilo videti. Naši tovariši so medtem zapustili jetnišnico. Urnih ko- rakov so se oddaljevali po isti poti kakor so prišlL Ko so bili že skoraj pri Obrtnem domu, je Očka opazil, da niso vsi in da manjka Boris. Ta je bil namreč. nekaj dni prej ranjen v nogo in ga je sedaj rana ovirala, da ni mogel tako hitro hoditi: Tov. Brus je stekel nazaj k jetnišnici, v kolikor mu je dopuščala obremenitev orožja, katerega je nosil s seboj. Boris je pravkar prikolovratil po stopnicah na dvorišče. Oba sta se nato podvizala za odhajajočimi. Boris je istočasno dal discipliniranim jetnikom znak za od- hod. Pogled na ta prizor je nepozab- Ijiv. Kakor plaz, ki se utrga z gore, so se jetniki vsuli zlati svobodi v na- ročje. Kakšne občutke je imelo v tem trenutku na smrt obsojena osemdese- to rica, si lahko mislimo. Mahoma je bilo mesto polno osvobojenih, ki so hi- teli vsak na svoj kraj. O kakih gesta- povcih ali nemških vojakih pa ni bilo ne duha ne sluha Gotovo so se po- skrili, misleč, da je cela brigada na- padla mesto kakor so v večini prime- rih Herrenvolk« še drugi dan pomislil ni na kako hajko, šele nekaj dni pozneje so pričeli v neposredni bližini mesta izvrševati preiskave. Omenim naj še to, da je nekaj dni stalno zvonil telefon na gestapu v Ce- lju. Iz nadrejenih forumov iz Graza so se vrstili razgovori in šef policije v Celju je neznano kam izginil. Uvi- del je menda, da je njegov »Bandi- tengebiet« prenevaren in jo je menda odkuril ali je pa bil zaradi malomar- nega vršenja službe odstavljen. Ostali gestapovci so pa v onemogli jezi be- sneli po mestu ter razganjali ljudi, ki so se o tem nočnem obisku pogovar- jali, misleč, da bodo s tern^ odvrnili sramoto. Sami so pa v bodoče spali z orožjem pod zaglavkom, misleč, da jih bo to orožje branilo pred strahom, katerega jim je s to akcijo povzročila šestorica hrabrih partizanskih borcev. VOLILCI MESTA CELJA! PREPRIČAJTE SE, ČE STE V VOLILNEM IMENIKU! Stev. 5 »SAVINJSKI VESTNIKc. dne 27. januarja 1951 Stran 3 KULTURNI PRBGLED „SAVINJSKKGA VESTNIKA" F šoštanjskem okraju se bodo poglobili v probleme kulturno prosvetnega udejstvovanja širokih množic Sedmega januarja je v Prosvetnem domu v smart nem ob Paki bila okraj- na skupščina Ljudske prosvete šo- «tanjskega okraja. Skupščine se je udeležilo 46 od 108 izvoljenih delega- tov. Maloštevilna udeležba izvira iz lega ker je iz Zgornje savinjske doline bil zaradi žametov prekinjen promet. Poleg teh 43 upravičenih izostankov je bilo še 19 neupravičenih. Skupščine se je udeležil tudi član Izvršnega odbora ljudske prosvete Slo- venije tov. Vinko Trinkhaus. PREMAJHNA SKRB ZA ŠTEVILČNO DVIGANJE ČLANSTVA JE BILA ENA IZMED GLAVNIH POMANJKLJIVOSTI Od zadnje skupščine v letu 1949 pa do danes, je v svojem govoru poročal tov. Rajgei, so v okraju ustanovili šti- ri nova društva, tako da danes delujejo na tem področju štiri sindikalno kul- turno umetniška društva, ter devet kulturno umetniških in kulturno izo- braževalnih društev. V ta društva je vključenih 864 ak- tivnih in 45 podpornih članov. To šte- vilo je za šoštanjski okraj znatno pre- majhno, saj pride na 55 prebivalcev samo eden aktiven član. Naloga nove- ga odbora bo razširiti kulturno udej- stvovanje najširših množic. NAJBOLJŠE SINDIKALNO KULTUR- NO UMETNIŠKO DRUŠTVO IMAJO V TOPOLŠČICI V tem društvu je bila posebno ak- tivna sekcija za vokalno glasbo, ki je v kratkem času nastopila osemkrat.^ Ta sekcija je prirejala gostovanja z' namenom, da tudi drugod vzbudi zani- manje za kulturno udejstovanje. Tudi recitatorska skupina beleži več uspe- lih nastopov. Društvo ima lepo ureje- no knjižnico. Med društvi je tudi edi- no, ki redno pobira članarino. Uspeh tega društva temelji predvsem na de- lavnosti vseh članov, ne pa samo upravnega odbora. SKUD »Kajuh« v Šoštanju je lansko leto pokazalo lep "razvoj, pozneje pa so nekatere sekcije opešale. Zamrlo je delo dramatske skupine, katere še do- sedaj niso poživeli. Člani društva in upravni odbor se bodo morali temelji- teje povezati z množičnimi organizaci- jami, če bodo hoteli poživeti vse sekcije v društvu. Zboljšanje kulturno umetni- škega delovanja v Šoštanju je nujno, že z gledišča vzglednosti ostalim kra- jem. MED IZOBRAŽEVALNIMI DRUŠTVI SO V NOVI ŠTIFTI NAJBOLJŠI Kulturno izobraževalno društvo '»Lojze Savinšek« v Novi Štifti pred- njači pred ostalimi. Pridno so poma- gali graditi zadružni dom, a ob priliki okrajne ljudske prosvete so ponovïiO predvečer in na sam dan zasedanj-^ otvoritve so izvedli uspel program. Ña nastopali, dasiravno nimajo kulis in ostale odrske opreme. To'društvo je tudi najuspešneje izvedlo izobraževal- ni tečaj, katerega je v začetku obis- kovalo komaj deset pozneje pa 52 red- nih obiskovalcev. Društvo »Franc Žmavc« iz Gornje- •ga grada je poživelo delo, posebno v pogledu dramatske skupine, ki je uprizorila več kvalitetnih iger. Na splošno je opaziti, da se v krajih, kjer razvoj društev ovirajo različne težave Jculturno življenje boljše razvija, kot tam kjfv so dani vsi pogoji za uspešen razvoj društev ovirajo različne težave, dvorane, vendar letno uprizorijo ne- kaj iger, prav tako v Šaleku in v Šmi- heiu nad Mozirjem. IZOBRAŽEVALNIM TEČAJEM BODO MORALA DRUŠTVA POSVEČATI VEČ POZORNOSTI Y preteklem letu je v okraju de- lovalo le J 9 izobraževalnih in analfa- betskih tečajev, katere je obiskovalo 325 ljudi. Izvedli so 65 političnih ur, 156 predavanj o zadružništvu, 327 ur za slovenščino, in zgodovino NOB, 290 ur računstva, 122 ur iz biologije, 112 ur iz zdravstvenega področja, 8 ur iz vremenoslovja, 7 ur iz živinozdrav- stva, nadalje iz fizike in kemije, stroj- nega kmetijstva, gospodinjstva in dru- gih predmetov. Predavanja je izvajalo 70 predavateljev, od teh 47 učiteljev. Za honorarje je bilo tem predavate- ljem izplačanih 110.540 din. Najboljši tečaji so bili v Topoljščici, Novi Štifti in Rečici ob Savinji. Iz tečaja v To- poljščici se je razvilo društvo. Lani in v začetku tega leta pa se izobraževal- ni tečaji ne premaknejo z mrtve toč- ke. Edine uspehe imajo v Novi Štifti, kjer imajo 52 rednih obiskovalcev, v Lepi njivi z 12 tečajniki in Rečici ob Savinji. Izgovori so večinoma isti, češ, da ni predavateljev, da ni zvezkov in knjig, sedaj ko pa je vse to na raz- polago, naenkrat ni ljudi. Množične organizacije se bodo morale bolj zav- zeti za te tečaje. Pomislimo da je v okraju še 2I0 nepismenih ljudi, ki so vsi zdravi, nekateri še zelo mladi. Tu- di vprašanje Ljudske univerze še v okraju ni prišlo do izraza. Med bolečimi točkami so vsekakor tudi filmski krožki. Edino omembe vredno delovanje takega krožka je bi- lo v Nazarju, ki pa /je zamrlo vsled obremenjenosti vodje z najrazličnej- šimi nalogami. Ostale sekcije raznih društev je tu- di treba poživeti. Zlasti dramatske in I)evske skupine, saj to je v preteklosti slovenskega naroda postalo že nekak običaj. Trenutno je v okraju komaj 19 dramatskih skupin, ki nekaj de- lajo. Najboljše igre in največ upri- zoritev daje skupina v Mozirju, dobra ja je tudi skupina v Šmartnem ob ^aki. Nasprotno pa takih skupin po- grešamo v Velenju in Šoštanju, čeprav so tu zelo potrebne, pravzaprav je sramota, da jih ni. Pevski zbori in godbe na pihala, se razen zbora na Ljubnem, postavijo le ob pogrebih in na morebitnih prosla- vah.. Resnega samostojnega študija ali lastnih koncertov ni bilo. Knjižnic je v okraju bilo 43 z 11.683 knjigami. Ponekod pa so jih zaradi nedelavnosti združili, tako da jih je sedaj le 55. Obisk teh knjižnic je razmeroma slab. Posebno kmetje naj- manj posegajo po knjigah. Verjetno tudi agitacija in izbor knjig zanje ni preveč ustrezna. Po končanem referatu se je sicer z zavlačevanjem razvila diskusija o teh vprašanjih. Oglašali so se predstav- niki društev, ki so iznašali svoje te- žave in uspehe, ter stavili predloge. K diskusiji se je prijavil tudi član Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije tovariš Vinko Trinkhaus, ki je načelno orisal pomen ljudskega prosvetljevanja. Po izvolitvi novega odbora so spre- jeli tudi važne sklepe, med katerimi je na vidnem mestu razširitev številč- nega stanja društev, poživetje vseh sekcij, ustanovitev novih izobraževal- nih tečajev in slednjič tudi okrajni festival, ki ga nameravajo prirediti 27. aprila v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF. Trideset članski odbor Ljudske pro- svete šoštanjskega okraja stoji pred važno nalogo da vzgoji isocialistični ureditvi dostojne državljane s politič- nim prepričanjem in kulturno stop- njo kulturnih ljudi. F. L. ^ Pedagoški tečaj v Celju Lani meseca oktobra se je vršil na Bledu prvi ko'ngres slovenskih peda- goških delavcev, ki je temeljito načel našo pedagoško problematiko ter na- kazal jasno perspektivo za nadaljnje delo na terenu. Kongresa so se udele- žili razen članov Pedagoškega društva LRS še delegati iz vseh okrajev Slo- venije in tudi gostje iz ostalih repub- lik ter zamejstva. Zaradi poglobitve študija, ki naj zajame slehernega na- šega prosvetnega delavca v kateri ko- li vzgojni ustanovi v Sloveniji (vrtci, osnovne šole, gimnazije, strokovne šo- le in pdb.) in zaradi posplošenja pe- dagoške materije, ki je bila obravna- vana na blejskem kongresu, je Repub- liški odbor sindikata učiteljev in pro- fesorjev priredil v letošnjih semestral- nih počitnicah štiridnevne tečaje v Ljubljani, Celju in Mariboru, katerih namen je bil prediskutirati z udele- ženci tečaja glavne blejske pedagoške referate ter se pogovoriti o delu v bližnji in daljnji bodočnosti v naših šolah. Tak pedagoški tečaj se je vršil v Prvi gimnaziji v Celju v dneh od 22. do 25. januarja 1951. Udeležili so se ga delegati iz okrajev Celje-mesto, Celje-okolica, Krško, Poljčane, Trbov- lje, Slovenj Gradec in Šoštanj, skupaj okoli 50 udeležencev\ Prvi dan, t. j. dne 22. januarja, sta v obširnejših re- feratih podala važne misli tov. Mini- ster za prosveto Regent, ki je podal obširen političen pregled, in tovariš Jože Zorn, ki je govoril o vlogi pro- svetnega delavca. Obema referatoma ie sledila živahna diskusija. V torek dopoldne se je vršila diskusija v zvezi z referatom prof. Gustava Šiliha »Zna- čilnost in pogoji kvalitetnega pouka«, popoldne istega dne pa o referatu univ. prof. dr. Stanka Gogale »No- tranji pogoji kvalitetnega pouka«. Di-i skutanti so se stvarno dotaknili v svo-: jih izvajanjih mnogih težav, ki so ovi-i ra kvalitetnemu delu v šoli in je po- treben velik napor in požrtvovalno, delo prosvetnih delavcev, da dosegajo pri pouku zaželjene boljše uspehe. Ko- der imamo opraviti z objektivnimi te- žavami (vprašanje kadrov, knjig, učil, prostorov, urejeno šolsko nadzorniš- tvo) je premagovanje težav večje. Se- veda pa je velike važnosti, da se pro- svetni delavec neprestano ideološko in strokovnç izpopolnjuje, ker le tak bo sposoben iz sebe dajati in uresničiti tiste nakazane kvalitete pri pouku, ki so potrebne za dosego boljše vzgoje in globljega znanja pri učencih. V sredo 24. t. m dopoldne se je vrši- la diskusija o referatu tovariša Franca Kimovca-Žige ^Pozitivna pedagoška tradicija in naša današnja stvarnost«. V naši pedagoški preteklosti imamo brez dvoma mnogo pozitivnega, pro- gresivnega glede ''na našo današnjo skromnost. Za razvoj naše socialistič- ne pedagogike bo nujno kritično pre- Ibresti slovenska pedagoška prizade- vanja v preteklosti in proučiti vse- bino ter metode dela naprednih izo- braževalnih stremljenj preteklosti. Tako je nakazano tudi v sklepih blej- skega kongresa. Popoldne tega dne je sledila živah- na diskusija o referatu prof. dr. Vla- da Schmidta »Stil vzgojnega dela z učftici in pionirji«. Pionirska organi- zacija je bila doslej ozko povezana z delom v šoli in se je razvijala več ali manj pod vodstvom učitelja. Po novem pa naj postane pionirska or- ganizacija organizacija naših otrok v starosti od sedmih do štirinajstih let na terenu, pod neposrednim okriljem odrednih pionirskih svetov, ki jih se- stavljajo zastopniki staršev, množičnih organizacij itd. in ki se bodo razvili v množično organizacijo »Društvo pri- jateljev otrok«. Šola naj vrši z učenci učno delo, torišče pionirske organiza- cije pa bodi vzgojno-zabavno delo (razni krožki). Diskusija v zvezi s tem referatom je bila prav plodna in so diskutanti pokazali za predmet velik interes. j Zadnji dan, dne 25. t. m. je končali z diskusijo o vsebini obširnega in ene-j ga aktuelnejših referatov na kongresu^ dr. Ive šegulove »Pomen psihologije^ za vzgojo in učno delo«. Referat ži\u in kritično jasno posega v naše delo; po osvoboditvi oziroma v novi socia-i listični stvarnosti in nakazuje pozitiv-" ne in negativne strani celotnega naše- ga pedagoškega prizadevanja. Tudi uspehi te diskusije so bili zelo zado- voljivi in pozitivni. Tečaj — kakor kratek, tako je bil vsebinsko zelo bogat. Udeleženci te- čaja bodo svoja spoznanja tolmačili tovarišem v svojih prosvetnih sindi- katih. Udeleženci so odšli vs tečaja polni prepričanja o veliki važnosti svojega poslanstva in so živo izražali želje še po takih plodnih sestankih. Pozitivnost tečaja je vsekakor najlep- še karakterizirala tovarišica, ki je rekla: »Srečna sem, da sem se lahko udeležila tega tečaja!« A. P. ^UTOPLJENCA' v celjskem gledališču »Nestroy redivivus ali čez sedem let vse prav pride,« bi rekel ta ali oni ljubitelj gledališča. Tako nekako je po- spremil predstavo »Utopljenca« tudi Gledališki list, saj govori o mašilu, ki naj z bučnim smehom napolni mučno pavzo med amaterskim in poklicnim gledališčem v našem mestu. Včasih so o iakem delu govorili kot o »blagaj- niškem komadu« zato, da bi resnica o gledališkem dinarju, s katerim si je teater reševal življenje kljub zmagu- jočemu Hollywoodu ne bila preveč po- razna. In še ena resnica se je z njim vedno uveljavila: kljub literarnim zgo- dovinarjem, ki Nestroy a skoraj ne omenjajo, kljub leiposlovcem in vzgoji- telijem okusa so Nestroy eve ljudske igre zanerom naletele na odprte oči in ušesa take ali drugačne publike. Tako je bilo že od nekdaj z veseloigro, s ti- stim teatrom, ki odpira usta v smeh in krohot. To je sicer dvoje, a si rado drug drugemu sega pod roko. Poleg visoke, etično priostrene, družbeno i>o- membne komedije je zmerom živela površna burka. Po prvi svetovni vojni smo' se smejali Patu in Patachonu; Oliw^er Hardy in Stan Lamel sta pre- živela drugo vojno, zraven pa smo do- življali tuidi Charlieja, ki je znal tudi elementom situacijske komike vdih- niti duha družbene kritike. In ker je tako, se je najbrž dejstvom vdala tudi uprava našega gledališča in naši »smešni« živci bodo prostovoljne žrtve enega izmed stebrov stare dunajske ljudsike igre. In če bi kdo zdaj zapri- digal o okusu, o umetniški vrednosti, ga bo odnesel plaz krohota, zaigral bo pravega utopljenca v valovih smeha, človeku prav tako .potrebnega kakor vsakdanji kruh. Režiser Tone Zorfco se je odločil za grotesko, predvsem v zunanjem izrazu pa deloma,tudi v igri. Groteska je pre- tiravanje, protinaturnost, sipakljivost. Na vsak način nekaj, ker bo zmerom pritegovalo človeško pozornost, saj sta :pretiravanje in protislovje dva pogla- vitna vzroka smešnega. Nič na svetu ni tako smotrno, tako lepo, da bi ne moglo nekoč iz uglašene mere preiti v bizarno pretiranost. Vsak smisel uteg- ne roditi svoj nesmisel, tako nas »v revah« uči izkušnja bodisi v umetnosti, ekonomiki, religiji, i>ravu, filozofiji in tudi — v modi. V modi še celo! In to si je ravno izposodila kostumerka. Ekstravagance, ki jih moda počenja, so opredmetena pretiravanja človeške nature. Prav za te ekstravagence bi bilo treba študirati psihologijo preti- ravanja, da bi razumeli grotesko, k: se izraža v človekovem oblačenju. Ta psihologija je verjetno v zelo intimni zvezi z gledališčem, saj gre vendar za prodor, za uspejo, za efekt. Honny soit qui mal y pense (Sram naj ga bo, kdor se spogleduje!). Groteska ima svojo voljo, pa če je še tako nesmiselna. Ne- smisel triumfira. Ce je rokoko rodil modo à la Frankin, potem se kostumi naših Utopljencev kar utope v tisoč: nesmislih, ki si jih je dovoUla moda tistega časa. Kjer gre za pretirava- nje, je treba meriti: še lepo — origi- nalno — presenetljivo — groteskno — nemogoče itd. Inscenator najbrž mere ni imel. Sicer drži: ne sutor supra cretpidam (le čevlje sodi naj kopitar!), vendar se mi zdi, da je bila scena v prvem dejanju že kar preveč bolestno groteskna. Res je tudi početje gospo- de in Smole začuda vegasto, vendar ne bomo nad mrtvimi stvarmi zbijali takih šal kot nad živimi. One so," kar so, pa čeprav zdaj razstavlja Picasso v srednji Evropi. Ce denemo k temu še dramaturško pripombo, da brez du- najskega kolorita Nestroy izgubi svoje »moštvo«, maramo reči, da so bili re- žiser in igralci kljub hvaležnemu ob- činstvu postavljeni pred težko nalogo. Posebno prvo dejanje je slabo vklju- čeno v organizem dogajanja. Moti dol- ga nema scena v ozadju, ki bi se dala skrajšati ali drugače postaviti. Tudi za pevske vložke bi bilo treba premisliti, kako naj se postavijo: ali naj se vzdr- žuje klasični stik med igralcem in ob- činstvom na rampi in na odru, kakor ga je še gojilo 18. stoletje, pa ga z na- raščajočo močjo meščanstva tudi že odpravljalo, da pa naj se posname ku- pletski stili novejšega van de villea. Nestroy je človek 19. stoletja in bi se mu torej bolj prilegal drugi način. Sicer pa je to stvar teatralike in ne preveč ipomebna. Viden je bil trud re- žiserja in igralcev, 'da se odpravi dile- tantska samovšečnost, ki se te vrste komadov tako rada drži še pri bolj homogenskih ansamblih, kakor je ta. Videlo pa se je tudi, da je zamisel to- talne groteske izpodnesla Jiemelje za stilno igro, ki bi ustvarila barvitost; hudomušnost in specialni vonj obdo- navskega cesarskega mesta. Za to je treba seveda mnogo drobnega študija in izkušnje. Glavne vloge so igrali Grobelniik (Stefan), Sedej (Smola), Gradišnik (Bu- ča), Frecetova (Vodetova) in Fazarin- čeva (Katrica). Igralske kvalitete prvih štirih poznamo in so jih v splošno za- dovoljnost pokazali tudi v Utopljencih, če odpišemo zgoraj omenjeno ipomanjk- Ijivost. Najboljši je-bil pač Grobelnik. Dobro, solidno igro je pokazala Fa- zarinčeva, na našem odru novinka. Tu-' di ostali igralci so skušali postaviti na oder živega človeka. Posrečeni so bili trije prijatelji (Gombač, Tonjuti in Uršič), čeprav jim verjetno pantomina v 1. dejanju preseda. Notar bi* imel prav lahko močnejšo masko v smislu groteske, pa ima najbolj normalno, re- alistično (s podaljškom — cilindrom). N. pr. nekaj takega, kar je W. Ho- garth 1758 uipodobil na sliki »The Bench« (Visoko sodišče). Hogart — Shakespeare v slikarstvu, pravičen sodnik! V igri je bil sicer mestoma okoren, pa se je prilegalo. Pri igralcih drobnih vlog se je dobro opazila skrb, da ne rušijo igralske višine ansambla. II. ZASEDANJE OKRAJNEGA ZBORA OF CELJE-OKOLICA BO 2. FEBRUARJA 1951 Vse člane (delegate) okrajnega zbora OF Celje-okolica obveščamo, da bo okrajni zbor OF drugič zasedal v petek, dne 2. febru- arja t. 1. Na zasedanje so vabljeni tudi predsedniki ali sekretarji krajevnih odbo- rov OF. — Razpravljalo se bo o nalogah Fronte v pripravah za volitve v II. skup- ščino LB Slovenije. Zasedanje se bo vršilo v veliki dvorani OLO Celje-okolica v Celju (Narodni dom). Začetek ob pol 9. uri dopoldne. Udeležba je obvezna. OOOF Celje-okolica, P O Z I V ! Okrajni 7.bor OF soštanj bo zasedal drugič' v nedeljo, dne 4. februarja ob 9. uri do- poldne v dvorani »Kino Kajuh« v Šoštanju. Zbor bo razpravljal o volitvah v republiško skupši"no LRS. Za vse delefrate je udeležba obvezna. Va- bimo vse predsednike in sekretarje osnovnih frontnih organizacij, da se zasedanja ude- ležijo kot gostj".. priiv tako pa t'loi za- stopnike drugih masovnih organizacij. OBVESTILO Sporočamo vsem osnovnim organizacijam, podjetjem in ustanovam, da se je Okrajni odbor OF Celje-okolica preselil iz dose- danjih prostorov v OF domu, Titov trg 3 v prostore »Sindikalnega doma«, šlandrov trg 5, III. nadstropje. Telefonska številka ostane neizpremenjena, t. j. Celje 47. Iz pisarne IO OOF Celje-okolica S. podeželjskihodrov V Šoštanju so po dolgem času spet gledali igro Klub Ljudske milice v Šoštanju je pod režijo tov. Podlesnik Maksa upri- zoril Ivana Robide dramo v petih de- janjih »Revček Andrejček«. S to uprizoritvijo je nekako znova oživela kulturna dejavnost v Šoštanju, ki ima za seboj že dolgo tradicijo, ven- dar je zaradi nedelavnosti domačega SKUD v zadnjem letu le preveč za- mrla. Vse ipa kaže, da je prav ta iipri- zoritev dokazala, da je igralsikih ta- lentov v samem kraju precej, laliko rečemo, dovolj. Sama režija te drame sicer ni zajela vseh podrobnosti, je pa kljub temu prispevala, da so nekateri igralci pokazali precejšnjo spretnost na odru. Izmed vseh je v glavni vlogi naj- bolj ugajal občinstvu Revček Andrej- ček (M. Špeh), ki je s svojo neprisiljeno kretnjo im načinom iizražanja dobro odigral glavno vlogo. V kolikor je bila priprava režije (pomanjkljiva, jo je znal Andrejček mojstrsko izpopolniti. Drugo zelo važno vlogo je imela Ma- rička (S. Pavlin), ki pa se v prvih dveh dejanjih nikakor ni mogla vži- veti v vlogo. To je prišlo posebno do izraza v času, ko je igrala bolno Ma- ričko. Takrat je bila vse nekam pri- siljeno mrtva, tako, da se je to mrtvi- lo čutilo še v drugem dejanju, ko bi morala zaigrati zdravega in prebrisa- nega dekleta. V naslednjih dejanjih se je bolj vživela. V zadnjem dejaniju pa je svojo igro že dokaj dobro izpopol- nila, tako, da je njeno igranje na kon- cu le zasenčilo prejšnje ipomanjkljivosti. V manjših vlogah je posebno ugajal jecljavi Janez, ki je imel odgovorno in težko nalogo: paziti na vsako svojo besedo, da je izzvenela najbolj prirodno človeku z okvarjenimi govorilnimi or- gani. Na ispliošno, dokaj icîloibro odigrana drama, kljub nekaterim manjšim na- pakam, kot so: uporaba različnih (ii- alektov (kar se ne bi smelo dogoditi, saj se dejanja vrše stalno v enem kra- ju!), nekajkrat neslišen pogovor in po- dobno, pa so igralci le navdtišili na- vzoče gledalce, ki so bili zadovoljni s tem sporedom in si žele še več kul- turnih prireditev. Zato bo moral SKUD v Šoštanju svojemu glavnemu vprašanju in nalogi posvetiti več pozornosti, saj lahko od- boru SKUD sliiži klub LM za zgled, ki je kljub malemu številu članov utegnil zainteresirati svoje članstvo za udejstvo- vanje na. kulturnem polju, mobilizi- rati vse sile in dobro izvedel prvi ko- rak za poživitev kulturne dejavnost* v okraju Soštanj. ! Hvale vredno pa je dejanje Klubai LM v Šoštanju, ki je v Topolščici upri-l zoril to dramo brezplačno za bolnike,^ kateri se nahajajo na zdravljenju v tamkajšr^jem izdraviliSču. V. B.| Z Marije reke so gostovali v^Grajski vasi ; Velik tekmovalni polet v čast 10. ob-j letnice OF je pritegnil v sodelovanj^ tudi mladino iz Marije Reke. i Preteklo nedeljo je mladinska orga-«' nizacija Marije Reke s svojo diletantska skupino gostovala v Grajđki vasi a Nušičevo veseloigro »Dr«. Igralci зо\ se kar dobro obnesli. Živo se je v: glavni vlogi dobro razživel, le preveo pretfrane kretnje so ga včasih zavile v smešnost. Njegov sin Milorad, nam je dal pravo podobo »Dr. filozofije«^ Njegovo nerodno obnašanje je bilo pri-| memo njegovi vlogi. Njegov svetovalecj Blagoj e je skoraj najboljše igral. La jezik mu je delal težave. Včasih se j d držal knjižne izgovorjave, potem pa jei zavil )po savinj'sko. Student Velimir je v igri pokazal premalo notranjega vži-S vetja. Klara bi bila še boljša, če bij znala zadrževati smeh. j Režiser Golavšek je vložil mnogOj truda v uprizoritev, ki je pokazala^ voljo sodelovanja mladine v kulturnemu življeniju. V. K.; Gomiljcani so nastopili na Vranskem v soboto in nedeljo so nastopili na Vranskem člani SKUD »Beton« z Go- miljskega. Pohvale vredno je, da se je ta diletantski kolektiv lotil Zupanči- čeve »Veronike«, ki je z zgodovinske plati (Savinjčanom najbližja. Igra ije oreh tudi za poklicne igralce, zato ama- terjem ni zameriti, če je ipoñekod bila podana precej slabo. Vendar ne more- mo govoriti, da se jim trud ni splačal, saj so pokazali, da imajo nekaj prav dobrih igralcev. Omeniti je treba težko vlogo Hermana, ki jo je igralec dobro izvedel. Tudi Veronika bi bila lahko boljša, posebno 4 tretjem dejanju, kjer je manjkalo potrebne igre od znotraj, a brez patosa in deklamiranja. Bona- ventura je bil dober do zadnjega deja- nja ,potem pa je popustil, da ni bil niti senca s prejšnjim. Friderik je zaigral lepo in ponosno kot zahteva vloga. Vsi drugi pa so bili za podeželske diletante zadovoljivi. Režija je morala biti v spretnih ro- kah. Tudi scene so bile zelo dobre. Mo- til je samo .preglasni šepetalec H koncu je treba opozoriti gledalce, ki so ves čas vneto kadili, da si v bodoče zapomnijo, da je kadilnica ka- dilnica, gledališče pa naj ostane gle- dališče. L. REKLAMACUSKI ROK ZA PCPRAVKE DO 31. I. 1S51 - MLO, SOBA ŠT. 65 stran 4 j »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 27. januarja 1951 Stev. S Za male gospodarje Da bi čimbolj izpopolnili in zado- Toljili čim širši krog naših čitateljev, emo se namenili, da odpremo v našem listu mesečno rubriko pod naslovom >Za male gospodarje«. Kaj nas je privedlo do tega in kaj hočemo tukaj povedati? V ožji in širši okolici Celja, kakor tudi sosednjega okraja Šoštanj, je ve- liko število malih gospodarstev, kakor tudi delavskih družin, ki se poleg de- la v industriji bavijo z obdelovanjem svojega koščka zemlje, ki jim donaša koiisti pri izboljšanju življenjskega standarda. Poleg tega se še posebno v sedanjih časih goji mnogo malih ži- vali kakor: perutnine, kuncev itd., ki istotako dajejo malemu gospodarju vir dohodkov in priboljškov pri vsakda- nji prehrani. In ravno tem malim go- spodarjem smo namenili naš kotiček! Svoječasno je bil rejski pokret v Celju precej močan in živahen, saj je imel celo svojo organizacijo — dru- štvo rejcev malih živali. Enako dru- štvo je bilo tudi v Grižah, Mozirju, Nazarjih in drugod. Med nami je še mnogo izkušenih rejcev — praktikov, ki hranijo svoje izkušnje le v ožjem krogu svojih znancev, mogoče gre njih rnanje le še do sosedov. Vse te tova- riše — rejce vabimo k sodelovanju in dopisovanju v ta kotiček. S tem je se- daj dana možnost in prilika prenesti svoje praktične izkušnje na celoten krog rejcev našega mesta in okolice. Čim večji bo naš krog dopisovalcev, tem pestrejši in popolnejši bo naš ko- tiček. K sodelovanju vabimo tudi naše naj- mlajše rejce, da se oglasijo in dopi- sujejo rejskemu stričku našega kotič- ka in mu povedo, kako jim napreduje njihova mala reja zajčkov, kokošk, kanarčkov itd. Mali rejci oglasite se, vsakega dopisa bo rejski striček -ve- ^el in ga objavil, da se bodo z njim seznanili vsi vaši sotovariši. Torej le s korajžo na delo! ŽENE, POSNEMAJTE JIH! V nedeljo so žene članice RK in AFž iz terena Lisce obiskale Dom onemoglih Gr- movje. Vedrih obrazov so starčki in starke s|ire- leli obisk. V polno ZEisedeni jedilnici zbrani io bili dobro postreženi. 2ene so jih obdarile i pecivom, vinom in cigaretami. Pogledi starčkov in stark so bili vedri v polni avesti, da niso pozabljeni v današnji ljud- ski oblasti. Osobito množične organizacije z Lise so večkrat na obisku pri njih, pa udi drugi tereni in sindikalne podružnice ■o se že oglasile. Predvsem bi bilo želeti, da bi naša kul- lirna društva večkrat razvedrila te ljudi. ako se bomo najbolj oddolžili ljudem, ki o pod težo izkoriščanja onemogli v kapi- dističnem sistemu. Za obisk in darove se jim je zahvalil tov. i.lob Ivan. K. A. Z zasedanja Mestnega ljudskega odbora v Šoštanju v nedeljo, dne 21. januarja je bilo ¡ tretje zasedanje MLO Šoštanj. V poro- čilu, ki ga je podala tajnica MLO, je, bilo nakazano delo MLO v času medj drugim in tretjim zasedanjem. Od pre- selitve OLO iz Mozirja v Šoštanj sei nahajajo pred MLO pereči stanovanj-1 ski problemi, ki jih MI^O kljub î)ri-j zadevanju nekaterih članov do danesi ni mogel rešiti. Brav tako še do da-! nes ni rešeno vprašanje zamenjave sta-! rih in slabih vodovodnih cevi in po-^ manjkanje pitne vode. Kljub temu, daj so bili na drugem zasedanju MLO So-; stanj sprejeti siki epi, ki bi z izvedi ji*j vast j o poživeli komunalno dejavnost.^ še ni rešeno vprašanje ustanovitve jav-' nega stranišča, mestne tržnice,* ure-1 ditve in vzdrževanje mestnega parka.| Posebne preglavice dela jaivna razsvet-; Ijava vsi ed zastarele električne nape-^ Ijave in pomanjkanje električnih žar* nie. Temu vprašanju bo MLO moralj posvetiti kar največ pozornosti. i Iz poročila je nadalje razvidno, dai je MLO Šoštanj izvršil odkup kmetij- skih pridelkov 99%. Plan sečnje je bil dosežen 100%, ni pa imel MLO pravil- nih prijemov, da bi posekan les spra- vil v določene žage. Na področju so- cialnega sikrbstva podpira MLO 14 star-, čkov in onemoglih, ki jih je za Novo leto oskrbel s premogom in jim dode- Ш nekaj blaga. Tajnica je v svojem poročilu naglasila, da ni zadostne po- vezave z Mestnim odborom OF in, da niso bili vsi odborniki MLO aktivni, i Prav tako je v poročilu kritično poda-1 na ocena o pomankljivem poslovanju! Uprave gospodarskih podjetij MLO So-j stanj, ki še do danes ni iizdelala bi-j lance za leto 1949. j Po poročilu tajnice so v diskusij iiosegli poedini člani MLO in diskuti-i rali o neizvršenih nalogah med dru-3 gim in tretjim zasedanjem. Zaradi tegd so prišli do prepričanja, da bo nujnd potrebno v tem letu izboljšati delo^ MLO, da poleg novozastavljenih nalog^ izvrše ob sodelovanju frontne organi-^ zacije tudi tiste sJclepe. ki so ostali šd nerešeni, predvsem, kar se tiče komu-i nalne dejavnosti. Slabo vzdrževane ce-^ ste v kraju čakajo popravila, popra-i viti in urediti bo treba kanalizacijo,! urediti zelenjadne plošče na vseh me-^ stih, kjer so še danes ruševine, tako da bo mesto dobilo lepši izgled. Ker proračun MLO Šoštanj, po katerem so izdatki enkrat večji od dohodikov, ne bo zadoščal za financiranje teh del, je bii soglasno sprejet predlog za uvedbo krajevnega samoprispevka. Zato si je MLO zadal nalogo, da bo sklical zbore volivcev, kjer bodo poedini odborniki podali volivcem obračun dela. Zborom volivcev bo predložen v pretres tudi isklep predloga o uvedbi samoprispevlîa. Posebno živahna je biila diskusiij« vsi ed pomanjkljivega in slabega po- slovanja gospodarskih podjetij v Šo- štanju. Ker uprava gospodarskih po- djetij ob določenem roku ni sestavila bilance za leto 1949, je zapadel MLO znesek din 1,200.000, s katerim bi lahk* znatno poživeli komunalno dejavnost, izipopolnili zdravstveno-saniitarne na- prave in še marsikaj drugega. Kljub temu, da so biili pri gospodarslkih po- djetjih v Šoštanju že izvo-ljeni delavski sveti in upravni odbori, pa ti še nis* prevzeli upravljanja, talko kot bi p» zakonu moraii. V disikusiji je bilo tudi ugotovljeno, da se stavbe MLO na- hajajo v zelo slabem stanju in da b* treba temu vprašanju posvetiti več po- zornosti. Iz vseh teh nakazanih pomanjkljivosit je MLO sprejel sklepe, ki -bodo v koli- kor ne bodo ostali na papirju, odpra- vili vse te pomanjkljivosti. Med naj- važnejše sklepe MLO spada utrditev Mestnega ljudskega odbora, študij čla- nov MLO, okrepitev gospodarskih po- djetij, razširitev ekonomije in pove- čanje dopolnilne preskrbe, poživiter kulturno-iprosvetnega dela ih še veČ konkretnih sklepov z enim samim na- menom: izboljšati življenjsko ugodje delovnih ljudi. Sklep, ki so ga sprejeli na tem zasedanju, predvideva tudi kon- trolo izvajanja sklepov, kar je jam- stvo, da se bodo sklepi izvršili in da je s tem dnem nastala prelomnica v delu Mestnega ljudskega odbora v Šo- štanju. V. B. FIZKULTUR A KLADIV AR (Celje) : KOVINAR (Store) 16:1 (5:1) Prvi start Kladivarja v novi sezoni i Po sedemtedenskem odmoru je celjski Kla- divar gostoval minulo nedeljo v Storah ter tam odigral prijateljsko trening tekmo z članom oblastne lige — Kovinarjem. Sodni- ku Drvariču sta se moštvi predstavili v sle- dečih postavah : Kladivar: Klajnšek, Tomšič, Božič, Flo- renini, čater, Dobrajc, Janežič, Marinček, Čoh, Firm, Bernard. Kovinar: Ambrož, Lovrič, čehovin, Bonič, Obajdin, Vodeb, Ožek, črešnik, Vrdev, Ob- rez, Knez. Strelci: Marinček 4, čoh, Dobrajc ter Ja- nežič po 3, Firm 2 in Bernard 1 za Kladi- varja ter Obrez za Kovinar. Kot prvi so imeli pobudo na igrališču domačini, katerim je uspelo že po preteku šestnajstih minut priti v vodstvo po Obrezu. Toda nenaden uspeh Kovinarja ni vplival slabo na goste, ki so po B"'irmu kmalu iz- enačili ter močno pritiskali na vrata na- sprotnika. Domačini pritiska niso vzdržali in goli so sledili golom, da je postal re? zultat naravnost hazen.ski. Domače moštvo kljub visokemu porazu ni igralo tako slabo. Kljub prikazani borbeno- sti pa ta ni bila dovoljna, da bi se uspešno žoperstavila razigranemu in tehnično izpo- polnjenemu Kladivarju, ki je topot pri- kazal zelo lepe in smiselne kombinacije. Enajstorica iz štor razpolaga z večjim šte- vilom dobrih, mladih igralcev, med kate- rimi je posebno pohvaliti Lovriča v obrambi ter črešnika v napadu. Tudi Obrez je bil boljši kot ostali. Kot je že rečeno, Celjani so po daljši zimski pauzi zadovoljili. Kljub nepopolni postavi ' so zaigrali lepo ter predvedli zani- mivo partijo. V moštvu ni bilo slabih mest. Sodnik Drvarič ni imel težkega dela in je sodil na splošno zadovoljstvo dobro. B. V.. STRELSKO TEKMOVANJE V CELJU V CAST 10. OBLETNICE USTANOVITVE OF V soboto popoldne 20. t. m. je bilo na centralnem zimskem strelišču v Celju tek- movanje za prvenstvo Celja v streljanju z malokalibrsko puško v letu 1951. Po pozdravnem nagovoru predsednika Ókr. stPelak^ga odbora tov. majorja Radoviiča in po nagovoru kapetana moštva tov. dr. Pavlica Marjana je tekmovanje s častnim strelom (bil je center!) otvoril tov. Jerman Riko, predsednik MLO Celje. Devetindvajset najboljših strelcev in strelk je t''-movalo zi častni naslov prvaka in pr- vakinje. Od vsega začetka do konca so bile ostre borbe za prvaka mesta, vendar so se tudi tokrat obdržali na vrhu »stari asi«. Uveljavilo pa se je tudi nekaj novih, tako Jeriček Zlatko, Maček Mirko, Belamarič Ni- ko, Jerič Bernard, Pocajt Slavica in drugi, ki bodo v bodoče gotovo dosegli še lepše uspehe. V splošnem so vsi strelci dosegli dobre rezultate, čeprav v preteklem letu niso kdo ve kaj vadili. Tekmovanje samo je bilo dobro organi- zirano in je potekalo točno po programu. Strelci kakor tudi strelke so streljali na razdaljo 25 m, v tarčo s premerom 10 cm, Tsak po 18 strelov, od katerih so bili trije probni. Tehnični rezultati: n Moški: 1. Teržan Polde 125 krogov (od 150 možnih), 2. Mejavšek Mirko 125, 3. Ter- jan Jože 122, 4. Braškin Viktor 111, 5. Pav- lic Marjan 105, 6. Korošec Franc 101, 7. Je- riček Zlatko 98, 8. Maček Mirko 88, 9. tlr- šič Vinko 88, 10. Belamarič Niko 86, 11. Lju- hičič Milan 84, 12. Atlagič Boško 84, 13. J&- rič Bernard 81, 14. Veber Ivan 75, 15. Tre- bičnik Mirko 71 krogov itd. Ženske: 1. Krašovec Zvonka 109 krogov (v skupni konkurenci .je na 5. mestu), 2. čater Vali 85, 3. Pavlic Vlasta 83, 4. Pocajt Sla- vica 73 krogov itd. V posameznih stavih so bili najboljši: V le?ečem stavu Krašovec Zvonka s 47 krogi (od 50 mo'nih), v klečečem stavu Mejavšek Mirko s 46 krogi, v stoječem pa Teržan Jo- e s 40 krogi. Ob tej priliki omenjamo, da imamo v Ce- lju moško ^strelsko eiiipo v postavi Teržan 1 olde, Mejavšek Mirko, Ter.'an Jože, Pavlic Marjan in Braškin Viktor, ki je gotovo ena izmed najboljših mestnih ekip v vsej FLRJ. rudi naša ženska ekipa bi se lahko ponašala i tem, če bi dobila v svoj krog že eno ali Jve strelki, kar pa upamo, da jim bo v I v letošnjem letu tudi—uspelo. V HUDIČEVEM GRABNU PRI CELJU JE PRVIČ ZAŽARELA ELEKTRIČNA LUČ, IZ 80 PIP PA JE V RIBOGOJNICI ZAŽABU- RELA STUDENČNICA V maju 1950 je pričeUi naša Ribarska za- druga z gradnjo nove ribogojnice v ìludi- čevem grabnu. Podvigu zadruge, da si upa v hribu, eno uro od Celja oddaljenem Hu- dičevem grabnu, zgraditi moderno ribogoj- nico s stanovanjem za oskrbnika, smo se čudili in dvomili v končni uspeh, Nad vsa- ko pričakovanje pa je danes ribogojnica sposobna, da sprejme v svoja vallina korita Viù tisoč oplojenih iker potočne postrvi, ki jih bo dobila iz Ogulina. Prilično po 2 me- secih bodo izvaljene postrvice sposobne za vlaganje in Ribarska zadruga jih bo vložila v vsak primeren potoček savinjskega po- rečja. Uspeh je pripisati agilnemu vodstvu iu discipliniranim članom zadruge, ki so v več kot 8000 prostovoljnih urah pripornogli do zavidljivega uspeha. Posamezni člani %o napravili preko 100 pa tudi preko 200 pro- stovoljnih ur, je pa tudi nekaj takih, ki se prostovoljnega dela sploh niso udeležili. Zadruga se bo morala le postaviti na stali- šče: Kdor ne goji, naj ne lovi! Zadruga je električen daljnovod napeljala od transformatorja pri rudniku v Pečovniku do svojega gradilišča preko 600 m daleč, vodovod v svojo valilnico pa 240 m daleč iz Potoka Hudičevega grabna. Električno I ergi jo je dala tudi svojim sosedom x tom, ki so RioarsJii zaur.igi za to izredno hvaležni. Veliko pomoč so nudili zadrugi pripadniki armade, ki so 4-krat prikorakali na prosto- voljno delo k izkopom vodovodnih jarkov. Nova ribogojnica bo velikega gospodar- skega pomena. Ona ima kapaciteto preko 300 tisoč iker, ki bodo po izvalitvi vlo ene v opustošene potočke savinjskega porečja. Poleg postrvi bo zadruga gojila tudi sulcc. Oplojene ikre sulcev, so izredno važen iz- vozni artikel. Za eno oplojeno ikro sulca ponuja inozemstvo 5 deviznih dinarjev. Ako bo na pomlad naša Savinja čista in jo in- dustrija ne bo onesnaževala, potem lahko računamo na veliko ženitovanjsko potovanje sulcev iz Save in spodnjega toka Savinje v okoliš Celje—Petrovce, kjer jih bedo umetno osmukali ter prenesli ikre v novo ribogoj- nico. Zadruga bo gojila v svoji ribogojnici tudi lipanc. V kolikor pa tega v Celju za- radi manjšega števila lipanov v spodnjem toku Savinje ne bo mogla v večji meri doseči, bo postavila v prihodnjem letu li- pansko valilnico -v Nazarjih pri Mozirju. Zadruga zasluži vsestransko podporo ob-^ lasti, katero pa do sedaj ni bila posebno' deležna. Velikokrat je naletela na gluha ušesa ter iskala material za gradnjo ribo- gojnice po virih, ki so ji bili težko dostopni.. Ribogojnico je postavila v lastni režiji ter jo bil njen predsednik stalno na terenu pri dobavi gradbenega materiala. Nekatere in-; dustrije so ji šle lepo na roko, v prvi vrsti Cinkarna Celje, Železarna Štore in ^ovarnai emajlirane posode Celje, druge tovarne, ki tudi onesnažujejo tekočo \odo, so ji pa šle v manjši meri na roko pri dovozu materiala. Zadruga skončava sedaj dela na stavbi sami, takoj spomladi pa bo pristopila k iz- kopu petih ribnikov za materne ribe ter k popravilu ceste. Cesto uporablja uprava ter razne industrije za izvoz lesa in drv. Po- pravlja jo pa nihče in Ribarska zadruga je morala cesto temeljito popraviti, da je mogla z gradbo sploh pričeti. Vsekakor je potrebno, da se bo napravil za bodoče pri- meren ključ, ki bo razdelil obvezna popra- vila na cesti. JOŽEFOV HRIB V sredo zvečer je bil v »Skalni kleti« mno- žični sestanek za vse tri terenske odbore Osvobodilne fronte. Tov. Černelič je v po- ljudnem referatu poročal in razlagal nov način našega trgovanja. Njegovim izvaja- njem so navzoči pozorno sledili, kar je po- kazala prav živahna debata. O ustanovitvi Pionirskega sveta je govoril tov. Janko Pogačnik ter razložil njega namen, ki bo zbiranje pioniriev v razne krožke, v ka- terih bodo marsikaj korisitnega pridobili. — Za brigadirja pri prostovoljnih delovnih akcijah ,katere se bodo izvedle na terenu, je bil določen tov. Mirt-. — Pri raznotero- stih so bile iznesene razne težave in pri- tožbe. Tako se v razdeljevalnici mleka baje godijo nepravilnosti, v terenski trgovini se še ni delil drugi obrok krompirja. Ljudska inšpekcija bo ugotovila vzroke glede pri- tožb. — Sklenjeno je tudi bilo ponovno priJ četi s študijskimi krožki. — Po sestanku je bil še občni zbor Rdečega križa za Јо4 ^efov hrib. ■ J NA FRANKOLOVEM ŠE VEDNO NISO ODPRAVILI BIROKRACIJE Kmetica Pungartnik Ana iz Lipe, je so- delovala z narodnoosvobodilnim pokretom od vsega začetka, že prvim partizanom, ki so prišli v ta kralj, je bila prava mama. Za dobro zastrtimi okni je" skoraj slednjo noč go- rela brlivka, ob kateri so se zbirali kurirji, aktivisti in borci, se tu odpočili in okrep- čali in nato odhajali na odrejena mesta. Sem so prihajali sodelavci iz Celja in Voj- nika ter doVjili takoj vezo po njeni hčerki ali sinu. Pred nekaj dnevi se je oglasila na kra- jevnem ljudskem odboru z željo, da ji na- pravijo prošnjo za skrajšanje roka služe- nja njenemu sinu v JÀ. Rekli so ji, da naj kar sama napiše in da. naj podpišeta dva borca. Ko je vse to na- redila, so ji odklonili prošnjo, češ, da mo- rata biti izjavi partizanov napisani na po- sebnem .listu. Ko je tudi to izvršila so ji pojasnili, da mora izjave podpisati krajevni ljudski odbor, kjer bivši borci sedaj sta- nujejo. Tako roma in išče podpisov že dru- gič in si misli: za take birokrate se pač nismo borili ... J. Tudi telovadno društvo na Vranskem tekrruie Nedavno je imelo Telovadno d¡ru- štvo na Vranskem letni občni zbor. Z uspehi v lanskem letu se niso mogli pohvaliti. Sodelovanje v TvtSji štaieti in nekaj nogometnih nasitopov, to je bilo vse delo v lanskem letu. Za smu- čarsko sekcijo so nabavili smučarske hlače, vendar se pa tudi ta sekcija ni izkazala. Za predsednika društva je 'bil izvo- ljen tov. Golob Franc ter je upati, d* se bo društvo pod njegovim vodstvom le prebudilo iz »zimskega spanja.« Skle- pi, ki so jih člani prevzeli na občnem zboru, nam vlavaijo nado na usjoešnejše delo. Sklenili so, da bodo 27. aprila т počastitev 10. obletnice priredili aika- demijo, takoj pa bodo začeli zidati te- lovadnico, katero bodo upoiraiblijaii tucü šolsiki otroci. Ölanom društva žeLimo mnogo u- speha pri delu, taiko da bo novoizvo- ljeno vodstvo lahko ob zaključku leta pokazalo dosti več kot lansko leto. OBJAVE IN OGLASI OBVESTILO Okrajni odbor OF Celje-okolica obvešča vse organizacije, ustanove in podjetja, dar »poročijo vse terjatve iz leta 1948-50 do naj- pozneje 31. januarja 1951. K vlogam za ter- jatve je priložiti naročilnico ter kopijo ra- čuna. Po tem roku, t. j. 1. II. 1951 dalje ne bomo sprejemali oz. upoštevali nobenih obveznosti. Istočasno obveščamo vse urade, ustanove in podjetja, da tako za nazaj, kakor v na- prej, ne bomo plačnik računov, če istemu ne bo priložena naročilnica z uradnim ži- gom in podpisom sekretarja Okrajnega od- bora OF Celje-okolica. Iz pisarne 10 OOF Celje-okulica P o z i v ! Podjetje za cestna vzdrževalna dela in produkcijo gramoza »Cegrad« Celje vabi vsa podjetja, ustanove, zadruge in privatnike na teritoriju OLO Šoštanj, Celje-okolica in Trbovlje, da mu sporočijo količine lom- Ijenca. gramoza in peska, ki ga namera- таЈо nabaviti tekom leta 1951 v kamnolo- mih kjer podjetje vrši produkcijo. (Pireši- ca, Šibenik, Stropnik itd.). Potrebe naj interesenti javijo do 31, ja- nuarja 1951 na naslov: Podjetje »Cegrad« Celje, Lava 42, poštni predal 25, da bi mogli zavarovati produkcijo v kolikor kapa- citeta presega planske naloge. Direkcija POZIV UPNIKOM IN DOŽNIKOM! Industrijski magazin tkalnice »Hlačevine< je prešel s 1. januarjem 1951 v likvidacijo. Pozivajo se vsi upniki in dolžniki, da do SI. I. 1951 prijavijo svoje terjatve oziroma poravnajo svoje obveze. Pozneje prispele terjatve se ne bodo upoštevale, zaostale obveznosti pa se bodo sodnijsko izterjale. Likvidator I Podjetja, ustanove in sindikalne podruž- nice opozarjamo, da imamo na zalogi žepne in namizne koledarje. Ker . je zaloga zelo majhna, pohitite z Räkupom ! Putnik — Celje LJUDSKI MAGAZIN CELJE prodaja radio aparate najnovejše izdelave na kmečke in industrijske bone. Radio- aparati so T prosti prodaji. Nedeljska zdravstvena dežurna služba Dne 28. januarja 1951 tov. dr. Fišer Jože, Kr išnikova ulica 2. Nedeljska zdravstvena dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure ijutraj. PRODAM dobro ohranjen posnemalnik — 150 litrov na uro, znamke »Alfa«, ali ga zamenjam za konja. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Naslov v upravi. PROSIM osebo, ki je našla dne 20. I. v Celju denarnico z vsebino okrog 2000 din in 3500 kmečkih bonov, da jo vrne proti nagradi na naslov: Trebovc Mihael, Go- rićica štev. 11, KLO Blagovna, p. Sv. Jurij pri Celju. .'RODAM ali zamenjam belo spredeno an- gora volno. Klepej Marija, Kladje 4, p. Laško. 'KODAM 4 stole, 2 fotelja, mizo -7 pri- pravna tudi za čevljarja. Naslov v upravi. PRODAM pisalno mizo. Naslov v upravi. PROGLAŠAM za neveljavno dobavnico »Ku- riva« štev. 569, od 5. I. na ime Vidic Ne¿a. PRODAM lepo električno svetilko Campel) primerna tudi za cerkev. Naslov v upravi. PRODAM brejb svinjo. Naslov v upravi. PRODAM foto aparat 6x9. Naslov v upravi. DOBRO OHRANJEN šivalni stroj z dolgim čolničkom, tri usnjene stole, moderno stoječo uro Junghans iiì omare prodamo Naslov v podružnici Slovenskega poroče- valca. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, dne 28. januarja 1951 ob 10. uri: Ivan Cesar: »Pastirček Peter in kralj Bri- jantin«. Pravljična igra s petjem in ple- iom v štirih dejanjih. Glasba: Ciril Rakuša. Gostovanje v Mariboru). Nedelja, dne 28. januarja 1951 ob 15. uri.: van Cesar: »Pastirček Peter in kralj Bri- ján tin«. Glasba: Ciril Rakuša. (GostoVUnje ' Mariboru.) Nedelja, dne 28. januarja 1951 ob 9. in >b 4. uri popoldne: Gostovanje Veselega iedališča iz Maribora. Nastopita Tijek in irga. Napovedovalec Zlatko Zei. Glasbena opremljava Anton Breznik. Predprodaja vstopnic od četrtka 24. ja- iuarja dalje od 16. do 18. ure in dve uri red predstavo. KINO METROPOL d 23. do 31. I. 1951: »Plavi 9«, jugoslov. film KINO DOM id 24 I. do 25. I. 1951: »Gospa Curie«, ame- riški film lá 26. I. do 29. I. 1951: »Guliverjeva poto- vanja« — amer, film od 30. I. do 1. II. 1951: »Vlak pelje na vzhod<, sovjetski film ŠAH KONEC ŽIVOTARJENJA CELJSKIH ŠAIIISTOV Po osvoboditvi je celjski šah postajal iz leta v leto močnejši na kvaliteti, zajel pa je z velikimi prireditvami tudi množično razgibanost v mestu samem, kakor tudi na okoliškem teritoriju, posebno v Savinjski dolini. Na ta razmah je krajem leta 1949 prišel hud udarec s strani vodstva turist; hotelov, ko je bivši šahovski dom v kavarn^ »Evropi« bil določen za sedanji bar. S temi se je pravo organizirano šahovsko življenje! v Celju praktično končalo. Brez prostorov^ je ostalo Sindikalno šahovsko društvo, kakori 4udi takratni Okrožni šahovski odbor. Ne-j kaj šahovskih organizatorjev se je poprijeloi dela na sindikalnem področju in lani or-^ ganiziralo moštveno tekmovanje, v katerenï^ je sodelovalo 56 moštev, skupno 336 igral- cev, vendar je bilo to samo prehodnega zna- čaja in je po končanem tekmovanju zopet vse utihnilo. Tudi društvo je pre ivelo le- to 1950 takorekoč brez članstva. Kljub te- mu pa so bile izvedene razne prireditve, simultanke in tekmovanja. Veliko teh ni bilo objavljenih, zato je primerno, da se- daj, ko stopa celjsko šahovsko življenje z lastnim šahovskim domom in okrajnim šar hovskim odborom v novo življenje, spom- nimo s kratkim pregledom. Pričeli bomo s simultankami. SIMULTANKA NA 100 DESKAH Mala dvorana OF-doma je bila 20. marca prizorišče velike šahovske borbe. Po sve- čanem zaključku moštvenega prvenstva sind, podružnic, na katerem je referent OSS-a razdelil nagrade in diplome ter aktivu Bol- nice kot prvaku prehodni pokal, se je pri- čela velika simultanka. štirje celjski drugo- kategorniki so dosegli od 101 partije na- slednji uspeh: 64 dobljenih, 32 izgubljenih in 5 neodločenih partij, to je 66%. Posamezni rezultati so naslednji: Lorberk Ferdo na 24 deskah, dobljenih 17, zgubljenih 7, remi O je 70%. ,Fajs Mirko na 127 deskah, dobljenih 16, zgubljenih 9, remi 2 je 63%. Modic Kazimir na 28 deskah, dobljenih 15, zgubljenih 12, remi 1 je 55%. Šnajder Jože na 22 deskah, dobljenih 16, zgubljenih 4, remi 2 je 76%. Partije so dobil: Uršič Srečko, Davidovac Marko, Radi Franc, Urbane Alojz, Kukovič Jože, Sirca, Trunki, Dečko Franc, Kolar Anton, Kolar Vincenc, Kolar Gregor, Kuz- man Jo/e, Fedran Edi, Novak Avgust, Ko- šar Rajko, Arh Zvonko, Mimik Bogdan, Jonke Franc, Toter, Babic, Klemen E., Slimšek Franc, Rupnik Ivan, Babinac, Bež- nik Janko, Jurak Slavko, Jazbec Franc,' Tavželj Edo, Skale Oto, Pelko, Bogovič Jo.^ že, Vidic Silvester. — Remizirali pa so: Kolar Vinko, Beve Stanko, Kranjc, Kora- KAKO JE S ŠAHOM V ŠOŠTANJU? V Šoštanju se je šah močno razširil in pri- dobil množičen pomen, šele z letom 1947. Ve- lika živahnost, ki vlada skoro vsak veče(. v sindikalni knji?nici je zelo razveseljiva^ sai se poleg starih tudi mladinci zvesti šahu. Pri nekaterih starejših je opaziti, da so njihove partije čimbolj kvalitetnejše, pre- mišljene — borbene poteze pa govore o manjšem teoretskem znanju. Poleg mno'ičnega udejstvovanja je ža- lostno, da šahovsko sekcijo sestavlja le ne- kaj članov. Ostali igralci, ki sicer ne zaosta- jajo za člani, so izven organizacije. Sek- cija mora posvetiti več pozornosti razširitvi organizacije, saj bo na ta način pridobila več discipliniranih in rednih' dobrh šahi- stov. Tudi mlad kader je na kvalifikacij- skem turnirju dokazal, da je enakovreden najboljšim, starejšim šahistom, saj je pet- najatletni Pukmajster za ing. čadežem za- sedel drugo mesto; pri tem pa so nekateri starejši trdili, da je to presenečenje, od- nosno za njih smola. Nedavno se je na desetih deskah odigral brzoturmr. Tu so prišli na svoj račun oni katerih igranje je hitro, če tudi so na kva- lifikacijskem turnirju beležili slabše uspehe, si na presenečenje delita prvi mesti major Bukovec in Sovič. Šahovska sekcija bo pričela z novim kva- lifikacijskim turnirjem, rezultati pa bodo določili v katero kategorijo spadajo poj samczni šahisti, medtem pa se predvideva joj dvoboji na osmih deskah z Velenjem, NaH zarjem itd. Prihodnji teden se bo odigrala' simultanka proti ing. čadežu. Ce bodo poskrbeli, da bodo pridobili čim več mladine, izvedli sistematsko studiranje teorije in dvoboje z drugimi klubi, uspeh ne bo izostal — Šoštanj pa bo ponosen na svoje šahiste... ......_ P, Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva; Celje Titov trg 1. — Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. — Poštnina plačana v go tovini. — četrtietna naročnina 36 din. polletna 72 din, celoletna 145 din. — »Savinjsk: vestnik« izhaja vsako soboto. TUDI MENE JE ZAČELO ZANIMATI ŠPORTNO LETALSTVO Snoči me je obiskal moj dober znane«, ki je član Aerokluba v Celju. Med drugim sva prišla v razgovorih tudi na letalstvo. Navdušeno je začel pripovedovati, da so lansko leto z lastnimi silami postavili т Levcu lopo za letala (hangar). Opisoval mi je različne jadrilice, katere že imajo sprav-. Ijene v Levcu. Govoril je o jadriličarski šoli, v kateri se bo letos usposobilo*veliko število mladincev in mladink za letalce ja- driličarje in bodo položili A. B in C izpit. Povdaril je, da letos ne bo vežbanje ve* tako naporno kot je bilo prejšnja leta, ker vlečejo v zrak jadrilice motorji (vitle), do- čim so se morali doslej mučiti z gumo. Vezbanje samo pa vodijo poznani jadrili- čarji, ki so napravili že srebrni C izpit in so se usposobili za večurno držanje т zraku. Nadalje mi je • opisoval življenje kakršno je bilo v Aeroklubu pred leti, ko ni büo na razpolago ničesar. Samo mala soba v osnov- ni šoli jim je služila za ustvarjanje razmk modelov. Modelarstvo je bila pred leti naj- bolj razvita panoga športnega letalstva т Celju, saj so mladi modelarji na republi- ških in zveznih tekmah zeli lepe uspene im si delili celo prva mesta, je pripomnil. Se- daj pa bomo začeli z gradnjo jadrilice dvo- seda, se je pohvalil, na kateri se bo leto* usposobilo lepo število mladih jadriličarjev. Obenem pa bo gradnja dvoseda naí dose- danji največji uspeh in naš ponos. Ko ni hotel nehati s pripovedovanjem, sem ga prekinil in vprašal, če se bo tudi ie le- tos mo^no včlaniti v to sekcijo ljudske teh- nilce. Potrdil mi je in mi celo začel po- jasnjevati, da je vpisanih v jadrilič?.rski šoli šele nekaj mladincev in mladink in da jih še manjka precejšnje število, če hoče klub doseči svoj plan v izgradnji in šo- lanju jadriličarjev v letošnjem letu. Na- potil me je kar v pisarno Aerokluba, ka- katera je v prostorih Poverjeništva za delo v sindikalnem domu. Ob koncu najinega razgovora, pa mi jo prikazoval jadriličarstvo kot šport, kateri v stari Jugoslaviji ni bil pristopen vsakemu, ker so si tako razvedrilo lahko privoščili samo otroci mogotcev. Ta šport je bil pred vojno draga zadeva, dočim se v na.ši so- cialistični domovini lahko posluži tega špor- ta vsak, kdor ima zato interes in voljo. Ugotovil pa je na koncu, da se današnja mlaama ne poslužuje tega sinjega šport* v dovoljni meri, čeprav ima takšno pri- ložnost "kot nikjer v nobeni drugi državi na svetu. Ko sva končala, se je poslovil, jaz pa sem se odločil, da se vpišem v Aeroklub in da napravim letos vsaj dva izpita iz jadriličar- stva. Ivo