IZDAJA CP ♦G0REN.TC5KT TISK« . UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR m GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 GLASILO SO LETO XVT. ST. t CIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA T7TTATA" OD WOTOWffK 1047 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD l. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DINj SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Tudi pešci,30 koristnikt cest aH pločnikov po mestih. V zimskem CaiU jih; j^|$j^Vrj^otovo več na cestah kol pa motornih v07.il, zato '" Jko skrbeti kot za najbolj prometne ceste tadovljici za pešce še kar skrbijo, vendar Se mnogo premalo. Zadeva pa je glede lega v vseh ostalih večjih središčih Gorenjske Se bolj kritična Gospodarski razvoj in naša življenjska raven vsko ozko grlo čeprav še ne razpolagamo s podatki za celotno leto 1962. so pa vendar že znana glavna gibanja našega gospodarskega razvoja. Do konca novembra pa so o tem že tudi potrjeni podatki. Osnovna ugotovitev ;je, da se naše gospodarstvo krepi in razvija in da se ob tem tudi dviga življenjska raven proiz-vajavcev in prebivavstva sploh. Tokrat pustimo ob strani razne neskladnosti, težave in problcimtv ki so seveda spremljr-vavci razvoja. Omenimo naj samo eno stvar. — organizacijo in zmogl.jiv;;--< naši trgovine. Do konca, novembra lani se je promet v trgovini na Gorenjskem povečal za novih IG odi stoikov ali nominalno za 2 milijardi in 679 milijonov dinarjev v primerjavi z istim obdobjem v prejšnjem letu. Dosegel je vredl nost 19 milijard in 267 milijonov dinarjev, kar je rekord za (Gorenjsko. Ni dvoma, da bodo končni po& dat.ki za mesec december pokal zali še 'višji vzpon blagovnega prometa, kot je bil prejšnja leta. Tudi novoletni sejem v Kranju je to pokazal. Kljub skromni izbiri blaga je bilo vse dni veliko obi-skovavcev in tudi pravih kupcev, tako da so prodali za okroglo 8 milijonov dinarjev več blaga kot prejšnje leto, in sicer za ■kupno 63 -milijonov dinarjev. Ob tem se vsiljuje samo misel, kako je trgovina pripravljena na ta dvig prometa, ki nastaja in se bo brez dvoma še etcipmjevala tudi v prihodnje. Prav novoletna nabavna mrzlica je pokazala, da trgovina mairsikje ni zmožna zajeti kupno moč in povsem zadovoljili potrošnika. To velja zlasti za Kranj, ki se — in. bi se moral tudi v prihodnje — vse bolj uveljavlja kot močno industrijsko in turistično središče. In prav tu je bilo slišati več pritožb potrošnikov, ki niso našli zaželenega blaga in so ga morali kupiti v Ljubljani. Vse premalo se namreč še uveljavlja specializacija v trgovini. Hkrati ob teh organizacijskih težavah pa je opaziti tudi določene subjektivne slabosti. Gre za pripombe potrošnikov, češ da nekatere trgovine prav v dnevih največjega prometa — pred prazniki — niso pokazale dovolj vljudnosti in pripravljenosti do kupcev. Za posamezno blago so namreč kar odgovarjali: Nimamo več! Zmanjkalo je! Pridite po praznikih! Ce je bilo tako zgolj zaradi lažje inventure, potem je seveda v rodino graje. V zadnjih letih so bile vložene velike investicije za ureditev in kuHurnejse poslovanje trgovske mreže po naših krajih. To še posebno velja za Jesenice, Bled, Kranj in nekatere druge centre. Toda še vedno je trgovina prvo, vidno ozko grlo v našem gospodarskem razvoju In v dviganja življenjske ravni našega prebivava siva, — K. M. Razžalfenost v ospredju Četrtina vseh nepremišljenih bese« kazejets tih postopkov je zaradi in razžaljenja časti »Kljub temu da poravnalni sv* ti rešijo precej sporov in da mn< ffe zadeve sploh *he pridejo sodišče, je v zadnjih letih tudi sodiščih opaziti nenehno nje števila postopkov zaradi obrekovanja in razžaljenja časti.-« 1 Tako je povedal novi predsed-okrajnega sodišča v Kranju • Cdgar • Vončina na začetku kratkega pogovora o delu tega orana. To v resnici ni preveč lepo spričevalo naših značajev in odnosov. V veselem razpoloženju Danes je prvič izšel »Glas« z letnico 1963. Minil je dober tetŠm 'dni, odkar niste prejeli našega lista. Razumljivo, saj so bili vmes novoletni prazniki, dnevi ko proslavljamo uspehe, ki smo jih dosegli v preteklem letu. In kako so potekali letošnji novoletni prazniki? Veselja je bilo dovolj — tako za najmlajše kot tudi za vse odrasle. Dedek Mraz ni pozabil obdariti nobenega otroka. Za novoletne prireditve in obdaritve so poskrbeli po vseh šolah, pri tem pa so jim pomagale razne terenske organizacije in DPM. Obdaritev otrok so zlasti skrbno priredili v tržiški občini, kjer so dala sredstva vsa podjetja, vsak otrok pa je dobil enakovredno darilo. Za obdaritve o t rak so pokrbelc tudi nekatere druge organizacije. Omenimo naj, da je sekcija za boj proti tuberkulozi pri občinskem odboru RK v Kranju organizirala obdaritev vseh otrok, ki so posredno ali neposredno prizadeti zaradi te bolezni. Na zakusko in obdaritev, ki so jo'priredili v proti-tuberkuloznem dispanzerju v Kranju, je prišlo 205 otrok in družin. Razen zakuske so otroci dobili tudi slaščice in praktična darila. Skoraj nepopisen ziv-žav je bil ob novoletnih dneh v vseh večjih središčih po vsej Gore>i>>Li, kjer so prebivavci poskrbeli tudi za novoletno okrasitev. To še zlasti velja za Bled, ki je bil poln turistov, in za Kranj, Jesenice ter Radovljico, kjer so imeli novoletne sejme. In če k vsemu temu dodamo, da so bile v dneh praznovanja številne zabavne prireditve in skoraj v Vseh gostiščih silvestrovanja, potem res lahko zapišemo, da je bilo povsod res prisrčno in veselo novoletno razpoloženje. Prav to razpoloženje pa nam je lahko tudi porok, da se bomo v lotu 1963 vseh delovnih nalog lotili s še večjo zavzetostjo, kot smo se jih lani. Podjetja na zatožni klopi Neupravičeno poviševanje cen med najpogostejšimi skušnjavami Na Gorenjskem sicer nimamo gospodarskega sodišča, imamo pa celo vrsto podjetij, ki se ne strinjajo z vsemi predpisi in imajo zato na vesti najrazličnejše gospodarske prestopke. Na okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani so naložili predme velik kup spisov o naših »grešnikih« in še pripomnili, da v njem niso spisi vseh, ki so jim v letošnjem letu morali soditi. Si lahko zamišljate celo podjetje pred sodiščem? Verjetno ne in tudi ni treba. Ker so posamezni člani kolektiva odgovorni za to aH ono delo je lahko tudi tistega, ki mora na zagovor zaradi prestopka. Gospodarski prestopki, kakršne obravnavajo na okrožnem gospodarskem sodišču, se navadno kaznujejo z denarno kaznijo, ki se odmeri podjetju in tistemu delavcu, ki je odgovoren za prestopek. Precej podjetij se je moralo zagovarjati zaradi samovoljnega zviševanja cen. Tovarna »Sava« ima na vesti dolg spisek neodobrenih višjih cen za številne potrošniške artikle. Njen primer se še obravnava. Klavnica-mesarija Bled je prodala 3272' kilogramov svežega telečjega in svinjskega mesa po 550 dinarjev namesto po 500 in si s tem pridobila okoli 164 tisoč dinarjev. Medtem ko so prodajali po višji ceni, so res že imeli vloženo (prošnjo na občini, da bi jim odobrila višje cene, vendar ta še ni bila ugodno rešena in jim zato ni bila šteta v olajševalno okoliščino. Odmerjena kazen je bila dokaj visoka, posebno še zato, ker je meso osnovni potrošniki artikel. Zaradi takega postopka se je moralo zagovarjati tudi trgovsko podjetje »Rožca« Jesenice. Podjetje ni upoštevalo določene marže za moko, olje in mast in si tako neupravičeno pridobilo 227 tisoč dinarjev. Uredbo o trgovanju je prekršila tudi Delikatesa Jesenice, ki si je sama določila neupravičeno visoko maržo za ma>t, jedilno olje in sladkor. Tako si je pridobila še večjo vsoto kot »Rožca«. »Almira« Radovljica se je morala zagovarjati dvakrat: pirvič zaradi prodaje .svojih izdelkov po sindikalnih podružnicah in dovoljevanja kupcem, da plačajo pletenine v več obrokih, za kar pa ni imela nikakršnih dovoljen, drugič pa zato. ker nekateri njeni proizvodi v prodaji niso bili .pravilno pakirani in so bili brez oznake surovinskega sestava. »Alpina« Ziri je morala pred sodišče, ker so bili v njenih prodajalnah čevlji brez omake kakovosti. Podjetje se je zagovarjalo, da so bili čevlji izdelani pred uveljavitvijo zakona o standardih, vendar pa jih je obdolžnica obdolžila premalo učinkovitih pregledov čevljev v prodaji. Ob drugi prilož- nosti pa je pristojna inšpekcija ugotovila, da večja količina čevljev ni ustrezala podpisanim standardom, okoli 1200 čevljev pa ni bilo pravilno pakiranih. Razen tega so se morali zagovarjati tudi zaradi manjšega, a nedovoljenega povišanja cen 3 tisoč parom čevljev. Kot je znano, se je zaradi neupoštevanja standardov zagovarjala pred gospodarskim sodiščem tudi Agrari a. Med ostalimi prestopki je pogosto pomanjkljivo knjigovodstvo, nekaj kmetijskih zadrug je odkupovalo od individualnih proizva-javcev na področjih, na katerih je za odkup pristojna druga zadruga in podobno. — M. S. Uspehov si seveda ni moč obetati iz sodnih dvoran. Niti poravnalni sveti, čeprav so se močno uveljavili, tako da se ljudje v večini obračajo najprej na te organe, niso mogli doseči dovolj. Gre za veliko stvar — za formiranje novih socialističnih odmorov med ljudmi, kjer pa lahko največ dosežejo družbene in politične organizacije, seveda v teknem sodelovanju s poravnalnimi sveti. — »Kje so neposredni vzroki za ta dejanja?« »V glavnem ti spori izvirajo iz pijanosti, nastajajo uned sostano-vavci in sosedi na skupnih dvoriščih itd.,« je povedal tov. Vončina. Naslednje mesto po številu razprav zavzemajo pretepi in telesne poškodbe, nato imovinski in prometni delikti itd. To po kazenski plati. Kar pa se tiče civilnopravne sflužbe pa se ljudje največ obračajo na sodišče zaradi preživnin (nezakonski otroci, starčki itd.), zaradi stanovanjskih pravic- oziroma razmerij, zaradi odpustov z dela itd. — »Kako sodišče opravlja te.po-sle in kakšne težave ima?« »Ce govorimo o težavah, potem moram reči, da je najhuje to, ker nimamo ustreznih prostorov. Po dva sodnika morata sprejemati stranke in poslovati v eni sobi. Mislim, da bi prav ob sedanji reorganizaciji okraja morali omogočiti sodišču uspešnejše in kultur-nejše poslovanje,« je dejal na koncu pogovora predsednik tega organa Edgar Vončina. - K. M. Po stezah partizanske Jelovice • Veliko prijav za Dražgoše Kordež, Hlebanja, Seljak in mnogi drugi znani mojstri belega športa bodo sodelovali na tekmovanjih 0 Odbor za organizacijo letošnje £ tradicionalne prireditve v Dra;"-% gošah dobiva vse več prija«' za % udeležbo na smučarskih tekmo-0 vanjih. Mnogo zanimanja je za % patrolni tek in za solo tek, Na-% stop svojih članov je prijavilo % že 16 raznih organizacij in dru-% štev. Prijavili so se znani tek-9 movavci, tako npr. iz Mojslra-# ne, iz smučarskega kluba »Tri-9 glav« in ljubljanske »Enotno-9 Sil itd. Iz Mojstrane so prijavili patrolni tek v sestavu: Hlebanja, Legat, Potočnik in Lakota, iz »Triglava« bodo prišli: Gašper Kordež, Seljak in Grašič, patrolo, ki bo zastopala Ravne, bo vodil znani smučar Gregor Klamčnik. Svoje tekmovavce so prav tako prijavili iz Vrhnike, nekatere šolo iz Ljubljane, z Jesenic, Radovljice, iz Gonj — kjer imajo dobre tekmovavce — iz Žirovnice, iz Kamna gorice in drugih krajev. Precej prijav je tudi za sode-1 lovanje pri sankaških tekmovanjih v Kropi in v Železnikih in za skoke, ki bodo v Kropi prav tako v okviru dražgoških prireditev. Najbolj množične pa so vsekakor priprave za pionirska tekmovanja. Izredno ugodne snežne razmere so omogočile, da so malone po vseh šolah že imeli športne dneve. Tako so najboljše tekmovavce izločili za okrajno pionirsko srečanje, ki bo v Lan-covem. Hkrati pa bodo letos po vseh šolah imeli, ob dražgoških tekmovanjih tudi športni dan, tako da bo lahko vsa šolska mladina sodelovala v teh prireditvah. K. M. Minuli teden je kranjski okrajni odbor ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE s podelitvijo nagrad najboljšim pionirskim odredom na Gorenjskem zaključil tekmovanje v okviru lanskoletnih jugoslovanskih pionirskih iger, ki je bilo pod geslom »LETO TELESNE KULTURE MLADIH«. V njem so uet\ici gorenjski!« šol pokazali veliko aktivnost, /.lasti pri grad- njah telesnovzgojnih objektov (malih igrišč, tekmovalnih stez in tako dalje), v medsebojnih tekmovanjih in samostojnih akademijah, pri Štafeti mladosti, pa tudi v številu zdravniških pregledov so tokrat ocenjevali njihovo dcio. Najboljši v tem tekmovanju je bil pionirski odred Staneta Rozmana z Bleda, ki je na za- ključni prireditvi prejel za to 150 tisoč dinarjev nagrade. Sledijo mu PO »heroja Bračiča« Tržič (120 tisoč), PO »Franca Potočnika« Bukovica (100 tisoč), PO »heroja Grajzerja« Tržič (80 tisoč), PO osnovne šole Mošnje (80 tisoč), PO »Matije Verdnika« Jesenice (80 tisoč), PO »Janka Pre-mrla-Vojka« Kovor (50 tisoč), PO »Edvarda Kardelja« Cerklje (50 tisoč), PO »Antona Tomaža Linharta« Radovljica (50 tisoč) in PO »Jožeta Zupana-.Težka« Koroška Bela (50 tisoč dinarjev nagrade). — Tekmovanje jugoslovanskih pionirjev za kipec »KURIRJA JO-VICE« se bo nadaljevalo letos, tokrat pod geslom »TEHNIK/i MLADIH« .- J. 2. ^ »Ni hotel povedati, malo je bil v zadregi. V baru Eden je. Ze Veste, kdo je, če povem bar Eden. Veste res?« Prikimal sem in pomislil na njegove dolge, svilene trepalnice In na njegovo nedokončano rapsodijo... V smokingu je bil videti čudovit in igral je imenitno. Prava nadarjenost. Mnoge ženske so s pogledi kazale lakoto, če so ga na videz Nehote pogledale. Prikupen fant, tale Toni VVorm. Bar Eden je bil napolnjen do poslednjega sedeža. Ljudje so se ob sobotah radi zabavali. Sedel sem k točilnemu pultu, postavljenem v obliki podkve. Bilo je mnogo sveč in rdečega baržuna in nekaj cip. Cipe so bile prav skromne. V baru je bil še starejši poklicni plesavec in tri postarane barske dame. V čast te sobote sem pil whisky in po vožnji čutil majhno utrujenost, vendar ne prehudo. Koliko časa že nisem sedel v baru in pil whisky. ' / Pogledal sem Tonija Worma in prikimal mi je izza klavirja. To je pomenilo, da bo prisedel, kakor hitro bo čas. Odkimal sem in to je pomenilo, da se mi ne mudi. »Se en whisky?« je vprašala dama za barom. Ni bila več brezhibna, vendar je imela še kar dobro postavo. Morda je bila malce prebohotna. Odkar sem prišel iz kaznilnice, so obilne ženske moja slabost. Nosila je črno večerno obleko, ki je razkrivala ramena, mnogo nepristnega nakita in preveč ličil. Rdeče barvani lasje so bili gladko počesani. Smehljala se je, vendar pri tem ni odpirala ust. Najbrž zobje niso bili v redu. »Da,« sem rekel. »Boste popili kozarček I menoj?« »Rada.« Natočila mi je kozarec. Svojega je natočila pod pultom. Pogledala me je in se nasmehnila s stisnjenimi ustnicami. »Caj,« sem rekel. »Cemu?« »Razume se, da ste si natočili čaj. Saj tudi ne bi mogli piti whiskyja z vsakim gostom. Slednjič morate ob dvanajstih še vedno znati računati.« »Prijeten človek ste.« je rekla rdečelasa ženska za barom in mi nazdravila. »Res je čaj. Z ledom niti ni slab. Mimogrede povedano imam hčerko.« Luč v lokalu je ugasnila. Žaromet je obsijal črnolaso dekle, ki je stopilo h klavirju in se počasi začelo slačiti. Orkester je imel odmor, le Toni VVorm je Igral. • »No, no the can't take that awaii irom me ..«, je pelo dekle in sleklo bluzo. Sledilo je krilo. »Hčerka se imenuje Mirni,« je pripovedovala ženska. »In jaz sem Carla.« »... the way you wear your hat, the way you sip vour tea...«, je pela. »Svetlolasa jo in takšne rasti kot jaz Le mlajša. Prav sladka. Poslala sem jo študirat gledališko zgodovino.* »... the memory of ali that — no, no, they can't take that. away frorn me ...« Bluzica. Modrček. Desna nogavica. Leva nogavica. Črnolaso dekletce je dovolilo, da ji je steznik odpel primerno pijan gost. »Na zdravje, Carla!« sem rekel. »Ime mi je Robert.« »Na zdravje, Robert. Prav res je očarljivo dekletce. Oče naju je zapustil. Toda medve z Mirni sva eno. Včeraj se jc priglasila pri Griindgensu. Morda bo postala scenograf.« »Hm.« »Pravkar je dopolnila devetnajsto. Ugajala bi ti. Tako je nežna. Pri meni živi.« »Hm.« »Ostani še za trenutek. Ob treh bom gotova. Pridi 7 menoj. Mirni bo vesela!« Črnolaso dekletce je sleklo poslednji košček obleke. Žaromet je ugasnil in Toni VVorm je prenehal igrati. Dekle je izginilo. Luči so spet zagorele. Toni VVorm je počasi prišel k meni. Zdaj je imel čas. Na plesišče je prišel smešen moški z žogami in kazal čudne reči. Gostje so se hudo smejali. Toni Worm je prisedel. Carla se je umaknila. »Prav, da ste prišli, gospod Holden.« »Kaj se je zgodilo?« »Tule.« Segel je v žep in potegnil ven majhen, moder snopič. »Cemu mi pošilja tole?« Pogledal sem si beležko. V resnici je bila letalska vozovnica »Air France« — za Pariz. Izstavili so jo na ime Toni VVorm, za letalo, ki vzleti 27. avgusta ob 20. uri z letališča Dusseldorf-Lohausen, »Ji niste rekli, da ne maram slišati za to reč?« Takoj me je pogrelo. »Kajpada, seveda.« »Beg v Pariz. Blaznost! In zdaj so zaprli vrhu vsega še starega.« »Kako je lahko kupila letalsko vozovnico? Saj vendar leži v bolnišnici...« »Tega tudi sam ne vem. Najbrž jo je naročila prek telefona. Bogataši imajo kredit« Ah, da, sem pomislil. »Vozovnico so mi poslali na dom. Priložen je bil listič. / G 1^ A SOBOTA*? Jt: JaivaJHa MM IZ NAŠIH KOMUN S seje občinskega ljudskega odbora Radovljica Prihodnjič o predlogih občanov Zadnji petek v preteklem letu sta zasedala oba zbora ObLO Radovljica. Pomembnejše zadeve, kakor odlok o začasnem finansiran ju proračunskih komunalnih bank in odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb sta zbora obravnavala na ločenih sejah, medlem ko je bilo na dnevnem redu skupne seje le nekaj imenovanj ter volitev. V Gorjah pri Bledu so pred kratkim dobili skrbno urejeno novo prodajalno, poslovalnico trgovskega podjetja Specerija z Bleda Največjo pozornost je med odborniki vzbudil predlog odloka o priznavalninah za borce in aktiviste NOB, za udeležence špan«ke državljanske vojne in za predvojne politične revolucionarje. Odlok med drugim pravi, da je priznavalnina dodatek k rednim mesečnim prejemkom — namenjen za zboljšcvanje pogojev oseb, ki jim je udeležba v revoluciji in povojni graditvi onemogočila normalni razvoj, kakor tudi tistim, ki zaradi zdravstvenega stanja, starosti ali drugih okoliščin nimajo primernih dohodkov. Glede tega so poseben problem kmetje v hribovskih predelih, ki imajo z obdelovanjem zemlje, če jo sploh imajo, preskromne dohodke za preživljanje. Odborniki so menili, da v takšnih primerih obdelovalna površina ne bi smela biti ovira za priznavalnino, zlasti še, če .so lastniki pripravljeni dati zemljo v družbeno lastnino. V splošnem pa bodo morale glede priznavalnin o vsakem primeru podrobneje razpravljati krajevne organizacije ZB in SZDL, ki probleme najbolje poznajo. Nadalje sita oba zbora soglasno sprejela sklep, da se dosedanje komunalne banke, Kranj, Jesenice, Radovljica, Skofja Loka in Tržič spojijo v medobčinsko komunalno banko, s sedežem v Kranju in s .samostojnimi enotami v omenjenih občinah. Za izpostavo narodne banke na Bledu pa je ObLO sprejel posebno priporočilo, naj bi spričo izjemnega položaja Bleda obdržali tamkaj nekatero službe, ki so zelo razvite in po-i ' rte zaradi turističnega in drugega prometa. Nekatera sezonska gostinska podjetja v radovljiški občini so zaprosila ObLO, da jih za določeno dobo oprosti plačila amortizacije, ker so zaradi sezonskega značaja poslovanja zašla v težaven položaj. Od šestih prosivcev je ObLO odobril oprostitev le trem podjetejm, ki so dejansko upravičena oprostitve. O Na zadnji zborih volivcev so £ občani obravnavali številne pro-0 bleme in občinskemu odboru že 0 predlagali nekatere zahteve, ki £ bi jih morali upoštevati pri sc-£ stavljanju občinskega družbe-£ nega načrta. O tej zadevi pa £ bo ObLO razpravljal na svoji 4§ prihodnji seji. Se posebej pa £ bodo takrat razpravljali o no-9 voustanovljenem zavodu za ur-O banizem, kar so zahtevali ob-9 činski odborniki. — J. B. Z rekonstrukcijo večji izvoz Lani za 60 odstotkov več izvoza kot leta 1961 9 Na občinskem ljudskem odbo-£ ru v Skofj! Loki so že v dru-£ gi polovici decembra lani začeli 0 z delom v zvezi s sestavljanjem 0 družbenega plana škofjeloške 0 komune za leto 1963. V škofjeloški kormuni izvaža sedem gospodarskih organizacij. Tudi. v minulem letu jo bil največji izvoznik v občinskem merilu MLIP Cešnjica, saj so po oceni za 1962. leto izvozili za 424.000 dolarjev, medtem ko so za letošnje leto (1963) planirali za 540.000 dolarjev izvoza. Gorenjska predilnica pa predvideva, da bo letos izvozila za 487.000 dolarjev (poslej Združena predilnica Sk. Loka — Litija), kar je za 97,1 odstotka več kot v letu 1962. V zadnjih letih jo opaziti, da so gospodarske organizacije v škofjeloški komuni zmanjševale izvoz polizdelkov in pospeševale izvoz končnih izdelkov. Ta težnja se bo v prihodnje nedvomno še bolj okrepila, saj bodo pri tem precej pripomogle končane rekonstrukcije: »Seširja«, Gorenjske predilnice in delno tudi .»Marmorja« ITel.ivlji'. Izvoz v občinskem merilu pa bo po oceni za leto 1962 znašal 1,528.000 dolarjev, kar je za 60 odstotkov več kot v letu 1961. V letošnjem letu pa bodo vse gospodarske organizacije, kot je planirano, izvozile za 2,277.000 dolarjev. Edina gospodarska organizacija V škofjeloški občini, ki se ukvarja z avtobusnim in tovornim (pre- Boljši pogoji za lovanje Konec preteklega leta je bila zadnja seja ObLO Tržič, na kateri so odborniki soglasno sprejeli sklep, s katerim so dovolili, da se je s 1. januarjem Knjigarna Tržič priključila Državni založbi Slovenije, ki ima svoj sedež v Ljubljani. S to pripojitvijo bo Tržičanom zagotovljena mnogo večja izbira knjig in drugih knjigar-niških izdelkov, kar doslej ni bil primer, razen tega pa bo nova poslovalnica Državne založbe imela odslej tudi zadostno izbiro potrebnih tiskovin, ki SO jih morale doslej gospodarske organizacije v mnogih primerih iskati v Ljubljani. Planiranje in statnti Za včeraj popoldne je bil v Tržiču sklican skupni plenum ObO SZDL in ObSS. Omenjeni plenum bi moral biti že konec preteklega leta, vendar je bil iz tehtnih razlogov preložen. Na dnevnem redu za včerajšnji skupni plenum sta bili najpomembnejši točki — razprava o planiranju gospodarskih organizacij in o njihovih statutih. Nova točilnica vina Danes bo v Tržiču otvoritev nove točilnice vina. Vinotoč, kot nekateri imenujejo takšen gostinski obrat, bo odprlo gostinsko podjetje »Zelenica« v nekdanjih mesarijah na. Koroški cesti. Nova točilnica s toetr i • ne bo najsodob-neje opremljena, kljub temu pa bo v veliko korist Tržičanom, ki so precejšnji potrošniki vina, prav zaradi tega pa lahko pričakujemo, da bo že v kratkem potrebno točilnico modernizirati. — F. vozništvom) prometom je »Trans-turist«. Njihovi avtobusi so prevozili 2,210.000 kilometrov ali 11,8 odstotka več kot v letu 1961. V tovornem prometu pa so v letu 1962. zabeležili 1,105.000 prevoženih kilometrov, kar je za 38,1 odstotka več kot v letu 1961. V letošnjem letu pa »Transturist« ne napoveduje posebno povečanega števila prevoženih kilometrov, ker ni predvideno, da se bo število voznega parka povečalo. Takšne so torej številke osnutka družbenega plana v škofjeloški občini za promet in izvoz v letošnjem letu, medtem ko za ostale gospodarske dejavnosti podatke še zbirajo in pričakovati je, da bodo o družbenem planu občine razpravljali odborniki ObLO Sk. Loka že na prvi letošnji seji, ki bo že v prvi polovici januarja. S. Skrabar Potrebovali bi stalen razstavni prostor Na Jesenicah že dlje obstaja sejemski odbor, ki ga je imenoval občinski ljudski odbor. Ta je ze lami priredil v prostorih metalurške šole novoletni sejem, spričo takratnega uspeha pa ga je priredil tudi letos, in sicer v prostorih nove osnovne šole; uspeh je bil zaradi primernejših prostorov še boljši. Razen jeseniških tr-govskih podjetij so se sejma kot prodajavci udeležili tudi Državna Iz obeh dolin © PRAZNIK V SELSKI DOLINI — Pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice množičnega odhoda v partizane in izselitev v Selški dolini KO ZB Železniki je že izpolnil del programa praznovanj ob tej priliki. Minulo nedeljo, potem ko so položili venec k spominskemu obeležju padlim na Pr-tovču, je bilo v osnovni šoli Podlonk partizansko srečanje. Učenci tamkajšnje šole so se predstavili tudi s kulturnim programom. — Danes pa bo ob 17. uri v Železnikih komemoracija; predstavniki družbenopolitičnih organizacij bodo položili vence. Ob 19. uri pa bo v domu »Partizan« partizansko isrečanje. Jutri pa bo spominski pohod na Martinj vrh. O USI'EH KRVODAJAV-CEV - Občinski odbor Rdečega križa je za minulo krvoda-javsko akcijo planiral 1360 krvodajavcev. — V odvzemalnih centrih, ki so bili v Skotji Loki, Gorenji vasi in Železnikih je dalo 1473 krvodajavcev skupaj 473,5 litra krvi. Omenimo naj, da je precej krvodajavcev prišlo peš do odvzemalnih centrov (tudi po 10 km), ker avtobusi niso mogli voziti zaradi poledice; poledica in visok sneg pa sta na žalost onemogočila nekaterim fcrvoda-javcem pot v Železnike ozir. v Gorenjo vas. Sicer pa kljub temu: občani škofjeloške ko- mune so v tej humani akciji pokazali veliko zavesi. 9 PREDSTAVE ŠKOFJELOŠKE SVOBODE - Za novoletno praznovanje je DPD Svoboda Skofja Loka s sodelovanjem osnovne šole v Ga-brku pripravila pravljično igro v štirih dejanjih »Pastirček Peter in kralj Malibnn«. - V vlogah so nastopali učenci matične osemletke v Skofj i Loki in podružnične v Gabrku. — Dramska sekcija Svobode pa bo v tem mesecu uprizarjala komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče« in Sylvanusovo dramo »Doktor Korczak in otroci«. Pri tem naj zapišemo, da je prava sramota za Loča-ne, da je bila premiera slednje (ob občinskem prazniku) tako slabo obiskana (!). © KOVČKI S KNJIGAMI V OBEH DOLINAH - Ljudska knjižnica v Skofji Loki je naposled vsaj delno ustregla povpraševanju prebivavcev Selške in Poljanske doline po novih knjigah. V letošnji zimski sezoni bodo kovčki z novejšimi knjigami prispeli v: Železnike, Selca, Dražgoše in Bukovščico v Selški ter v Javorje, Sov od en j in Gorenjo vas v Poljanski dolini. Nove kovčke pa težko pričakujejo tudi v Trebi ji, Poljanah, Bukovici in Retečah. Predvideno je, da bodo prišli kovčki v te kraje že v januarju oz. februarju, tako da bo željam brav-icev leposlovnih knjig v glavnem zadoščeno. PRESKRBA S KMETIJSKIMI PRIDELKI ZADOVOLJIVA Svet za blagovni promet ObLO Kranj je na svoji zadnji seji med drugim največ razpravljal o problematiki preskrbe s kmetijskimi pridelki v Kranju in o poslovanju obrata Agraria. Ugotovili so, da so trenutno največja ovira premajhni skladiščni prostori obrata, v katerih ni mogoče uskladiščiti zadostnih in kakovostnih zalog, ki so potrebne za tako industrijsko mesto z okolico, kakor je Kranj. — Toda kljub temu je sama preskr-g kmetijskimi pridelki zadovoljiva in obstajajo realne možnosti, da bo trg v zimski sezoni k temi artikli dobro založen. Edini problematičen artikel bodo jajca. Ugotovili so tudi, da sama prodaja teh artiklov na drobno poteka normalno, tranzitni promet pa je močno upadel, to pa zato, ker kmetijske zadruge vedno bolj posegajo na trg in se tako osamosvajajo. Težnja po tej smeri trgovino preko zadrug poteka torej zadovoljivo in normalno že po danih predvidevanjih. — R. SERVIS ZA PRANJE VOZIL S porastom motornih vozil je v Kranju rasla tudi potreba po sodobni servisni delavnici za pranje, čiščenje in mazanje motornih vozil. Za ureditev tega vprašanja je prevzel pobudo kranjski Avto-center, ki ima v načrtu, da bo zgradil sodoben servis za čiščenje vozil. Po predračunih bosta gradnja in oprema lokala veljala 10 milijonov dinarjev, z gradnjo pa naj bi pričeli še letos. založba Slovenije iz Ljubljane, Tobak iz Ljubljane, Peko iz Tržiča, Konfekcija oblačil iz Škofje Loke, Modna oblačila iz Ljubljane, in drugi. Sejem, ki je nudil raznovrstno izibiro, je potrošnike povsem zadovoljil. Potrošniki, ki jih je bilo dnevno po 3000 na sejmu, pa so razumljivo razvesitili tudi prodajavce, ki so imeli okoli 50 milijonov dinarjev prometa. Ob zaključku sejma je predsednik sveta za blagovni promet pri ObLO Jesenice tovariš Jeršin med drugim rekel: »Obisk na lanskem in letošnjem sejmu kaže, da je takšna vrsta postrežbe potrošnikom potrebna. — V perspektivi imamo zaradi tega razen novoletnega sejma tudi letni sejem. Tudi ta bo moral biti v eni izmed šol. Menim pa, da bi na Jesenicah potrebovali stalni razstavni prostor; da bi zagotovili tega, pa je ena najpomembnejših nalog sejemskega odbora. Omenjena želja bo bržkone uresničljiva, če bodo v prihodnje uspeli še nekateri sejmi in če bodo za to imela razumevanje tudi nekatera prizadeta podjetja.« — U. Komaj so dodobra ljubitelji drsa-nja v Radovljici prišli na svoj račun, jih je že prikrajšalo za vese-Ije zadnje deževje. Radovljičani so si uredili drsališče na travniku v bližini doma TVD Partizan. Bržkone bodo še mrzli dnevi... NAD 257.000 TON BLAGOVNE PROIZVODNJE Na zadnji lanski seji je DS jeseniške Železarne razpravljal tudi o količinskem planu za leto 1963. Na podlagi izkušenj lanskega in preteklih let povečujejo blagovno proizvodnjo za 2.9 odst. Predvideli so 257.680 ton blagovno proizvodnje. Zlasti povečujejo proizvodnjo debele pločevine, medtem ko bodo zaradi tržnih ali drugih razlogov znižali proizvodnjo v žičarni in elektrodnem oddelku. Čeprav finančni plan še ni izdelan, računajo, da bo vrednostna realizacija za okrog 4 odstotke večja od letošnje. Povečanje slo-- ' ni v spremembi strukture asor-timenta — v večji proizvodnji k val i tetne jš i h ina leri alo v. Od celotne proizvodnje bodo izvozili približno 24.000 ton Izdelkov v skupni vrednosti okrog 3 milijone dolarjev, kar pomeni 40 odstotkov več kot lani. — P. Z zadnje seje ObLO Jesenice V skrbi za požarno varnost Zadnji petek v preteklem letu so Kranjčani dobili še eno preurejeno prodajalno. V središču mesta je odprla Elektrotehna iz Ljubljane svojo poslovalnico z veliko izbiro elektrotehničnih izdelkov za široko potrošnjo. — —Na sliki: med otvoritvijo nove prodajalne Občinski zbor in zbor proizva-javcev sta na zadnji lanskoletni seji, ki je bila 28. decembra, na ločenem zasedanju razpravljala o združitvi poklicnih gasivskih enot Železarne in občine. Potrdila sta sklep o združitvi in soglašala s spremembami, ki jih je dal k pogodbi o ustanovitvi poklicne ga-sivske čete CDS Železarne. — Poklicna enota za Železarno, Jesenice in okolico, ki se imenuje poklicna gasivska in reševalna četa Železarne Jesenice, je prevzela vse poklicne gasivce občinske enote in opremo. Jeseniška občina pa se je med drugim obvezala, da bo vsako leto pomagala pri vzdrževanju čete v obliki dotacije iz svojega proračuna ali iz posebnega sklada. Tudi k nadaljnjim točkam dnevnega reda odborniki niso imeli posebnih pripomb. Med drugim pa so sprejeli predlog o začasnem finansiranju za potrebe občine v letošnjem prvem tromesečju, odlok o količinah vina in žganih pijačah, ki jih smejo porabiti zasebni proizvajavoi, in odlok za zapo- slovanje invalidnih in drugih oseb. Precej živahna pa jo bila razprava o odloku o finansiranju za razširitev in preureditev avtomatske telefonske centrale na Jesenicah. Po programu, ki ga je izdelalo podjetje za PTT promet iz Kranja, bi bilo potrebnih za realizacijo programa 200 milijonov dinarjev. Za izvedbo manjše investicije, ki predvideva razširitev avtomatske telefonske centrale na Jesenicah (200 novih priključkov), pa bo potrebnih 10 milijonov dinarjev. Odborniki so izglasovali, da bodo s predvidenimi deli pričeli v letu 1963 in v ta namen odobrili 5 milijonov dinarjev. Medtem ko so na ločenih sejah odborniki potrdili še nekatere zemljiške spremembe, je občinski zbor po krajši razpravi sklenil, da se za opravljanje medobčinskega zdravstvenega centra na območju jeseniške in radovljiške občine določi zdravstveni dom na Jesenicah, kar je pred tem že tudi prejel ObLO Radovljica. - U. I Svet stanovanjske skupnosti Skofja Loka razpisuje na podlagi 27. člena statuta stanovanjske skupnosti Škof j a Loka, mesto tajnika Pogoj : 1. visokošolska izobrazba; 2. srednješolska izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih mestih. Razpis velja do zasedbe mesta. VISOKO KVALIFICIRANEGA DELAVCA ZA VODENJE KLEPARSKO VODOVODNOINŠTALA-TERSKEGA SERVISA iščemo. Nastop službe in višina osebnih dohodkov po dogovoru. Stanovanja ni. Stanovanjska skupnost škofja Loka UO tovarne usnja »STANDARD« KRANJ razpisuje prosta delovna mesta — INŽENIRJA KEMIJE ' — EKONOMISTA Prednost imajo prosivci z lastnim stanovanjem. Prijave sprejemamo do 15. januarja 1963.