Crospodarske stvari. Plašljivost konj. Pravo sitnost imajo vozniki, kočijaži pa tudi jahalci, ako pridejo s svojimi konji železnici preblizu in se živali vstrašijo žoleznega konja. Nesreča nikoli ne miruje in pregostokrat se dogodi, da ravno v tem hipu prisopiha hlapon, vstraši konje in sreča je, če ne pride v takih slučajih kedo ob življenje. Temu pa se v okom pride, i,ko se živali privadijo železnici in vlaku. Tu ne pomaga nič, ne pretepanje, ne vpitje. Le malo potrpežljivosti in previdnosti je treba in ne bo se več konj strašil ali bal nobenega hrušča ali šuma, naj prihaja od katerekoli strani, če vidi vlak ali tudi ne. Kedar je vlak blizu, postavi naj se žival tako, da vidi prihajajoči hlapon, pa ne, kakor je navada, tako, da ga le sliši, vidi pa ne. Naj se drži, če je plašljiv in sicer tako dolgo, da je vlak mimo njega oddrdral. Ge je treba, se to večkrat pouovi in tako se navadi tudi tej nezgodi. Ker razvidi, da mu hlapon in šum ni<i hndega ne siori, ne boji se ga več. Prej pa, ko teh stvarij ni videl, pač pa občutil bič, menil je, kakor naravno, da prihajajo bolečine in tepež od železnice. Veliko nesreč bi se po tem takem ugnalo, ako se navadijo konji na vlak, ker se ludi drugega hruma ne vstrašijo za kar si bodi. Gozdi in podnebje. Vsakdor si želi lep, zelen gozd, vsaj blizu, če že ne v lastno posestvo. Kaj pomeni dobro obraščeni gozd za gospodarja, je dovolj znano, ne potrebuje nobene daljše razlage. Žalostne so pokrajine, ki so brez te naravne lepote, brez temnih gozdov, ki so tolikega pomena in vpliva. Med drugimi vrlinami pač ni najmanjša ta, da gozd jako vpliva na podnebje. To pripoznava vsakdo, a razlogov in dokazov le malokdo ve našteti in celo Ijudje, ki se z naravo mnogo bavijo, niso jednakih mislij, zakaj ima gozd tolik upliv na podnebje, pač pa v tem, da ni boljžega sredstva od gozda za čiščenje zraka. Dolgo se je sodilo, da so gozdi le zavolj svojega kisleca tako dobrodejni, a mnogi so jeli nad tem razlogom dvomiti, češ, saj je zunaj gozda ravno toliko, včasih še več kisleca, kakor v njem. Drugi vvaževajo splošno snažnost in čistoto zraka v gozdo, ki je brez vseh tistih škodljivih zračnih mijazmov, ki zrak na drugih krajih tako okužujejo, ki so to, kar so mrčesa, nesnažna. Listje in veje so pravi cedilniki za tako nesnago in zrak ostane čist, zdrav. Tudi to je prevelikega pomena, da se v gozdu temperalura ne spreminja tako hitro, pa tudi ne tako močno, kakor v krajih, kjer je malo dreves. Veter se pod gostim drevjem komaj pozna in le maja vršičke ter ne more tako uplivati na nižje rastline, kakor na planoti. Tla, ki so suha, se ne napijejo pri deževju tako hitro mokrote, kakor zunaj gozda, ker vdržujejo veje in gosto listje vodo in ji branijo, da ne poplavi na enkrat cele krajine. V gozdu se slednjič nikdar toplota tako ne povikša, kakor je to drugače navada, n. pr. ob času pesjih dnij. To je pa zopet za zrak jako koristno, ker ostane oist vsakojakih snovij, ki so tolikokrat vzrok hudih, nalezIjivih boleznij. Ko bi že gozd ničesar druga ne prinašal gospodarju, moral bi ga že zato marljivo gojiti, ker tako vspešno skrbi za čistost zraka in s tem za zdravje ne le posameznika, temveč celih krajev. Blage učinke gozdov spoznali so in spoznavajo Ijudje še le tedaj, ko se posekajo, ko jih ni več in se pokažejo razne neugodnosti, celo nesreče, ki izvirajo iz tega, ker na daleč okoli ni gozda. Prav hudo pa je v takih slučajih to, da se taka škoda ne popravi v nekaj letih, ampak da vzdihujejo prebivalci mnogo desetletij po blagodejnem gozdu. Le počasi in z nepopisljivim trudom se zopet zasadi nov gozd posebno, čo se je prej do cela posekal in potrebil, tako, da je snegv dež, veter in burja zemljo odnesla in kraj opustošila. Še dalje pa se mora čakati, da vzrastejo mlada drevesca v košata ih velika. Treba je previdnim biti in skrbeti, da se ne posekajo gozdovi na daleč okrog. Trtno listje — klaja. Celo listje vinske trte rabi se že v nekaterih krajih kot klaja za živino in sicer dovolj vspešno. Mnogi celo trdijo, da ni nič slabše od nemške detelje, kar se jakovosti tiče. Ne le, dokler je zeleno, ampak tudi suho dobro ugaja živini. Jako ji vstrežeš, ako perje malo popariš in osoliš. Tudi listje od raznih dreves jeli so že porabljevati kot klajo, n. pr. jelševo, vrbovo, jesenovo ali brstovo, seveda le v takih letih, kedar je malo navadne klaje. Na to naj se tudi tu in tam naši slov. kmetje opozarjajo, ker je le prevelikokrat letina slaba. Brezobrestna posojila za obnovo po trsni ušici ugonobljenih vinogradov, morejo se dobiti iz državnih in deželnih zakladov. Kedaj se pa naj vložijo prošnje za taka posojila, izvemo iz naslednjega, od c. kr. okr. glavarstva v Ptuji izdanega »razglasa«, ki se glasi: S pozivom na določbe zakona z dne 28. marcija 1892, drž. zak. štev. 61, glede podelitvo brezobrestnih posojil za obnovo po trsni ušici okuženih vinogradov, se s tem obče naznani, da se morajo prošnje za taka posojila za leto 1894 najkesneje do 30. novembra t. 1. semkaj predložiti, kjer se izvejo tudi vse dotične podrobnosti, in dobe potrebni pomočki. Ta razglas se ima zanesljivo v treh zaporednih nedeljah ali praznikih pri farni cerkvi obglasiti. Sejmovi. Dne 20. novembra v Ivniku, pri Sv. .Juriji ob Pesnici, v Podsredi, na Ljubnem, v Rušah; na Gornji Polskavi, Šoštanji in v Slov. Gradcu. Dne 21. novembra v Slov. Bistrici, v Arvežu, pri Sv. Barbari v Halozah, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, pri Sv. Juriju na Tabru in v Podčetrtku. Dne 22. novembra v Arnožu. Dne 24. novembra pri Sv. Marjeti ob Pesnici.