Pripombe k gorenjemu načrtu. Uvod. V 38. štev. lanskega ,,Učit. Tov." je izšel v posebni prilogi ,,Načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov m Slovencev", izdelan od ,,Prpsvetnega odbora" v Beogradu. Na poziv ,,Zavezine" delegacije se je pečalo s tem načrtom slovensko učiteljstvo v svojih okrajnih društvih ter po vestnem prerešetavanju pošiljalo .^avezi" svoje izpreminjevalne predloge. Pernvinentni ,,Zavezin" odsek za preustrojitev šolstva ]e v večih sejah obravnaval te predloge in kon.no sestavil načrt, ki ga prinašamo danes. Marsikatero učiteljsko društvo, marsikateri slovenski učitelj, ki je sam doprinašal svoje predloge, bo morebiti razočaran, da je sklenil odsek uprav nasprotno od tega, kar se ]e predlagalo. V pomirjenje je treba povedati, da je zastopal odsek tudi pri tej novi redakciji ono načelno stališče, ki ga je zavzemal že pri ,,Načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje", izdanem v februarju 1919. Načrt ,,Prosv. odbota" v Beogradu, ki je vobče upošteval le razne dosedanje dejanjske šolske razmere, je narekoval prl sestavi novega načrta upoštevanje tudi teh razmer; storili smo to, v kolikor smo smeli storiti, ne da bi odnehali od svojega načelnega stališča. Tudi sedaj, ko prtobčujemo ta načrt, se zavedamo, da to ni načrt za šolski zakon, kakor si ga želimo. To je za oni šolski zakon, skupen za vse šolstvo, kakršnega terjamo, da bodi zaradi tega, ker mora biti vse narodno šolstvo enotna narodno-vzgojna in izobraževalna naprava. To bi moral skupni šolski zakon za vse šolstvo kazati že na zunaj. Dasi tedaj stojimo na stališču skupnega šolskega zakona, v katerem bi osobito radi poudarili idejo enotne nižje srednje šole, smo tudi v svojem novem zakonskem načrtu obravnavali od tega zakona le tisti del, katerega 'zvršitev v prvi vrsti pripada delokrogu učiteljs'va, združenega v ,,Zavezi", torej le šolstvo, ki 2a zajema načrt ,,Prosv. odbora" pod ime ,,narodno šolstvo", to je otroška zabavišča, osnovno, strokovnoosnovno (meščanskc)* in nadaljevalno solo, stališče učiteljstva teh šol in njegovo izobrazbo, kakor tudi urade, ki upravijajo in vodijc 'e šole. Razentega smo prevzeli v načrt še skrbstveno-socialne šole in zavode, kjer naj se vzgaja m'adina, ki zaradi svoje abnormalitete ne more uspevati v obči šoli. To šolstvo si danes lasti »ocialno ministrstvo; če je v našem šolskem na"tu, ie to zato, ker stojimo na stališču, da vse soistvo, bodisl tega ali onega tipa, spada pod cnotno upravo ,če hočemo, da enotno služi svojenm skupnemu namenu. ,, * Sedanji ,,meš5Čanski" šoli pušča ,Prosv. "°°- to ime, dasi je to le prav ponesrečen pre*°a danes že tudi neizrazitega nemškega ,,B(irserschule". V svojem .načrtu jo nazivamo ,,stro^ovno-osnovno", kakor je to določila anketa viš. br *SVeta lj'ublianskes;a v 1. 1919.. ker to ime res 751 .nieno bistvo- da Iioče namreč podati osnovo ŁL?raktiŁno strokovno izobrazbo. Zaradi umevan]a pristavliamo v () ..meščanska". Načela. Preden preidetno s svojimi opazkaml na ta svoj delni načrt, omenjamo še glavna načela, ki jih zastopamo pri sestavi šolskega zakona. 1. Zakonova oblika. Tudi od delnega državnega šolskega zakona zahtevamo, da da podlago za izenačenje vsega šolstva v državi. Izenačenje seveda ni uniiormiranost, ker ta je sterilna ter napredka in razvoja nezmožna. Zato si ne bomo mislili šole zaradi zakona povsod tako enake, da bi n. pr. učitelj v Srbiji pod docela drugačnimi narodnogospodarskimi razmerami moral učiti deco prav tisto in samo tisto kakor učitelj v Sloveniji, kjer bo moral zopet biti pouk n. pr. na Gorenjskem drug kakor v Slovenskih Goricah itd. Šolsko delo kot tako je notranje polje prostega duševnega dela. uravnavajo ga le krajevne In prosvetne razmere, a Obtane nevezano vsled zakona in naredeb. Isto kakor s poukom je z vzgojo, za katero zakon pač lahko predpiše splošno smernico s tem, da označi v šolskem smotru narodnostno, versko ali drugačno vzgojo, ne more pa v tem oziru postaviti vsega šolstva do skrajnosti na isto merilo. Skratka: nemogoče je vse šolstvo potisniti v isti klobuk, ker bi bilo tu premalo prostora za šolski razvoj, kakršen je potreben zaradi razvoja naroda in njegovih gospodarskih in prosvetnih razmer. Tedaj tudi enotni šolski, kakor noben zakon ne sme vsega odločati san, nego mora pripuščati svobodo, da v njegovem okviru odločajo v posameznih, na razmere se obračajočih slučajih tudi šolske oblasti, šolski zastopi, učiteljski zbori in posamezni učitelj. Popolnoma svobodno mora pustiti notranjost duševnega šolskega dela, urediti pa mora okvir znnanjosti. Za pouk n. pr. se pač lahko predpisuje, kaj naj se u5i, svoboda pa rnora biti dana za ,,kako", ki se ureja le z občimi smernicami. A tudi ta ureditev mora biti taka, da ne stoji v nasprotju s priznanimi znanstvenimi nače!i, ki so merodajna za notranje šolsko delo. Zakon mora napraviti mejo in ograjo, ki brani in ščiti, nareja jarke, preko katerih prehud prenapetež ne more, ter postavlja kantonske kamene in kažipote. Predvsem mora urediti pojme ,,moje", ,.tvoje", ustvariti gmotne in pravne temelje zunanjih Solskih okoliščin, imenovati sodelavce in jim povedati, kaj morajo v svoji službi vršiti. Zivljenju v šoli, vzgojnemu in učnemu delu, prinravlja zakon varen in urejen prostor, preskrbuje delavcu v šoli njegovo pravico, njegov kruh, ga čuva znotraj ter mu dovoljuje prosto gibanje napram zunanjim motenjem. In nič več. Kakršnegakoli vpliva od zunaj na znotraj, vpliva na vzgojno in učno delo v šoli, pa ne sme zakon dovoljevati nikomur razen tistim, ki jih sama za to določi in ki so po svojem zvanju zmožnl presojati in nositi posledice tega vpliv^a. Iz tega, da smo za zakon odločili pravzaprav Ie malo snovi in še to v najširšem obsegu, je razvidno, da priporočamo za novi šolski zakon le okvirni zakon, ograjen prostor, primeren za svo- bodno kretanje. Zakoni, ki obravnavajo preveč podrobnosti, navadno niso najboljši: presojevalec slučajev po razmerah je z zaJconom pretesno vezan in mu je vzeta možnost lastnega presodka. A omenjeno svobodno kretanje v okviru zakona sme biti po besedilu zakona le tako, da je vsaka nepostavnost izključena:Zakon mora bki točen in jasen ter ne sme dopuščatl nikake dvoumnostL Biti mora tedaj tak, da izravnava razmere; če časih hipoma celo ovira razvoj, kar je pri mnogostranskem nasprotstvu do šole tudi mogoče, pa mora dovoljevati, da šoli prijazni činltelji z njim samim izsilijo napredek. 2. Zakonova vsebina. Po svojl vsebini mora biti zakon socialen in demokratski: socialen zaradi vzgojnega in vsestranskoizobraževalnega namena šolstva, demokratski zaradi ureditve šolstva na znotraj in na zunaj. 3. Uredltev šolstva v zakonu. Pri šolski ureditvi se moramo odločiti od dvojih načel za eno: ali centralizacija ali decentralizacija šolske uprave. Demokratično urejena država bi si šolstvo morala decentralizirati ter tudi njemu dopuščati, da ima glavno oporo v najskrajnejše izvedenem demokratizmu. To pa je mogoče le tam, kjer je šolstvo dovolj razvito, da prenese tako upravo in pa, kjer so narodni interesi povsem na strani šolstva. Da pri nas ni ne prvo ne drugo, nam pove pogled po šolstvu v državi. Zato ne smemo iz kake ideologije z decentralizacijo dopuščati najskrajnejšo sredobežnost; stremiti moramo temveč po krepki hrbtenici in ta bodi državna avtoriteta. To bi bila skrajna centralizacija, kl pa bi bila zopet največja nevarnost, da v birokratizmu okosteni šolstvo. Da pridemo tej nevarnosti v okom, mora centralizirano šolstvo prevzeti v se avtonom.ne (pokrajinske, okrožne) šolske zastope; čim postanejo narodovi interesi istovetni s šolskimi, bomo prvi, ki bomo zahtevali državno avtonomno upravo z lastnim državnim šolskim parlamentom. Dokler pa šolstvo v svojem razvoju ne doseže gotove sto-pnje enotnosti pa smo za to, da se da državi šola, ki se avtonoinno ureja po različnih krajevnih prilikah. Ločitev šolstva od politične uprave in avtonomija šolstva je temeljni princip, ki se zrcali v vsem zakonskem načrtu. Poleg tega idejna centralizacija in administrativna decentralizacija, ki dobi z avtonomijo svoj razmah. 4. Šolska vzgoja v zakonu. Namen šole je vzsoja in pouk. Vzgojo mora dati šola tako. kakršno zahtevajo interesi one družbe, za katero otroka vzgaja. v prvi vrsti pa nravstveno. V drugi vrsti je narodnostna in socialna vzgoja. Temelj za drugi dve ie znan, za prvo pa je treba, da se izjavimo točneje. Pred očmi je treba imeti, da sloni pri našem slovenskem plemenu nravstvenost vobče na verstvu; trdimo pa, da te vzgoje cerkev nima sama v rokah, zato ji tudi ne priznavamo izključne vzgojne pravice, pač pa pravico za sodelovanje pri vzgoji. in to ji mora dati tud: zakon, ker mora pripuščati svobodo na vse strani. Sola narnreč le v svobodi lahko doseže svo] vzgojni namen. Le v svoji lastni svobodi lahko računi na to, da ji pri njenem vzgojnem delu lahko pomagajo starši otrok, cerkev, javnost In država. In le v svoji lastni svobodi sme pričakovatl uspehov, ker si njena vzgoja ne bo nasprotovala z vzgojo dotna, ne z vzgojo v cerkvi in ne z ono v javnosti; a tudi le v lastni svobodi bo lahko poravnavala preostra nasprotstva med vzgojo doma in vzgojo katerekoli druge strani. JRavno zaradi te vsestranske svobode sme zakon verski pouk izročiti le cerkvi, ne more pa siliti nikogar drugega k sodelovanju bodisi pri pouku, bodisi pri verski vzgoji. Ker pa zahtevamo tudi, da vse šolstvo vzdržuje država, mora biti šola tudi zaradi državne avtoritete nad konfesijami. Ko smo tako pregledali glavne zahteve, kl jih imamo do zakona kot takega, opozorimo lahko Se na bistvo in pomen nekaterih poglavitnejšth razločkov med našim dosedanjim §olstvom in med gorenjim zakonskim načrtom, primerjaje tega z načrtom ,,Prosv. odbora". Šolska obveznost bodi vseskoz osemletna. ,,Tolmač" k načrtu ,,Prosv. odb." pravi, da bl bilo ,,idealno, da se osemletni obisk redne vsakdanje šole uvede po vsem našem državnem teritoriju", a da se to ,,iz različnih. naposled iz ekonomskih razlogov še dolgo ne bo moglo doseči." Tudi naš načrt upošteva te razloge, a oni ,,dolgo" se zapira s prehodno določbo, tako da za Slovenijo ne bi bilo nevarnosti, da bi se mogla osemletna šolska obveznost zniževati. Iz istega upoštevanja različnih razlogov smo dopuščali prehodno določbo tudi še na nekaterih drugih mestih v načrtu. Nadaljevalne šole, ki jih hoče ,,Prosv. odb." uvesti kot dopolnilo za osemletno šolsko cbveznost, postavljamo na stališče, ki je za nje pravilno. Prevzeti morajo strokovni življenjski pouk, ki ga osnovni šoli ne moremo naprtiti deloma ne zaradi njenega obče izobraževalnega namena, Jeloma ker so njeni gojenci zanj še nesposobni. Šele v letih, ko zapusti otrok osnovno šolo, postane sposoben in zrel za strokovno izobrazbo. Ta se mora naslanjati docela na živijenie in mora upoštevati mestne (obrtne in trgovske) ter podeželske (kmetiške) razmere. Zato moramo imeti dvovrstne nadaljevalne šole: mestno, ki naj poglobi in razširi delo današnjih obrtno in trgovsko nadaljevalnih šol, in podeželsko, ki bi upoštevala poljedelstvo in živinorejo, vrtnarstvo i. pod. Nadaljevalna šola naj bi sicer tvorila vez med šolo in življenjem vsaj do dovršenega 17. leta; iz ekonomskih czirov bi to ne bilo lahko izvedljivo, zato terja naš načrt, da bodi podeželska nadaljevalna Sola vsai eno leto obvezna za vsakogar, ki se posveti kmetskemu poklicu. Pozimi bi se poučevalo kake tri dni na teden, poleti bi se v gotovih dobah vadila vsa različna dela umnega gospodarstva. Pouk bi se vršil v prvi vrsti na zgledno urejenih posestvih. — Obrtno ali trgovsko nadaljevalna šola niora biti obvezna za vsakega vajenca, dokler ne postane pomočnik. A tudi tu se mora preraestiti pouk od večernih na podnevne ure ob delavnikih; izkuSnje, ki jih imajo današnje obrtne in trgovske nadaljevalne šole, namreč.kažejo, da pouk v večernih urah, ko je vajenec utrujen od celodnevnega dneva, ni kaj prida, za vzgojo pa je naravnost škodljivo, da se vajenci zvečer in v noči shajajo v šolsklh prostorlh. Makslmalnb Stevllo otrok za normalne narodne šole določa načrt za vsak razred 40. Za kraje, kjer taxega števila ni in bi otroci zaradl oddallenosti ali pomanjkanja hodnih poti sploh ne raogli obiskovati kake šole, se urede potovalne šole. Zasebnega šolstva in privatnega pouka tudi v tem svojem na_črtu ne priznavamo, ker stojimo iz socialnih ozirov na stališču, da pohajaj vsak otrok le javno šolo. Za začetek pa ne bi kazalo, da se vsi zasebni zavodi takoj zapro, zato se tem še ne zabranjuje nadaljni obstoj. 2e zgoraj smo se izrekli za centralizaciio šolstva ter poverili vse upravne pravlce do Solstva kot takega državi; naravna posledica prevzetja vseh oravic pa ie tudi prevzetje vseh dolžnosti, kakor to izkazuje načrt. V te dolžnosti spada predvsem postavljanje šolskih poslopii, vzdrževanje vsega šolstva in učiteijstva. V čl. 25. načrta ,,Prosv. odb." se predpisujejo šolske slovesnostl in obdarovanje pridnih otrok. Z vzgo]nega stališča v tem n.e vidimo nič dobrega, ker je preveč zunanje. Nasproti temu postavjjamo v svo.em čl. 33. razstave otrošklh Izdelkov in se dovolftijejo javni lzpiti, a brez obdarovanj zato, ker zremo v takih razstavah, deloma tudi v izpitih močen vzgojevalni faktor: vpliv šole na Ijudstvo. Da se je v Srbiji šola narodu tako prlljublla, so take razstave eden med vzrOki: Ijud^tvo vidi v razstavah uspeh, zanj so izpiti nekai konkretnega. Glede pravnega razmerja ačiteljstva se »e spuščamo v podrobnosti, ker so te itak razvidne iz načrta samega. Ipak morarao poudariti svoje načelno stallšče: učiteljstvo državnlh šol ]e državno uradništvo z vsemi pravlcaml in dolžnostmi tega. Kdor zre na posameznosti v načrtu s tega vidika, razume, da pri sestavi načrta nl bilo mogoče upoštevati najrazličnejših želj, kl jih je najčešče rodil pogled z domačega zvonlka. Upoštevati bi se dale, če bi se hotelo učiteljstvo še separirati kakor ga je odsebila modra avstro-ogrska uprava: kot državni uradnik-ne sme goiiti separatističnih teženj po osebni udobnosti. Iz Istega vzroka smo izpustili iz načrta disciplinarni red, ki ga mora obravnavati obča službena pragmatika. V čl., ki govore o šolskl upravl In nadzorstvu, smo v nasprotju s starimi ureditvami, z načrtom ..Prosv. odbora" in s sedanjimi ureditvami. Zakaj črtatl smo krajnl šolski svet, pokrajlnsko šolsko ob!ast poleg višjega (pokrajinsikega) šolskega sveta ter uvedll personalno avtonomljo učiteljstva. Prvo smo storili iz prepričanja, da so krajni šoiski sveti ob državnem vzdrževanju šolstva nepotrebna inštanca, kakor je poleg vlšjega (pokrajinskega) šolskega sveta ob centralizaclji šolstva nepotrebna še pokrajlnska oblast. Drugo pa smo storili osobito z uvedbo učltelisklh zbornlc, kar docela odgovarja demokrat-kemu duhu, ki ga terjamo za šolstvo. Namen In uredltev zbornlc je Izražena v načrtu samem in ta ureditev pove tudi sama, da si jlh nlkakpr ne mislimo kot nekake šolske urade, kjer naj HČiteljstvo prevzame birokratske vojke oficialnin šolskih uradov v svoje roke. So to svobodne naprave, ki imajo trojno nalogo: 1. Dajati spodbudo za šolski razvoj in napredek šolskim uradom, ki preobloženi z administrativnimi posli nimajo vselej dovolj lastne taiciative; 2. čuvati učiteljske in šol. pravice pred birokratizmom; 3. samoupravno s predlogi urejevati učlteljske personalne zadeve. 2e v pokojni Avstriji smo imeli napravo, ki bi načeloma lahko prevzemala del opravkov, ki jih odkazujemo učlteljskim zbornicam; bili so to ..stalni konferenčni odbori", ki pa, pritiskani od birokratizma, v svoji sterilnosti še oddaleč niso bUi podobni onim. Konec. Toliko o zakonskem načrtu narodnih šol; ta načrt danes še ne sme bitl zaključen, v njem so podane komaj smernice ta marsikatera mora biti že izvedena, preden stopi načrt v veljavo kot zakon. Z zakonom samim bi bil prehod preoster in težko, da bi nam zakon mogel preokrenlti tudl duha v šolstvu. Reformnih idej ne izvedejo zakoni, nego potrebe in prilike. Potrebe so tu, treba pa je, da jim nudimo možnost realizacije, kar pripravimo po dveh potih; 1. Da pogloblmo učiteljsko izobrazbo, torej reformlramo od zgoraj navzdol, 2. da zainteresiramo za reformo narod, t. j. da reformiranio od zunaj, iz življenja, na _.notraj. Najnujnejša se nam zdi za zdaj prva pot: prcustrojltev učlteljske Izobrazbe. Načrt, ki ga priobčujemo, vsebuje tudi ta del; a prvl poglcd nanj pove, da je ta del načrta prehodnega zna- čaja, oredhodnik obče šolske preustrojitve. Zato priporočamo, da se ta del za zdaj Izvzame Iz celotnega zakoaa ter obravnava kot prehodni zakon ali celo kot naredba, kot taka uredi vprašanje učiteljske tzobrazbe in kot taka pripravlja pot definltivni šolski ureditvi. Tak postopek bo šolskemu razvoju kar največ koristil. V podrobnosti načrta o preustrojitvi učiteljske izobrazbe se na tem mestu ne spuščamo, ker se nam ne zdi potrebno, da načrt ponavljamo; poudariti pa hočerno načela: 1. strokovna učrteljska Izobrazba je mogoča le na podlagi dobre obče izobrazbe (vstop v učiteljišča); 2. strokovna izobrazba bodi temelilta (več let strakovne Izobrazbe); 3. birokratske formalnosti naj pri strokovni izobrazbi odpadejo (odprava splošnih izpitov). To troje smo imeli pred očmi, ko smo razvijali načrt. Kot drugo nujnost, predklou) realizaciji šolske reforme smo imenovali zainteresiranje naroda. Naroda, t. j. ne političnih strank! V tateresu šolstva moramo celo terjati, da te opuste vsako tozadevno zainteresiranje v narodu. Vsaka —• pa prav vsaka — politična stranka zre namreč na šolstvo kot na domeno, ki se ie lahko poslužuje kot agitačnega sredstva. Vsako politično agltačno sredstvo pa je demagoško in tako mora biti, če hoče imetl uspeh pri širokih masah, za tako pa nam je šola predobra, presveta. Da misJimo iskreno, nam gotovo verjame vsaj učiteljstvo, bodisi kateregakoli političnega ali svetovno kulturnega naziranja, zato tudl vabimo učiteljstvo kot prvo, da zamteresira narod za njegove dolžnosti napram preustrojitvi šolstva. Pav. Flerfe.