IMrte* m m&9 to.
8»&£&iB«snl StofBel K f «50»
OS
Časopis za troomiho, industrijo in obrt.
Tr,
Or*#Sfe SU»-m ~ &a*M *• a* M pt M tu ra i«M let* s A
ttnUte pri (ošmmm maMm v l#M|ut *U8A -X «A n hMwwwt¥« «w(m X » *•*	*«*	li	to«	m	*	U«W&hA.
■Hi
itsaH
yno iv.
LJUBLJANA, dn« 24 decembra 1921.
Vsem naročnikom, čitateljem in
prijateljem našega lista želimo »Vesele in srečne božične praznike!«
'P
A
V*
-vV
ŠTEV. 140.
Gospodarski odnošaji med nami in Italijo.
Pretekla so že tri leta, odkar imamo samostojno, svobodno državo. Po dolgih pregovorih smo prišli tudi do tega, da se je določila državna meja, toda po treh letih si nismo znali še urediti gospodarskih odnošajev napram Italiji. To je eno izmed najvažnejših in najbolj perečih vprašanj pri zgradbi naše mlade države, a ravno rešitev tega vprašanja se najbolj zavlačuje. Naši odnošaji napram Italiji slonijo na različnih naredbah, dogovorih, ki se dajo v vsakem trenot-ku izpremeniti. To stanje negotovosti ubija našo trgovino, ovira razvoj industrije in razvoj našega gospodarstva vobče. Kje bodemo našli trgovca, ki bi si upal skleniti važnejše kupne pogodbe, ko so naši trgovinski odnošaji napram Italiji tako labilni, da se lahko hipoma pretrgajo. Ali najde naš trgovec v inozemstvu, ako se mu tam zgodi krivica, pravne zaščite? 0 tem dvomijo še naša sodišča, ki slovijo radi njih kuiantnosti napram tujcem, kaj šele italijanska. Po tolikem času se ni napravilo, dasi so se zastopniki obeh držav že večkrat zbrali k posvetovanju, niti pičice pozitivnega dela. Vse je le na papirju, projekti, predlogi, spomenice, pri katerih je tudi ostalo, ne da bi to v najmanjši meri pripomoglo k ukrepitvi medsebojnih- dobrih odnošajev.
Trgovinski dogovori z Italijo so ue pričeli že meseca aprila t. 1. Te dni smo čitali v italijanskem časopisju vesti, ki obetajo, da se bodo v kratkem obnovila pogajanja, ki bodo to pot trajala toliko časa, da se vsa trgovinska vprašanja med nami in Italijo končno rešijo. Da ima Italija, zbog ekspanzivnega stremljenja njene industrije ravno tako velik, ali mogoče še večji interes na ureditvi medsebojnih odnošajev, je jasno. — Italijanski delegati so imeli nalogo, da dosežejo dogovore v sledečih vprašanjih: 1. Preliminarno soglasje o vzpostavitvi odnošajev ekonomskega in drugega značaja med Jugoslavijo in Italijo. 2. Trgovski in plovbe-ui dogovor. 3. Dogovor, ki se tiče zahtev in dolgov med državljani Jugoslavije in Italije, dogovor o depozitih, o tihotapstvu in pobijanju tihotapstva, o železniškem prometu, o obmejnih carinarnah ter o zavarovalnih družbah. Nekaj teh vprašanj se Je sicer v principu že rešilo na konferenci nasledstvenih držav bivše Avstro-Ogrske, ki se je vršila svoje-časno v Rimu.
Pretekli teden se je pri seji italijanskih delegatov za trgovske pregovore z Jugoslavijo razpravljalo o programu, po kojem bi se moral ravnati grof Manzoni, italijanski poslanik v Beogradu, da se trgovinski Pregovori čim prej obnovijo. Člane delegacije za dogovore se je obvestilo, naj bi bili pripravljeni za odpoto vanje v Beograd. Ko se dobi od tam poročilo, da so jugoslovanski zastopniki tudi pripravljeni, se bo takoj odpotovalo.
Na prvem mestu se bo obravnavalo in (upajmo!) rešilo vprašanje kabotaže in ribolova ob naši obali, to sta dve točki, ki interesirata največ italijansko ljudstvo ob jadranski obali. O teh vprašanjih se je že sklepalo in določila, ki se tega tičejo, najdemo v trgovskem dogovoru, na mestu, kjer se govori: »Kar se tiče ribolova, določuje dogovor, da je ta v glavnem reserviran za lastne državljane«, a malo naprej najdemo opazko: »razen tam, kjer postoje posebni dogovori«. Ista določila vsebuje trgovinski dogovor v onem delu, ki se tiče kabotaže, ki je v glavnem rezervirana za narodno zastavo: »ra-zun tam, kjer obstoja poseben dogovor«. To kar tedaj imenujemo »dogovor o ribolovu na Jadranu«, ni nič drugega, nego ono posebno določilo, katerega najdemo v trgovinskem dogovoru. Znano je, da je Jugoslaviju odklonila verifikacijo tega dogovora, znano nam je tudi, kakšno burjo je dvignila ta odklonitev v Italiji. — Upamo, da se ni naša vlada tega prestrašila in da ne spremeni stališča, katero je zavzela v tem vprašanju.
Iz dobro informiranih krogov se poroča, da je pretekli teden došla v Rim jugoslovanska misija, koje naloga je, da regulira s pod sekretariatom za trgovinsko mornarico vprašanje izvršitve dogovora, koji se je sklenil med g. Bertolinijem in dr. Trumbičem in glasom katerega se je Italija obvezala, da vrne Jugoslaviji vse trgovske ladje bivše Avstro-Ogrske mornarice, koje so lastnina Jugoslavije.
Kakor vidimo, so predpriprave za ustanovitev prijateljskih odnošajev z našim sosedom v najlepšem teku in nadati se moremo, da se vsa tozadevna vprašanja končno vendar regulirajo.
Gospodarska politika
1921.
(Konec.)
Posebne omenitve zasluži naše prvo investicijsko državno posojilo, ki je bilo najeto v znesku pol milijarde dinarjev na inicijativo gospodarskega sveta meseca julija t. 1.
Namen investicijskega posojila je bil, da se da državi na razpolago denar za obnovo prometa in za zgradbo nekaterih nujnih prometnih zvez. Podpis posojila je končal z zadovoljivim uspehom ter bil najekla-tantnejši dokaz konsolidiranja razmer v državi. Žalibog se sadovi dela in investicij še niso pokazali ob koncu leta v oni meri, kakor bi bilo za sanacijo prometne krize potrebno. Uresničenje investicijskega kapitala pade v glavnem v prihodnje leto.
Pri zunanjem posojilu, ki ga nismo sicer še sklenili, smo dosegli nedvomno ogromen moralni uspeh v tem, da smo pod pogoji, ki jih je treba po strokovnjaški sodbi označiti za zelo ugodne, dobili ponudbe. S tem je inozemstvo dokumentiralo svoje zaupanje v resnost stremljenj našega javnega in privatnega gospodarstva. Pomen zunanjega posojila za našo valuto je nesporen in prva naloga skupščine bo, da resi to važno gospodarsko vprašanje.
Glede izvršitve mednarodnih in mirovnih pogodb smo le deloma napredovali. Nemčija je začela dobav-
•*> od-
ljati naši državi *’ .	^
škodnino po n.
jcila
oah, dalje je država v	jcUa mnogo
železniškega in c Joga industrijskega materijala. Obračun železniškega parka in delinitivna dodelitev voz je znatno napredovala in je le še dobra tretjina nerazdeljena. Rimska konferenca je zaznamovala znaten napredek v rešitvi likvidacijskih vprašanj med nasledstvenimi državami, pri obnovljenih pogajanjih na Dunaju se je glede obračuna z Avstrijo dosegel v mnogih bistvenih točkah sporazum in konečno je portoroška konferenca dosegla znaten napredek za zboljšanje trgovsko-po-litičnih in prometnih odnošajev z inozemstvom.
Trgovske pogodbe nismo letos sklenili nobene. V januarju je stopila začasna Avstrijsko-jugoslovanska trgovska pogodba v veljavo, s katero se je povečala konkurenca avstrijske industrije naši domači industriji. To pogodbo so mnogi označili kot politično kratkovidnost, toda prevladuje mnenje, da smo bili k tej pogodbi prisiljeni. Veljavnost avstrijske in-čehoslovaške pogodbe je podaljšana do konca tekočega leta. Z Italijani ni prišlo do sklepa trgovske pogodbe, ker se glede ribarstva ni dosegel po-pol m sporazum.
Prometne razmere so se v toliko zboljšale, da je celo leto poteklo mirno brez stavk, ker si hujskajoči elementi po lanskoletnem popolnem fiasku niso mogli več pridobiti večine Splošno se je opazilo, posebno po energičnem nastopu vlade proti komunistom in za zaščito države, znatno iztreznenje. V železniški u-pravi sami je ostala večina vprašanj nerešenih in nas čaka v prihodnjem letu veliko nalog. Tako na primer železniški tarifni odbor sploh še ni bil sklican, da bi položil temelje naši bodoči tarifni politiki, ki stopa s svojim pomenom vedno bolj in bolj v ospredje, ker se že preko naše Slovenije gradijo tarifno politične zveze med Avstrijo in Italijo ter drugimi državami.
Za našo strokovno naučno politiko so se določile smernice na nedavni konferenci pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu, kjer so naši odlični praktiki razvili cel program bodočega dela na polju praktične izobrazbe in vzgoje našega obrtniškega, trgovskega in industrijskega naraščaja.
O smernicah za izjednačenje obrtne zakonodaje in naše obrtne politike s© je začelo intenzivno razpravljati v naših gospodarskih in strokovnih korporacijah povodom pismene ankete, ki jo je uprizorilo ministrstvo trgovine in industrije. Najvažnejše je v tem oziru pač vprašanje obrtnopravne reciprocitete pri bodočih trgovskih pogodbah, v katerem smo mi pasivni del, ker gre za dotok obrtništva iz obrtnovišje razvitih krajev v manj razvite. V neposredni zvezi s tem je tudi vprašanje udeležbe inozemskega kapitala v naših podjetjih, ki dosedaj še ni urejeno.
Najbolj produktivno je bilo naše ministrstvo za soeijalno politiko. To je forsiralo cel niz zakonov, ki so za naše agrarne razmere gotovo malo prenagljeni. Koncepcija protidraginj-ske uredbe ni bila dovolj premišljena in je prinesla našemu konzumen-tu morda več škode kot koristi. Pri
ureditvi delovnega časa smo šele pri reviziji v zakonodajnem odboru dosegli upoštevanje naših upravičenih zahtev. Soeijalno zavarovanje je bilo vpeljano ne da bi bil za izpeljavo potreben aparat na razpolago. Za stanovanjski zakon se je bil hud boj.
V	agrarni politiki so načelnega pomena sklepi konference kmetijskega sveta, ki ga je organiziral naš rojak kot poljedeljski minister, v katerih so podane smernice bodočega gospodarskega programa.
H koncu moramo opomniti, da so nam v naših stremljenjih celo leto zvesto stale na strani naše odlične gospodarske korporacije, ki so s svojo inicijativnostjo mnogo pripomogle k ublažitvi težavnih gospodarskih razmer in povojne krize, ki jo preživljamo.
Zakup prodaje soli na debelo.
(Kouec.)
Monopolska skladišča soli se nahajajo sedaj v Kreki in Simin-Hanu, kjer bo zakupnik prejemal sol. Morsko sol se bo pa oddajalo iz mono-polskih skladišč v Pagu ali Sušaku (eventuelno tudi v Trstu). Prevozne in druge ekspedicijske stroške soli iz monopolskih skladišč do prodaje na debelo nosi zakupnik. Zakupnik zahteva sol pri Upravi solarn v Kreki ,odnosno v Pagu ali Sušaku, pri čemer mora navesti količine posameznih vrst soli. Sol se plača pri blagajni dotične Uprave solarne in po prejemu soli iz skladišča ne nosi U-prava več nikake odgovornosti. Zakupnik ne more odstopiti od naroč-be in ako je prejel blago soglasno naročbi, ne more zahtevati zamenjave. Zakupnik je dolžan sprejeti sol v zavoju, po predpisih Uprave drž. monopolov, in jo mora tudi tako razprodajati. Ako se po pregledu dokaže, da se je sol po krivdi zakupnika pokvarila, se bo dotično sol po naredbi uničilo na zakupnikove stroške.
Uprava državnih monopolov bo določila cene vseh vrst soli in zakupnik ne sme prodajati soli niti dražje niti ceneje kakor po določenih cenah. Pokvarjene soli pa nikakor ne sme prodajati. Ko se cene spremenijo, bo zakupnik takoj plačal oziroma sprejel razliko med staro in novo ceno. Skladišča morajo biti suha In sploh taka, da se sol v njih ne pokvari.
Zakupnik mora 1. februarja 1. 1922 otvoriti vse velikoprodaje, kakor je bilo to rečeno v prvem delu pogojev, v protivnem slučaju bo U-prava državnih monopolov sama odprla dotično prodajo na račun zakupnika, ki bo razun tega začasno kaznovan na 1000 do 3000 dinarjev in ako ne bi zakupnik 15 dni po opominu odprl prodaje, izgubi dogovor svojo moč, a kavcija zapade v korist Uprave državnih monopolov. —
V	slučaju, da ne bi imel zakupnik zadostno soli v skladišču, bo kaznovan na 1000 do 2000 dinarjev. Ako se ne bi ravnal po tozadevnem opominu, bo Uprava sama prevzela neposredno preskrbo rajona s soljo na njegov račun. Kazni in stroški se od-računajo od kavcije. Ako bi se tak slučaj ponovil trikrat, se dogovor
razveljavi in kavcija zapade. Zakupnik, ki bi prodajal sol izven rajona veleprodaje, se bo Kaznoval radi tihotapstva po čl, 142 zakona o monopolu tobaka. Vsako nepravilnost s strani Uprave mora zakupnik javiti v teku lo dni, po preteku tega roka nima več pravice, da bi radi tega zahteval odškodnino.
Zakupnik vodi knjige po predpisih trgovskega zakona. V vsaki veleprodaji se mora voditi še posebno knjigo, ki vsebuje matico in duplikat računov. Matica ostane v knjigi, a duplikat se izda kupcu soli. Uprava državnih monopolov odnosno Oblastna monopolska uprava v Ljubljani ima pravico, da sme potom svojih organov vedno pregledali skladišča in zakupnikove knjige. Ako ne bi hotel zakupnik ali njegov namestnik prisostvovati pregledu, se izvrši isti pri navzočnosti dveh prič, ki podpišeta tozadevni pregledni zapisnik. Sol se dobiva v plombiranih vrečah, za koje mora zakupnik plačati določeno ceno, po kateri jih potem tudi razprodaja kupcem. Zakupnik prodaja sol vsakemu brez razlike v najmanjši količini ene vreče. Brez odo-brenja Uprave ne sme zakupnik prenesti pogodbo o zakupu na koga druzega.
Za slučaj, da bi po' zakup, smrti njegovi polnoletni dediči podali izjavo, da ne bodo držali veleprodajo soli do konca dogovornega roka, ali za slučaj, da pade zakupnik v kon-kurz ali pod skrbništvo, izgubi dogovor svojo moč in se postopa tako, kakor po preteku roka, za koji se je sklenilo dogovor. Ko stopi pogodba iz veljave, se popiše količine soli in odvzame vse, kar se še najde v zakupnikovih veleprodajah, vračunavši to po neto vrednosti in proti odplačilu za stroške prevoza iz državnih do zakupčevih skladišč. To doplačilo se pa daje kupcu le tedaj, ako bi bile najdene količine v popolnoma zdravem stanju, sicer se mu pa prizna odškodnina v količini cene za industrijsko sol. Zakupnik plača davek od Čistega dobička. Zukupnikovo dopisovanje z Upravo državnih monopolov ali z Oblastno monopolsko upravo v Ljubljani, ki se tiče prodaje soli na debelo, je prosto pristojbine. Oni, koji dobi pravico zakupa, je dolžan skleniti pogodbo z Upravo državnih monopolov pet dni potem, ko ga je obvestila Uprava o tem, da je g. minister financ odobril licitacijo. Ako tega ne napravi, zapade koncesija na korist Uprave. Zakupnik je zavezan od momenta, ko podpiše pogodbo, Uprava pa, ko odobri g. minister licitacijo. Za potrdilo dogovora plača zakupnik xh% provizije od količine soli, označene v predmetnih pogojih.
*
Kakor smo v prvi polovici pogojev dokazali skrajno birokratičen značaj sestave predmetnih pogojev, tako najdemo argumente za to trditev tudi v danes priobčeni drugi polovici.
Monopolska skladišča se nahajajo v Kreki oziroma v Pagu ali Su-šaku in eventuelno celo v Trstu. Ne določa se, katero skladišče bo dobavljalo sol Ljubljani ali Celju. Enkrat bo mogoče skladišče v Kreki, drugo pot pa ono v Pagu. Kako naj tedaj oferent kalkulira vsoto za ponudbo? Vsaj se ne more zahtevati, da bi kdo navedel v oferti točne svote, če niti ne more ugotoviti, koliko stroškov bi imel pri prevozu. Kakor je razvidno iz pogojev, misli napraviti država novo skladišče na Sušaku in predvideva se celo slučaj, da se napravi skladišče v Trstu. Da, ali bo potem zakupnik primoran nositi riziko že iz Trsta? Po sedanjih pogojih bi bil pač v to primoran, toda to bo težko izvedljivo in država bi morala dostaviti sol vsaj do naše obmejne železniške postaje. Opustitev tocnejših določil v tem oziru kaže jasno o površnosti in nepriklad-nosti predmetnih pogojev.
Upeljava novega modusa razprodaje soli na debelo ima edino to dobro stran, da se s tem prepušča razprodajo aoli na debelo svobodni
konkurenci. To bo za sedaj poizkus, kojega se napravi le v naši pokrajini in ki bo potem pri povoljnih rezultatih uveden v vsej državi. Želeti bi bilo zato, da se oglasi iz naših trgovskih krogov čim večje število ponudnikov. Kar se pa tiče vsote za transportne stroške, ki je pri kalkulaciji neobhodno potrebna, svetujemo, da se napravi oferta neglede na prevozne stroške in naj se predlaga, da se ti stroški, ki naj se potem pri oddaji soli iz monopolskih skladišč vsakokrat posebej vračunajo. To bo tudi sicer potrebno iz razlogov, ki smo jih že navedli, to je, da se bo oddajala sol iz različnih skladišč, ki povzročajo naravno različne prevozne stroške.
Katastrofalno gospodarstvo naše železniške uprave.
Stanje železniškega voznega parka za blagovni promet je radi brezglavega gospodarstva v državni železniški upravi vedno bolj in bolj brezupno. Po uradnih podatkih imamo na državnih železnicah v naši državi nad 10.000 defektnih in razbitih tovornih voz, ki so za vsak transport neuporabni in za naše narodno gospodarstvo mrtev kapital. Ne samo, da imamo direktne škode, da se ves v teh vagonih investiran kapital ne obrestuje, ki bi predstavljal, ako računamo po današnjih povprečnih nabavnih cenah 100.000 kron za en blagovni voz, ogromno svoto 1 milijarde kron, trpi nase gospodarstvo ogromno škodo s tem, da nima od lega velikanskega defektnega voznega parka prav nobenih doliodkov. Po izjavah strokovnjakov lahko računamo, da nese pri malo urejeni u-pravi in ekonomični izrabi en blagovni voz dnevno povprečno najmanj 500 kron dohodkov, kar bi znašalo letno .180.000 kron in je torej voz v dobrem pol letu plačan.
Državne železnice so danes komaj v stanju kriti 7 do 10% celokupne potrebe na blagovnih vagonih za izvoz. Podrobna situacija glede kritja zahtevanih vagonov za prevoz blaga je bila v Sloveniji po uradnih zazna-mih tekom letošnjega leta sledeča:
Meseca jan. 104% zaprtih, 68% odprtih; februarja 58% zaprtih, 44% odprtih; marca 39% zaprtih, 38% odprtih; aprila	36%	zaprtih,	‘24%	odprtih; maja	71%	zaprtih,	19%	odprtih; junija	104%	zaprtih,	24%	odprtih; julija	60% zaprtih, 29% odprtih; avgusta	41%	zaprtih,	38%	od-
prtih; septembra 23% zaprtih, 27% odprtih; oktobra 36% zaprtih, 14% odprtih.
Situacija glede zaprtih vagonov je bila ugodna le v januarju in v juniju, tik pred žetvo. Pri odprtih vozovih, ki igrajo glavno vlogo pri izvozu lesa, se je od maja položaj nekoliko zboljšal, a le do avgusta, sedaj pa kaže rapidno padajočo tendenco. V oktobru je padla na eno sedmino, torej od 100 vagonov blaga pride jih samo 14 na vrsto za prevoz-Kam vodi tako gospodarstvo?.
Te številke so za naše gospodarstvo katastrofalne in je v njih videti ves vzrok nemožnosti napredovanja našega izvoza in poboljšanja naše valute. Sedaj je napovedanega tovora, samo kar ga že leži na naših železniških postajah v Sloveniji
30.000	vagonov, na Hrvaškem in v Slavoniji za izvoz preko Slovenije v Italijo, Švico, Holandsko, Nemčijo in Francijo 61.000 vagonov, od tega 45 tisoč 700 odprtih in 17 tisoč 300 zaprtih vagonih. Ves ta napovedan tovor leži in propada po zaslugi naše pametne prometne politike na raznih železniških postajah, njegova vrednost propada od meseca do meseca in upanje na rešitev vagonske krize pada tudi vsak dan bolj in bolj. Število defektnih voz raste z vsakim dnem in bo, kakor je iz zgoraj navedenega statističnega razvoja razvidno, kmalu ohromel cel naš železniški promet. Človeku se zdi skoraj nemogoče, da bi se moglo v eni državi na evropskem kontinentu ua tak
okrajno malomaren način gospodariti in uiti tako brez programa gieue tega najuioivenejšega vprašanja našega gospouarstva. ako se ozremo po uru-gin urzavan vrnimo, da si je na primer uenoslovašKa republika nabavila v dobi od prevrata ze iJd.UtjO popolnoma novih železniških voz. Nemčija, ki je morala oduati antanti kot vojno odškodnino I40.l>oo vagonov,-ima danes večji vozni parK, koi ga je imela pred vojno, '1 udi indija, o kateri se v naših časopisni zelo rado iu pogosto piše, kako dezorganiziran je uje železnišKi promet, je vendarle v iiianju, da nam posojuje za lesne in ziviusKe transporte svoj vozovni park.
iiazen zgoraj navedenega ogromnega kontingenta defektnih voz je še ena cela vrsta voz na drug način irn-mobiliziranih in odtegnjenih gospo-darsk. prometu. Tako je n. pr. bUU odprtih voz zaposlenih stalno s prevažanjem premoga iz rudnikov Trboveljske premogokopne družbe na llrvaško, v Slavonijo in v Srbijo. — Pred Beogradom sloji stalno naloženih okrog 2.00U vagonov na progi med lndjijo in Beogradom, za katere pravi prometno muiistrstvo, da jih nima kam razložiti. Okrog 2.U00 na-daljnih vagonov zadržujejo vedno carinarnici. Na ta način se število vseh prometu odtegnjenih vagonov zviša ua 15.000 komadov. V Zagrebu samem je ob državni železnici okrog 300 vagonov raztirjenih, ki vedno bolj propadajo iui se pogrezajo v zemljo. V ieh vagonih stanujejo železničarji; ako računamo, da bo stal vsak vagon za nadomestilo teh neuporabljenih vagonov 100.000 kron ter da se z njim lahko letno zasluži bruto dohodkov 180.000 kron vidimo, da izgubljamo samo pri tem parku letno 75 miiijonov kron, ali v treh letih nad 200 milijonov kron. Mislimo, da bi se bilo za ta denar pač dalo postavili permanentne stavbe za 300 železniških družin in železnica bi bila imela svoj vozni park, država pa zgrajene stavbene objekte in železničarske rodbine ne bi propadale ka-
kor propadajo zdravstveno, gmotno
in moralno pri bivanju v vagonih.
Za hitrejše poslovanje naših carinarnic, ki zadržujejo posamezne pošiljke po nepotrebnem od 3 do 8 cini, se borimo že dve leti brez bistvenega uspeha in zboljšanja situacije. Vsled poslovanja naših carinarnic lahko računamo dnevno izgubo na dohodkih vsled zadržanih vagonov najmanj 1 milijon kron.
Delo naših železniških delavnic se sploh ne pozna, ker vlada v njih upravi na eni strani skrajni birokratizem, na drugi strani pa med delavstvom delomržnost in anarhija, s katero se sabotira in onemogočuje vsaka izdatnejša akcija za popravo večjega kontingenta voz.
Zato nam je skrajno nepojmljivo, da se od novega investicijskega posojila le najbolj neznatni procent votira za popravo voznega parka in se to namerava izvesti zopet v lastni režiji. Ako bi naša država nabavila
10.000	novih železniških voz, kar bi stalo sedaj 1 milijardo dinarjev ali polovico že najetega notranjega investicijskega posojila, bi lahko ž njimi pri količkaj normalni komercijel-ni eksploataciji bruto zaslužila v enem letu 1% milijarde, ostal pa bi ji popoien vozni park. Kakšen ugoden upliv bi to imelo na našo valuto, nam ni treba posebej opisovati. Na tak način bi dobili drugačen ugled pri antanti in v ostalem inozemstvu, ki sedaj natančno in v podrobnostih vidi pomanjkanje organizatomega zmisla v gospodarstvu in upravi in skrajen strankarski egoizem in šovinizem, ki nadvladuje v javnem življenju.
Pa tudi v notranjosti države bi se nam marsikaj drugače obrnilo. — Mnogo nezadovoljstva bi izginilo iz širokih krogov in mnogo ljudij bi o-pustilo svoje opozicijonalne nazore in začelo drugače misliti, ko bi videlo, da se resno dela, ko bi videlo dej'* stva in ne samih obljub in neizvrše-nih projektov. Naš stan bi lahko napisal cele leksikone križevih potov trgovca pri sedanjih železniških raz-
merah. Koliko nepotrebnih potov, koliko potrate časa, izgube energije, moledovanja in pisarjenja z uradi, čakanja z blagom, izgube na prometu, koliko brezmočne jeze, nereelnih stroškov, podrtih kupčij in vse radi birokratizma državne železniške u-prave.
Toda nismo še pri kraju s tem j* žalostnim poglavjem našega gospodarstva. Imamo še en liadaljni do- { kaz o zapravljanju našega premoženja. To so pristojbine za inozemske iLu vagone, ki krožijo po naši državi. — >| Kakor :-uano, je po mednarodni konvenciji glede medsebojne uporabe železniških voz določena časovna najemnina za vsait inozemski voz za prve tri dni dnevno po 2.50 franka, za 4 do 7 dan po 3 franke dnevno, za 8 do 10 dan po 4 franke, za 11 do 15 dan po 5 in za vsak nadaljni dan po 6 švicarskih frankov dnevno in za vsako proti predpisano uporabo vagonov 40 frankov.
Po uradnih evidencah imamo povprečno 8.000 inozemskih voz v naši državi. Ako vzamemo, da se plača zanje po 4 franke dnevno, dobimo pri sedanjem kurzu naše valute ogromno svoto 1,600.000 dnevne najemnina za inozemske vagone. Ta ogromni tribut plačujemo inozemskim železniškim upravam, namesto, da si nabavimo za vsako ceno lastne vagone.
II koncu še nekaj. Kakor smo že parkrat povdarjali tudi pri južni železnici v regime provisoire ni bilo rešeno vprašanje investicij. Kadi tega je vsako večje delo in izvršitev programa pri nas nemogoča. Zato je nujno potrebno, da se merodajni zastopniki naših krogov pri ministrstvu in v upravnem svetu zavzamejo za rešitev tega prečega vprašanja, da bi bilo delavnicam mogoče pričeti z delom v večjem obsegu.
Kakor doznavamo, so sedaj pogajanja v teku, da bi dobile naše železniške uprave večje kontingente, baje okrog 2000 vagonov v najem. Državna železnica je po naših informacijah kupila dosedaj v Avstriji 80 vagonov in jih vzela 200 v najem. —
Vse to je napram ogromni potrebi prav smešno malenkostno. Zadnje dni je radi ukazov, da se morajo odprti vagoni dostavljati premogovnikom, izvoz lesa skor&j popolnoma u-stavljen.
Predpogoj zboljšanja prometa pa je, da carinarji in nevešči železniški uradniki ne sabotirajo dela. Videli «no, ko je bil izvoz živine po leti dovoljen, da so cariniki cele noči carinili in tisočaki dijet so jim kar padali v žep. Sedaj pri lesu se jim nikamor ne mudi ker njih konjunktura ni tako ugodna. V Zagrebu je bil po leti promet precej v redu, sedaj pa je en sam uradnik povzročil, da stoji tam 600 do 700 vagonov, nadaljne transporte se mora deponirati po Teznem in drugod in plačevati ogromne najemnine za vagone. In ni je moči, ki bi napravila red, kjer zaradi ene o-sebe trpi celo mesto.
Smatramo, da bi bilo zelo umestno, da bi se vse naše gospodarske korporacije zavzele za pozitivno rešitev vagonske krize in predlagale vladi revizijo investicijskega programa v zmislu naših gornjih izvajanj.
Pred železniškim shodom.
III. Vprašanje podaljšanja lokalke Grobelno-Rogaška Slatina do Krapine in Golubovca.
Ko se je gradila železniška zveza Grobelno-Rogatec, se je podaljšanje do deželne meje izgradilo z namenom in zagotovilom hvaških interesentov, da se bo zveza podaljšala do Krapine. Z različnimi političnimi mahinacijami madžarske politike se je onemogočilo zgraditev te dobrih 13 in pol km dolge zveze iz gornje sotlske v krapinsko dolino, ker je bij glavni interes Madžarov in Avstrijcev, da tudi s prometno politiko vzdržujejo separatizem jugoslovanskih narodov in preprečijo vsak naravni in gospodarski stik in zbliža-
nje, ki bi lahko postalo njih političnim intencijam nevarno.
Z oavooojenjeiu je padiu nenaravna politična moja meti ttotlo in Krapino in zuiu je portala ena izmed prvin nalog nove uržavu, da zgrudi '©znaten uei manjkajoče železnice .„r s lem vzpostavi oirekina zvezo ied savinjsko in ccij..ko dolino ter .KrapinsKO-vai-ažainsKG-za^re oako o-couco. Ta uograuhov spoja je pu-iieenu -2 krajevnih, gaspouarsidli in ai spi^snin pi'0iiieUi.0peniicnih ia »onečno tudi ne strmogičnia ozirov.
V krajevnem po0..!uu bi ta zveza za krajinsko ioKaiko prinesla predvsem novo življenje našemu hirajočemu državnemu zdravilišču Logaški Slatini. Naraven dotok letov i-čarjev v Slatino jo iz ^agreoa, vendar si pri sedanjih zvezali vsakdo skoro premisli potovati tja, ko mora' enkrat aii dvakrat prestopati in vedno čakati zvez. krapkisKa zveza bi poživila tujski promet in dvigniia renta-Liihteto zdravilišča, ki je danes pasivno in ne more svojin modemih naprav in udounosti v polni meri u-veijaviti. Posebnega pomena bi bila zve^a za izvoz mineralne vode na. Hrvaško in v Slavonijo. Sedanji ovinek preko Zidanega mosta- Zagreb znaša 150 tarifnih kilometrov in stane za vagon vode tovomina 570 din. Pri zvezi preko Krapine v Zagreb bi stal isti vagon le BbO din., ker bi znašala razdalja le 90 tarifnih kiio-metrov. Tudi ostale industrije bi dajale tej železniški zvezi velik lokalni tovor. Tu je omeniti predvsem veliko steklarno v Straži pri Logatcu, ki nad polovico svojih proizvodov prodaja na Hrvaško in dalje na vzhod. Ta odstotek bi se pri kratki direktni zvezi na Zagreb gotovo povišal. Kazen tega imamo ob koncu sedanje lokaike velika ležišča materi-jala, iz katerega se izdelujejo brusni kameni, ki se v velikih množinah izvažajo na vse strani. Sledi se tam v okolici premog. Proti Zagrebu bi naravno po zgradbi zveze gravitiral izvoz lesa, stavbenega materijala, živine, sadja, posebno pa jajc, katera trgovina je ob rogaški lokaiki najbolj razvita. Toliko v glavnem glede lokalnega tovora.
V splošnem prometnopolitiSnem oziru bi dobili s to progo tretjo zvezo od glavne dvotirne proge južne železnice Maribor-Zidanimost na Hrvaško. S to kratko zvezo se razbremeni enotirna proga Zidanimost-Za-greb in doseže iz savinjske doline direktna zveza na vzhod in v Zagreb. Zidanemu mostu bi ostal promet med Ljubljano in Zagrebom, razen tega še del severnega prometa, del pa bi se dirigiral pri primerni tarifni pp-litiki preko Rogatca in Krapine. Ogromni pomen te povprečne zveze v strategičnem oziru je bil povdarjen v jzjavi zastopnika glavnega generalnega štaba g. ppik. Milosavljeviča na veliki železniški konferenci od 1. do
10.	maja 1920 v Beogradu. Tedaj je že vojna uprava zahtevala, da se ta zveza slavi v najnujneje potrebne že-leznične zgradbe in investicije.
Zato nas je tembolj začudilo, ko je izšel investicijski program železniških stavb iz našega notranjega posojila, v katerem popolnoma pogrešamo to kratko zvezo. Nepojmljivo je nam; kako se je moglo to zgoditi in kakšne latentne moči so tu zopet intrigirale, da se je ni sprejelo v program.
Najbolj interesantno pa je, daje bila vrhu tega še predkoncesijonarju pred nekoliko tedni odvzeta koncesija, ne da bi se bil navedel razlog, kaj se s tem korakom namerava.
Povdariti moramo, da se hrvaški gospodarski krogi že desetletja borijo za uresničenje te zveze. Projekt je že nad 40 let star in o vseh akcijah in spomenicah, ki so bile storjene v prilog tega vprašanja, bi se dalo napisati celo knjigo.
Neverjetno se nam zdi, da se noče videti pomena te kratke zveze, ki tudi ni zvezana z večjimi stavbenimi terenskimi težkočami, medtem, ko se na drugi strani razpravlja s polno resnostjo o direktno fantastičnih projektih. Želeli bi zato, da se merodajni krogi zavzamejo za to vprašanje,
da se še naknadno sprejme v investicijski program.
Pri tej priliki moramo še spregovoriti par besed o lokaiki Urouei-no-iiogatec. Kakor znano, ima to podjetje ii,040.000 kron delniškega kapitala, pri katerem sta bili udeleženi bivša avstrijska drsava z BOO tisoč kronami osnovne glavnice in bivša dezeia biajerska z ouO.OOO kronami. Osiaii kapital so obrestovalne prijoritetne delnice in je znašala njih rentabiiiteta cd otvoritve v decembru 19U3 do svetovne vojne 1.8, 2.3, 2.55,3.5,3.5,3,1.75 odstotkov. Ker še sedež uprave ni prenesen z Dunaja v našo državo, nam povojni podatKi iliao na razpolago. Tudi ni v javnosti še znano, kako daleč je uspela likvidacija terjatev bivšega erarja odnosno štajerske dežele. Ako jiii prevzame naša država, bo brezdvomno in* ieresirana na tem, da rogaško lokal-ko podaljša do Krapine in jo s tem napravi sposobno za tranzitni promet. Potem bi ji tudi kazalo da prevzame celoten obrat v lastno režijo, katerega vodi sedaj po pogodbi južna železnica proti 50 ^ brutodohod-kov.
Lokalne žeiezriice v Sloveniji.
V	Sloveniji imamo osem lokalnih železnic, ki so vse imele do prevrata svoj sedež na Dunaju razen o-nih dveh, ki sta bili last štajerske dežele in sia imeli sedež v Gradcu. Prva se je preselila z Dunaja uprava ■dolenjskih železnic, katerih cvbrat vodi kr. državna železnica proti letni najemnini.
iNato se je prenesel z Dunaja tudi sedež lokalnih železnic Ljub-Jjana-VTbnika in Kranj-Tržič, ki so bile postavljene pod državno nadzorstvo. Po prilično dolgem času se je vršil pretekli mesec občni zbor, ki je šele uredil upravo imenovanih lokalk.
Upravo lokalnih železnic Slov. Bistrica postaja-mesto in ozkotirne lokaike Poljčane-Konjice, ki sta bili last bivše štajerske dežele, je prevzela država, vendar likvidacija še ni izvršena.
Lokalna železnica Ljutomer-Kadgona, ki je kot samostojna delniška družba, del prometne zveze Špi-lje-Ljutomer, ima še vedno svoj sedež na Dunaju, kakor tudi komerci-jelno vodstvo južne železnice in njenih lokalk. Enako je z lokalno železnico Velenje-Spodnji Dravograd, ki je del skupne delniške družbe Ve-lenje-Sp. Dravograd-Wolfsberg, in ima tudi vedno še svoj sedež na Dunaju. Sekvester, odnosno državni nadzornik ni glede delitve teh dveh lokalk in njih nacionalizacije še kljub dolgemu času dveh in pol let, kolikor je nam znano, prav ničesar pozitivnega dosegel. Njih vprašanje visi še popolnoma nerešeno v zraku, medtem ko vodi na ljutomerski južna železnica obrat na račun lastnikov proti pogodbeni udeležbi na bruto dohodkih in na mislinjski pa državna železnica proti vrnitvi obratnih stroškov.
Glede obračuna ni v širši javnosti ničesar znanega, vendar bi nas zanimalo zvedeti, ko že tri leta nimamo bilanc teli podjetij, ali so aktivna ali pasivna in ako so aktivna, ali se ž njimi ne vzdružuje pasivni avstrijski del, ki obratuje vsled nizkih tarif in razvrednostne valute gotovo z ogromnim deficitom.
Obe kranjski lokaiki sta imeli do maja 1919 na Dunaju redno knjigovodstvo. Od takrat (lo danes nimamo ne knjig, ne bilanc in sploh ne vemo, na čem da smo. Naš namen ni tu inkriminirati, jiiti raziskavati, koga zadene krivda za ta neodpusten nered, mi imamo edinole ta interes, da se napravi temu turškemu gospodarstvu brezpogojno takoj konec, da pridemo vsaj z novim letom v redne razmere. Ako to dosežemo, smo dosegli svoj namen. Neodpustno pa bi bilo, ako bi z molčanjem odobravali sedanji nejasni položaj.
Kazen ureditve uprave je treba pri lokalkah rešiti še celo vrsto prav-
nih vprašanj. Predvsem je vprašanje državne ia deželne garancije, ki še ni z zakonom urejeno odnosno prevzeto, dalje je vprašanje obračuna posojil in predujmov iz naslova državne garancije, pri katerih so naše lokaike napram bivšemu erarju znatno angažirane in sicer v relaciji ini-rodobne valute, konečno je vprašanje izpremembe pravil glede oddajo otirata v najem, ki igra posebno pri dolenjskih železnicali važno ulogo. Znano je, da te železnice že od prevrata stremijo za tem, da bi sušter-šičevo kupčijo popravile in da bi zopet dosegle, da vodi državna železnica obrat na njih progah na račun lastnikov, namesto sedanjega sistema obratovanja proti fiksni, nizko določeni letni najemnini.
Predvsem pa je potrebno, da naša država ustvari čimpreje podlago za reševanje vseh teh vprašanj in stvori bazo za pospeševanje in podpiranje lokalnih železnic s tem, da se izcla čimpreje zakon o lokalnih železnicah, ki bi zjednačil vse zadevne predpise bivše Avstrije, Madžarske in Bosno, ker so Srbi itak imeli samo državne železnice.
V	kratkem se bo treba pečati tudi s tarifnimi vprašanji naših lokalk, ker pretijo v tem oziru pri sedanjih razmerah postati nesreča za mnoge ,;troke našega gospodarstva. Pridržujemo si o tem poglavju ob priliki podrobneje razpravljati.
Za enkrat bi želeli samo, da bi ..eleznično politični shod v Ljubljani dne 29. decembra n© mlatil prazne slame o bodočih zvezah, o raznih projektih in programih, marveč se omejil na razpravo o rešitvi zgoraj navedenih vprašanj. S tem bi nedvomno . mnogo bolj koristil našim pridobitnim krogom in celokupni javnosti, ki želi v tem oziru jasnosti.
izvoz m uvoz.
Izvoz semen iz Rumunske. Pri ministrstvu za poljedelstvo se je ustanovil
poseben odsek za izvoz semen. Njegova naloga bo reguliranje izvoza, določitev načina plačanja in sploh vsa vprašanja, ki se tičejo izvoza semen. Predvideva se, da bo znašal letošnji izvoz 2000 vagonov.
Mso s&poinntt 28*e&
Trgovina.
Švicarski vzorčni semenj v Baslu.
se bo vršil v dneh od 22. aprila do 2. maja 1922. Tozadevni prospekti so in-teresenom na vpogled pri Trgovski zbor« nici v Ljubljani.
Sstdusfrlla.
Zojiet nov napredek v našt državi
je proizvajanje valovite lepenke. Vsled ovojih neprekosljivih proizvodov znana, nad 24 let obstoječa tvrdka »Kromoh-tografska tvoruica Rožanko\vski in drug d. d. v Zagrebu-*;, je zgradila v večih v lo svrho zgrajenih velikih zgradbah specijelno tvornico za proizvajanje valovite lepenke vsake vrste in kartonaž-no tvornico, v kateri se izdelujejo iz valovite, kakor tudi iz vseh vrst druge lepenke in papirja razne škatlje, kartoni, mali kovčeki, mape za zlaganje pisem in razne embalaže. Krasna tvor-nična oprema je znamenitost, delazmož-nost vseh treh oddelkov je neomejena, tvrdka sama pa je dik domače industrije.
Obrt.
Dobava svinčene gledice za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večjo množino svinčene gledice. Lončarji in pečarji naj ustmeno ali pismeno prijavijo svoje potrebščine na omenjeni urad, Dunajska cesta 22, najkasneje do 29. decembra t. 1.
Ccrlna«
0 povračilu razlike med maksimalno in minimalno carinsko tarifo za blaog iz avstrijske republike. S členom 2, zakona o uvedbi pogodbe o začasni ureditvi vzajemnega trgovskega prometa med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in avstrijsko republiko, sklenjene dne 27. julija 1920, se je ta pogodba podaljšala do dne 81. decembra 1921.
Zato se odreja dodatno k brzojavni na-redbi C. br. 78.002 z dne 4. novembra t. 1. na podstavi členov 273. in 50 carinskega zakona: Carinarnice morajo uvoznikom na njih prošnjo vrniti razliko med maksimalno in minimalno carinsko tarifo, pobrano na ono blago iz av-avstrijske republike, ki se je zacarinilo izza dne 1. novembra 1921 pa do dne, ko so carinarnice prejele naredbo o po-daljšavi omenjene pogodbe, po maksimalni namesto po minimalni postavki izprememb in dopolnitev zakona o splošni carinski tarifi, in sicer neglede na višino vsote, ki se vrača, in brez posebne odobritve generalne direkcije carin. Ur. 1. št. 151, čot. 348, 1921.
Davki.
Uredba o davku na vojne dobitke iu uredba o davku na promet odvzeta
iz dnevnega reda. Na seji zakonodajnega odbora dne 21. t. m. sta bili navedeni uredbi odvzeti iz dnevnega reda na predlog predsednika Trifunoviča in sicer iz razloga, da se tako važne stvari ne morejo reševati brez odgovornih ministrov.
Urad zu odmero prirastkarine r Ljubljani se razpusti. Ker je bil zakon o prirastka rini, kakor znano, že ukinjen, ter so se odmerni zaostanki iz leta 1920 že rešili, se bo urad za odmero prirast-karin v Ljubljani z 31. decembrom 1921 razpusti). Neplačane zaostanke je plačati neposredno pri dotičnih davčnih uradih.
Promet.
.Spremembe voznega reda. Ravna-eljstvo drž. železnic v Zagrebu poroča sledeče: S 15. decembrom t. 1. se stavijo v promet direktni vozovi od Zagreba d. k. preko Karlovca — Ljubljana — Jesenice — Villacha do Salzburga in obratno. — Odhod iz Zagreba d. k. ob 22. uri 25 minut, prihod v Salzburg ob 17. uri 25 minut, odhod iz Salzburga ob 13. uri, prihod v Zagreb d. k. ob 0. uri 34 minut. — V Salzburgu imajo ti vlaki direktno zvezo za Mtinchen odnosno iz MUncheua. — Prihod v Mtinchen ob 21. uri 35 minut, odhod iz Munchena za Salzburg ob 9. uri 10 minut. Od istega dne so v prometu od Beograda do Ljubljane gl. kol. preko Zidanega mosta direktni vozovi pri vlakih št. 4, 503, 516a, 15. - Odhod iz Beograda ob 18. uri, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 11. uri 30 minut.
Vsi naši državljani, ki potujejo v Trst, se imajo zglasiti pri naši delegaciji. Po naredbi ministrstva za notranje zadeve se imajo vsi naši državljani, ki potujejo v Trst, zglasiti v Trstu pri naši delegaciji neglede na to, ali jim je potni list tukaj izdan tudi za povratek ali ne.
Zvišanje potniške in prtljažne tarife na juini železnici. Z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1922 se zvišujejo vozne cene za potnike za 15 odstotkov, in voznine za pse, potno prtljago in ekspresno blago za 10 odstotkov. Zvišane vozne cene za potnike se zaokrožajo navzgor na 50 par, odnosno na cel di-nar, voznine za pse, potno prtljago in ekspresno blago na 5 odnosno na 10 par navzgor. Vozna cena za drugi razred znaša 2, za prvi razred pa S vozovnice tretjega razreda. Ur. 1. 151.
Lokalna tarifa za prevoz mrličev, živih živali in blago na progah družite južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1922 se zvišujejo voznine za brzovozno in tovorno blago za deset odstotkov. Zvišani vozninski stavki se zaokrožajo navzgor na 10 par. Ur. 1. 151.
Za potnike iz Avstrije v Jugoslavijo. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Generalna direkcija carin v Beogradu nas obvešča, da jemljejo potniki pri D-brzih vlakih zlasti iz Avstrije seboj v kupeje še vedno kot ročno prtljago carini podvržene predmete, z namenom, da jih utihotapijo v Jugoslavijo, ne da bi plačali uvozno carino. Opozarjamo občinstvo v njega lastnem interesu, da preda take predmete v prevoz kot potniško prtljago, ker bo carina sicer v nasprotnem slučaju nastopila z občutnimi globami, oziroma take potnike prisilila, da prekinejo vožnjo in izstopijo v obmejni carinski postaji. Če pa ima potnik seboj carini podvržene predmete,-ki so tako malenkostni, da jih ne more predati kot potniško prtljago, naj jih prijavi sam nepozvau carinarnici v obmejni carinski postaji.
liSnsetSjjistv©.
Kletarski tečaj. Na državni kmetijski šoli na Grmu in z njo združeni državni vzorni kleti se priredi v drugi polovici meseca januarja ali v prvi polovici meseca svečana trodnevni teoretič-no-praktični tečaj *a uinuo kletarstvo. Kdor se želi tečaja udeležiti, priglasi naj se najpozneje do 10. januarja 1922 pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, p. Novomesto.
Rg&arsftvo.
Strokovne šole za ribolov. Ministrstvo poljedelstva je odredilo, da se v najkrajšem času otvorijo strokovne šole za ribolov in sicer na Bledu in drugih jezerih po Sloveniji.
Ljutomer ter sklenilo naprositi merodajne oblasti, da začnejo čim preje z gradnjo iste. Po vsestranski stvarni debati o splošnem položaju trgovstva je g. načelnik Ludovik Kuharič lepo uspeli občni zbor zaključil.
Iz našiti organizacij.
Ormož. Dne 11. decembra 1921 se je vršil tukaj izredni občni zbor trgovskega grem ija za ormožki okraj. Povod shodu je bil v prvi vrsti ta, da je delegat davčne oblasti v Ptuju g. dr. Krapež poročal o prometnem davku, ker članstvo si ni bilo na jasnem, kako naj vodi knjige o prometnem davku. Zato je omenjeni gospod delegat temeljito in poučno predaval o tem davku ter tudi o drugih davkih. Občni zbor je vzel vse to na znanje ter sestavil resolucijo, da gremij nima nič proti temu prometnemu davku, pač pa protestira proti sedanjemu pobiranju istega. Predlaga, da naj se ta davek plača pri inozemskem blagu pri carinarnah, pri tuzemskem blagu pa pri tovarnah, odnosno pri producentih, ker le na ta način bo ta davek znašal res le samo I odstotek. Nadalje je sklenil resolucijo, da naj se osebna dohodnina in občna pridobnina terja od davčnih oblasti tako kot dosedaj, to je s plačilnimi nalogi. Prizivni rok naj bode kot dosedaj običajen 30 (trideset) dni. Razpravljalo se je tudi o železnici Ormož—
Dobava, prodaja.
Prodaja raznih predmetov. Inten-danca za Slovenijo v Ljubljani prodaja sledeče predmete: 400 komadov razne posode, 150 kg pločevine, 200 komadov Škarij raznih velikosti, 40 pipčev, 100 kg starega železa, 50 kg stare medi, 100 komadov' raznovrstnega orodja, 80 komadov rabljenih lesenih in porcelanastih pip. Interesentom so navedeni predmeti 28., 29. in 30. t. m. med 8. in pol
11.	uro dopoldne na vpogled in sicer v podstrešnem skladišču Št. Peterske vojašnice nad garnizijskim zaporom. Ponudbe naj se stavijo ustmeno v inten-danturi za Slovenijo.
Dobava drv. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani javlja, da se sklene dne 30. decembra v intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani neposredna pogodba glede dobave G580 kub. metrov trdih drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani na vpogled.
Razno.
Kako se najuspešneje uničuje časopisje? To vprašanje je rešil zakonodajni odbor, ki je sklenil uvesti s L januarjem 1922 davek na inserate. Inse-rati so najizdatnejši dohodki uprave, od njih števila je odvisen obseg lista, kajti nizka naročnina pri današnjili visokih cenah papirja, tiskovnih in upravnih stroških skoro ne pride v poštev. Zastoj v trgovini, industriji in obrti, nizka valuta, prometne razmere itd., s;> že itak
zmanjšale naličila oglasov pod potrebni minimum, k temu pa je napovedan še razglas v Službenih. Novinah, ki predpisuje inseratni davek, kateri se bo plačeval po obsegu oglasov od 2 do 20 K in sicer za oglase v časopisih, knjigah in koledarjih. Radi povišanih mezd tiskarskemu osobju so bile vse upra\e listov primorane nastaviti za prihodnje leto višje oglasne cene, v Katerih davka na oglase še niso upoštevale. Nabirali in nabirajo se še oglasi za l. 1922 po izkalkulir. cenah — kdo bo za te oglase plačal sedaj davek? 1 Kdo bo pri že itak visokih cenah, ki se bodo morale sedaj še zvišati, rad in v večjem obsegu oglašal? V kakšen položaj so pnSle uprave, ki so se že v pretečenih letih morale boriti z najrazličnejšimi težavami?! — Če imajo merodajni krogi količkaj razumevanja za potrebo časopisja, kakršno so druge države že zdavnaj dokazale, napravljeni koraki proti upeljavi novega davka ne bodo brezuspešni. Davek na oglase mora biti ukinjen, na to opozarjamo naše zastopnike v zakonodajnem odboru in naše poslance. Glede načina pobiranja tega davka je obljubila tukajšnja finančna delegacija, da se bo po možnosti ozirala na želje časopisnih uprav in podpirala njih tozadevne nasvete. Upamo, da izvajanja v časopisju ne ostanejo le krik vpijočega v puščavi, Euarveč, da si država najde druge vire za svoje dohodke in pusti oglase, ki so kruh časopisja — brez davka.
Policijska ura. Državno policijsko ravnateljstvo naznanja, da se ne bo dovoljevalo podaljšanje policijske ure ob •prilikah kakor Božič, Silvestrovo in pustne dni pavšalno na prošnjo zadruge, marveč mora vsak posameznik, če želi podaljšanja policijske ure, sam za to zaprositi, in sicer 8 dni poprej, ter ko-lekovati prošnjo za 2 dinarja, priložiti pa kolek za 5 dinarjev. Kje se najde do Božiča osem dni, ne vemo!
Tržna poroffifi.
Kava. Newyork: loco 97/i0 (97/u)> dec. 8.90 (9.05), marc 8.84 (8.98), maj 8.71 (8.96), julij 8.70 (8.98). Amsterdam: Na tržišču je mir, cene čvrste, malo kup-čijskih sklepov. Java Robusta WIB stane 30 Vi —31 c. fob. Java Robusta GB loko-26—27 c. fob. Palembang Robusta telquel dec.—jan. 22'A. Pandang Robusta telquel, loko 24y2 c. fob. Rumena Surinam Liberia 42 c. fob.
Trst. Zaključkov malo. Tranzitne cene za Santos Superior 660—680 lir, za Rio 510-550 100 kg.
Borza«
Zagreb, devize: Berlin 149—152, Milan izplačilo 1185—1195, ček 1185, London 1085—1110, Newyork kabel
255—259, ček 257, Pariz 2100, Praga 363-370, Švica 5050—5080, Dunaj 5.40—5.80, Budimpešta 43—44; valu-t e: dolarji 253—254.50, rublji 19—21, funti 1060—1080, napoleoni 990, marke 155, lire 11.90. Danes se prično borzne počitnice, ki bodo trajale do torka dne 27. decembra.
Jadranska banka 1275—1300.
Ljub. kreditna banica 910—955.
Slov. eskomptna banka 615.
Beograd, valute: dolarji 63, marke 37, leji 50, levi 44; devize: London 272, Pariz 530, Ženeva 1270, Praga 91, Dunaj 1.30, Berlin 37.25, Milan 300, Budimpešta 11.
Curih, devize: Berlin 2.87, New-york 5.13, London 21.52, Pariz 40.70, Milan 23.05, Praga 7.20, Budimpešta 0.80, Zagreb 2, Varšava 0.18,- Dunaj 0.19, avstrijske žigosane krone 0.10.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi božičnih praznikov izide prihodnja številka mesto v torek v sredo, dne 28, t m. žjutraj.
Vesele Boilžne praznike in srelno Novo Sito!
Igu. Žargi »Pri nizki ceni«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter. raznim perilom in kravatami, dalje velika izbira vsakovrstnih zimskih po- j trebščin, na debelo in drobno, — Po-, trebščine za krojače in šivilje.
EDUARD ŠKOPEK
urar
Mestni tre 8, Ljubljana
Parfomeiljii „strmoii
Liub'hni. P ■»d Tnn^n št v. 1.
Variš
‘Bureciu Commerciaf pour fa yougosfavie:
4	TCnaffeva uhca a Cju6fjana
I. LjubijansKa ccčtlKorna Bajt. VIKTOR TRATNIK
trgovina
'Ljubljana. Sv Petri co^ta Sl. 25
Alfred Stadler, trgovina z galanterijskim in mešanim blagom na debelo in drobno, Ljubljana, Sv, Petra ceste 23.
S. Mi, |
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
1101811
Ljubljana—Maribor, v Ljubljani.
J. MARCHIOTTJ
LJUBLJANA.
Modria' trgovina
T. Eger, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 2.
IVAN ŽELEZNIKAR
LJUBLJANA MARIJIN TRG ŠTEV. 3
Ferenz&Fuchs
splošno kleparstvo MIRJE ŠTEV. S.S
E Ki
ma
lio.laiBKP[ioiii,
Ljubljana, Sv. Petra c. 3.
Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno.
Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje.
Vsakovrstne
slamnike in Rlofrnke
Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke In deklice ter posebno, izbiro najnovejfih
modelov. Franjo Cm slamnikov
Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se spiejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto
Oddali Je:
1 kompletna torna spe-njača, 1 trofazni transformator 5 KVA 5220]380 V, izolirana bakrena vrv 95 mm2 prereza, lesene izolirne klešče in stikalne palice za visoko napetost ter večjo množino zabojev različne velikosti.
Pojasnila daj« „Elektrarna Škofja Leka66.
Josip Peteline
ljufciltma, Sv. Petro nasip J
tovarniška zalog s šivalnih strojev
igel in posameznih delov za vse si»’eme Šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo.
Cene nizke 1	Postrežba	točna
Erjavec & M
PRI „ZLAT1 LOPATl“
trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmldt (MUhlelsen) nasproti Križanske cerkve.
S\S\S\S
\	s
■/	Veletrgovina	v,
> A. Šarabon <
y	v Ljubljani	(
priporoča	/
( špecerijsko blago \
f raznovrstno žganje ^ \	moko	/
S	in deželne pridelke ^ ^ raznovrstno rudninsko ^ \	22,	vodo,	/
/	Lastna praiairna	ta	kavo	\
\	In	mlin za dl$ava	/
/ z eiektritnlm obratom. \ \	Ceniki na razpolago.	^
SLOVENSKA BANKA
LJUBLJANA, K rekov trg 10, nasproti »Mestnega Doma44
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. - - izvršuje se bančne pos&e najkuiaestneje. ——— vpiašana delniška glavnica K 30,009.000.
——— Telefon št. S67.	- - Čekovni ražun St. 12.200.
Najboljša, najtrajnejša in najsigorneJSa
Embalaža
je lažja kot vsaka druga embalaža, kar znižuje poštne stroške.
j'.' oni ovojni materijal, ki nudi največje prednosti VSem Strokam, ki razpošiljajo kakršnokoli blago, bodisi potom pošte ali potom železnice:
valovita lepenka
(Wellpappe)
je v uporabi najcenejša embalaža, nudi največje osiguranje proti razbitju steklenih predmetov, steklenic, jajc in vsakega drugega krhkega blaga.
Valovita lepenka
m a mikam	se	more zvijati, je trdna, trajna, odporna in se med transportom
W	vliCi	ne	lomi tako lahko kakor tenki leseni zabojčki.
Kot edina tvomica V državi SHS, ki sama proizvaja V@IOVffO lepenko in ki je @dš£*i dobavitelj zedinjenih avstrijskih tvornic valovite lepenke, za državo SHS, Vam nudimo:
Valovito lepenko v zvitkih Valovita lepenko v ploščah Kartone iz valovite lepenke
v različni debelosti	dvostransko,	v	ve-	zložljive	v	vsaki
in različni širini.	likosti po zahtevi.	izdelavi in velikosti.
Ovoje iz valovite lepenke	škatlje iz valovite lepenke
za steklenice, električne žarnice	z zaščitnmi predeli iz valovite lepenke^
steklenice za konzerve itd itd.	v notranjosti, razdeljane po želji.
Dalje Vam dobavljamo iz naših mnogoštevilnih, s stroji izborno opremljenih oddelkov naše
kartonažne tvornice
vse embalaže iz lepenke in papirja, ki pridejo v poštev:
Kartoni za skladanie	Škatlje	za pošto Skladiščne škatlje
(Faltkartons) avtomatne kartone,	v vsaki velikosti	za	trgovine
prevlečene in neprevlečene.	in vsaki izdelavi.	vseh	strok.
luksuzne kartonaie Poštne ovoje Škatlje za množinsko blago
za parfumerije, lekarne,	za-lepake, koledarje	za	vkladanje velikih količin na
slaščičarne itd.	diplome	itd.	najcenejši	in najpraktičnejši način.
Mape za vkladanje pisem (Briefordner) - Schnelihefter Mase potne kovfeke - Torbe za nakupovanje - Šolske torba - Krožnike za torte itd.
Vse naše proizvode Vam dobavljamo po želji brez tiska ali tiskane v knjigo-tisku, kamenotisku, jedno ali večbarvno, v najsolidnejši, najbolji in najokusnejši izdelavi, kakor se taki proizvajajo že čez 24 let v naši tvrdki.
Kromolitografjka tvomica
Rožankowski § drug d. d.
Zagreb, Savska cesta br. 27*29.
Ustanovljena 1898,	TeSsfora	fer.	4-80.
»aBBaaaaeaaoaBaanaaacveaaAaftaaaanKVsnaarteaasaaaa^vjaattffienaa.f-srisa
Naa*aaMasGaaaaaa»tt**«aa»»«cKiie??a«fttf*ac£;s2ftis«a4*.*^'v2tt'ij;4'>«££iiu^t.Q»;oafi»aa
aaiiiollii mrtimll pluls! moS sedanjosti
razmnoževalni aparat, razmnožuj* strojno (n ročno pisavo potom n* Urabljive steki. ploSče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno urejeno poproullnleo vseli pisalnih stroje#.
Trgovci in kmetijske zadruge pozor!
Umetna Kajnit 15%
Kalijeva sol 22-20% »	»	40-42%
gnojila:
oddaja po najniijih konkurenčnih cenah tvrdka
Anton Tonejc in drug, Maribor.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA
Stlanbureova ul. 1
interesna skupnost s Hrvatsko cskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okroa 6,000.000 K. Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. ’• Telefon interurb. št. 146.
IzvrSnJe ne Hanine transakcije najkuiantneje.
mm Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev - Akreditivi.
Borza.
m
IBS
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje tofno in ku-lantno od trgovcev ustanovljena
.ORIENT1 d. d. o Narinom, neilsKo cesto IZ.
Telefon št. 90 in njena podružnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27.
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
siovca-iipsii
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Sem-jr.ering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog.
Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun
Kostn NoooKouič
veletrgovina mavca
IMana, Židovsko i! a It. 1.
Medič, Rokove & Zanki,
Tovarna liemičnih m radninsKili barv ler lafiov.
pref:
A. Zanki sinovi.
Centralo: Ljubljano.
D. z o. z.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
SKlndliče: liceiM
Telefon: 64
Engltsh varnhties:
AngleSki laki;
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Pini kopalov lak za znotraj.
SUPERF1NE COPAL B0DY VAKNISH. Lak za kočije, najfin.
PINE COPAL CAR-RIAGEB0DY VAKNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fi'ni prep. ak.
PALE FLATTING VARNISH UNiVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTEKIOR COPAL VAKNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTER!OR COPAL VARNISH SPRF. Na|flnej5i zračni rap. lak
PALE SiCCATIVE FLUID Sikatlf, svetel.
DARK SICCATIVF. FLUID Sikatlf, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske hU najfinejši.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), mastenec (Ferlervveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Uk za pode.
«MERAKL». Linoleum lak za pode.
»MERAKL*.
Eatajln' lak.
«MERAKL».
Brunoline
Engllsh varnlsties:
Angleži Saki s
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni Japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativorn.
1S0LATING BLACK VARNISH. izolirni lak.
LIQUID DRIERS PALE Terebina svetla.
LIQUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. Izredno fini.
veletrgovina
manufakture
Priporoča svojo bogato zalogo jjjj	po najnižjih cenah.	^
3	Samo na debelo.	»
8	g
HSfzsrzanarzarzsiKS
IBL
VELETRGOVINA
•v
C
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jaino blago in vsako* vrstno žganje.
KodMdc im — lotos postrežba l
_____ ____ (C
Brzojavi: GRELIŽ.
Telefon interurb. štev. 246. mt Zahtevajte cenike! im
Hedžet Sz ZE^Ioritnife — ILj^uLToljsuris-
Fra^čiišfe&aajslsza. *u.Iica, 4=
"tola,groTr:r2.ica. n©, de”belo
Lastnik : Konzorcij sa izoaianje »Trgovskega Lista«. — Glavni orednlk: Peter Kastelic. — Cdgovomi »rednik: Pranj« ZebaL — Tiska tlakama Makao Hrovatin v Ljubljani