Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto v tiskarnici in po pošti 2 gld. ¿50 kr., za pol leta 1 gl. 30 ki", nov. «In. TcČaj II. V IJubljani 15. avgusta 1862. liist 10. Učilnt načert za II. razred poglavitne šole. Osnovan na podlagi si. miuisterske naredbe za nauk in liogočastje 23. dne marca I. 1855., v poglavju XX.. pod št. 72. Perv« polletje. 1. Keršanski nauk. „Kratek katekizem" se bolj kratko obdeljuje do svetih zakramentov. 2. Slovenski jezik. «) Branje. Vadi se urno brati in prav naglaševati, pa tudi dobro razumeti in pripovedovati, kar se je bralo. Pesmi in izreki se uče na pamet. A) Slovnica. Po „Slovensko - nemški gramatiki" se vadijo: osebni zaimki, časovniki v sedanjem času, imena v edinem inmnožnem številu, prilogi, priložaji sedanjega časa, različne verste imen, stavek, osebek in povedek in časovnik v velivnem naklonu. Ti slov-niški deli se poiščejo v „Pervem berilu" (1. oddelek), c) Pravopis. Vsaki teden % ure. Raba velikih začetnih čerk in natančno poznavanje ločnic. Potem se uči, kako se slovke prav razdeljujejo, in se razlaga tako daleč, kakor slovniške vaje i. polletja sežejo, cj Govorjenje in spisovanje. Pervi odstavek. Imena reči. A, B in C v „Slovensko - nemški gramatiki" (zadaj). Te vaje učenci nekaj doma, nekaj pa v šoli po slovenski spisu- Černomeljske. ■ jejo; učenik jim jih popravlja, in potem jih učenci brez pomot pri pisanju v šoli ali tudi doma v čiste spisovnike prepisujejo. Ti čisti spisovniki se shranujejo v šolski omari, in se učencom še le konec šolskega leta po spraševanju nazaj dajo. Iz domačih spisovnikov se učenci dobro sostavljene in popravljene spise doma na pamet uče. 3. Nemški jezik, a) Branje. 1. oddelek. Vadi se dalje urno mehanično brati, prav naglaševati in poslovenovati in popolnoma razumeti. Razlaguje in ogleduje se gradivo. Pesmi in izreki se uče na pamet. A) Slovnica. Po „Slovensko -nemški gramatiki" se na podlagi maternega jezika uče: osebni zaimki, časovniki v sedanjem času, imena v edinem in množnem številu, prilogi, priložaji sedanjega časa, raznoverstne baze imen, stavek (osebek in povedek) in časovnik v veli vnem naklonu. Ti slovniški deli se poiščejo v primernih berilnih spisih t. oddelka s slovensko-nemškimi vprašanji. c~) Pravopis. Nemški pravopis se vadi do 2. stopnje po pismenkovanjski poli. Usl-meno prestavljanje v slovensko po primernih prejšnjih slovniš-kih vajah in nemško razlaganje (analiza). ¿) Govorjenje in spisovanje kakor po slovenski, samo toliko razločno, da se za 1. polletja po slovenski sostavljeni spisi ponemčijo in na pamet uče. 4. Številjenje. Tretji oddelek „Navoda iz glave po-števati". Slovenske številke se imenujejo tudi po nemški. 0. Pisanje. Vadijo se pisati velike slovenske in nemške čerke v kratkiii stavkih. Drugo vse, kakor v pervem razredu. 6. Petje. Vadijo se v „Pervem berilu" (1. oddelka) nahajoče slov. pesmi in druge primerne narodne. Drugo polletje. 1. Keršanski nauk. „Kratek katekizem" se bolj kratko razlaga od svetih zakramentov do konca. Učivne ure na teden: 4. 2. Slovenski jezik, a) Branje. Vadi se urno brati in prav naglaševali, pa tudi dobro razumeti in pripovedovati, kar se bere. Pesmi in izreki se uče na pamet, h) Slovnica. Po „Slovensko - nemški gramatiki* se uče: sostavljeni časovniki, pretekli čas, prihodnji čas, terdivni, nikavni. pri- povedovavni, velivni, vprašavni stavki, oseba, število in čas pri časovnikih. Ti slovenski deli se poiščejo v 2. oddelku „Per-vega berila", c) Pravopis. Vse, kakor 1. pollela; samo pri razlaganji se morajo slovniške vaje 2. polleta uriti, c) Govorjenje in spisovanje. Pervi odstavek II. Lastnosti reči. A, B in III. Djanje in stanje reči. A, B in C v „Slovensko-nemški gramatiki". Drugo vse kakor 1. polleta. Učivnih ur na teden: 5. 3. Nemški jezik, a) Branje. 2. oddelek, kakor 1. polleta. b) Slovnica. Po „Slovensko-nemški gramatiki" se na podlagi maternega jezika uče: sostavljeni časovniki, krepki, šibki in nepravilni časovniki, pretekli in prihodnji čas, razno-verstni goli stavki I. j. terdivni, nikavni, pripovedovavni, velivni, vprašavni stavki. Pri časovnikih se naznanja (udi oseba, število in čas. Ti slovniški deli se poiščejo v 2. oddelku v primernih nemških berilnih spisih, c) Pravopis. Vse kakor L pollela; samo slovniške vaje 2. polleta se morajo ob enem uriti. Ako zmanjka gradiva za narekovanje do 2. stopnje, se rabi „die deutsche Satz/eiehnung" v. Herrinann. Glasno pismenko-vanje v tem polletju jenja. c) Govorjenje in spisovanje. Vsi za 2. polletje po slovenski sostavljeni spisi se prestavljajo v nemško, toda po drugačni poti, kakor pri slovenščini. Učivnih ur na teden: 7. v v 4. Steviljenje. (Jeterti oddelek „Navoda iz glave poštevati" Slovenske številke se tudi po nemški imenujejo, Učivne ure na teden: 3. 5. Pisanj e. Vadijo se lepo pisali velike slovenske in nemške čerke v prostih stavkih, toda drugače, kakor I. pollela. Učivne ure na teden: 3. G. Petje. Vadijo se slov. pesmi, ki se nahajajo v „Pervem berilu" (2. oddelka} in tudi druge narodne in cerkvene. Čas uka: Vsaki dan 1/1 ure pred šolo. Učivne in pomočne knjige, ki se v tem razredu rabijo, so: Kratek katekizem, Pervo slovensko berilo, Slovensko - nemška gramatika, Navod iz glave poštevati, Novi avstrijanski denarji (po slovensko - nemš( Tečno učilo. Kazavni poduk. Vreme. S u o v a. Megla, oblak, rosa, slana, dež, veter, vihar, hudo vreme, blisk, grom, toča, sneg, led. Učb a. Megla je vodna soparica, ki se zgosti. Megla se vidi naj večkrat pri velikih vodah, in je spomladi in jeseni naj navadniša. — Oblak so megle ali vodne soparice, ki so na kviško vstale, ki jih sapa nosi in vetrovi preganjajo. Oblaki so nekteri višji, nekteri nižji od zemlje. Kakšni so oblaki? Kaj nam oblaki zakrivajo ? Kadar je nebo oblačno, ne vidimo solnca, lune in zvezd. — Rosa pride od rosnih soparic, ktere zvečer ali po noči od zemlje in posebno od želiš vstajajo , zjutraj pa ob merzleji sapi se v kaplje nabirajo. Rosa pa se le takrat želiš prime, kadar ni vetra; če je vetrovno, prežene veter tanke soparice, preden se morejo v kaplje zbrati. — Slana je zmerznjena rosa. Kedaj pada tedaj slana? Slana naredi včasi veliko škodo; zakaj? — Če se vodne soparice v oblaku stisnejo, so težje od soparice, in padajo v kapljah na tla. To jc dež. Dež je miren ali pohleven, pa tudi včasi hiter in močen. Dež napoji zemljo, da vse raje rase in rodi. Ce ni dolgo dežja, jc suša. O suši je žalostno; zakaj? — 1'ovsod okoli nas je sapa. Ako se sapa kje shladi ali sogreje, in to-raj zgosti ali stanjša, se žene gosta sapa vselej v kraj tanjše sape, in to je veter. Kakor so štiri strani sveta: vshod ali jutrova stran, zahod ali večerna stran, jug ali poldnevna stran sever ali polnočna stran, ravno tako se vetrovi dele v štiri velike vetrove, in je tedaj vshodni, zahodni, južni in severni veter. Vetrovi so nekteri bolj mirni, nekteri hujši in nekteri zelo močni in hudi. — Vihar vstane, če vetrovi od vseh strani s silo naglo skup prirujove. Viharji večkrat veliko škodo narede. Toda vetrovi nam vendar veliko več koristijo, kakor nam škodujejo. Vetrovi čistijo zrak in inajejo sapo, da se ne pokvari, nam manjšajo hudo vročino, pa tudi velik mraz, ker nam iz drugih bolj gorkih krajev gorkeje sape naženo. Suše mokro zemljo, in napravijo o suši dobrotljivega dežja. Raztrošajo drevesno in sadežno seme in zasevajo mlade drevesa in mar-siktere druge koristne rastline. Gonijo barke in čolne po morji in vodah i. t. d. — Povsod po zemlji je razširjena nekaka tanka ognjina. Ce se namreč ognjinski in neognjinski oblaki ster-nejo in eden ob drugega dergnejo , se ognjina vžge, in blisk iz oblakov šine, se bliska. — Bliskov glas je grom, kteri nam nič ne škoduje; blisk pa, če kam udari, razdrobuje in vžiga, kjer kaj gorivnega zadene. Kadar se bliska in gromi, pravimo, da je hudo vreme ali huda ura. Ob hudem vremenu je nevarno biti blizo kakega dimnika, zvonika ali visokega drevesa, ker blisk rad udari v visoko ozidje in v visoke drevesa. Tudi ne sme kdo ob hudem vremenu naglo teči ali se peljati. Na zvonike in poslopja postavljajo železen drog, kteri blisk ali strelo v zemljo vodijo. Tudi hude vremena, akoravno so strašne in nevarne, nam veliko veliko koristijo, in nam oznanujejo božjo neskončno vsegamogočnost. — Toča so zmerznjene veče ali manjše deževne kapljice. Toča naredi včasi veliko škodo; kako? — Sneg se naredi, če mraz vodne soparice v tanke kosme stisne. Kakšni so sneženi kosmiči? Kdaj gre in pada sneg? Sneg nam daje ravno tisti prid, kterega nam dež prinese. Verh tega varuje sneg zemljo z zeliši in sadeži vred , kakor odeja, ojstrega zimskega mraza. Tudi otrokom daje sneg mar-sikako veselje. — Led je zmerznjena voda. Kedaj se naredi led? Čemu je led? Tako dokončamo naš načert kazavnega poduka v začetni šoli. Kar pri tem nauku še znabiti tu pa tam manjka, ali če je kaj preveč, naj bistri učitelj po potrebnih okoliščinah sam dodaja ali izpušča, kakor mu naj bolje kaže. Vselej pri vsakem poduku pa naj učitelj se živo spominja, da Učenje brez kazavnega poduka Je slepo in prava šolska muka A. Praprotnik, lz zgodovine kerscanske ljudske Soie. (Dalje.) Nove vseučelišča bile so pa v neki posebni razmeri do ljudske šole. Ker so izrastle iz katedralnih šol, stopile so na njihovo mesto, kar zadeva ljudsko izrejo. Tedaj ne pošilja več scholasticus, ampak rektor posamesne rejence višje šole tistim dušnim oskerbnikom, ki potrebujejo pomoči pri podučevanju, in namesti scholastica je pa rektor povsod šolski nadzornik, kjer delajo njegovi učenci kot ljudski učeniki. Tu in tam še vidimo, da rektorji potujejo, da šole ogledujejo. Ti ljudski učitelji so večidel Raccalaurei in Licentiati na vseučelišču, in se smejo poverniti na vscučelišče — k Alma mater-i — kakor so visoke šole imenovali, potem ko so se med ljudstvom verlo obnašali. Na vseučeliščili so pa učili višje učenosti. Razprava med njimi in duhovni bila je poprejšni enaka ; bili so njegovi namestniki pri podučevanju otrok; dobivali so od njega plačo na teden in hrano v njegovi hiši. Zraven tega opravljali so cerkvene službe kot poprej. Rili so neoženjeni, tudi ko so bili učeniki pri vseučeliščili. ##) Vendar ne le katedralne šole je duh združevanja, ki je tačas vladal, močno prešinil in ljudsko izobražcnje povzdignil, ampak ta duh je prenaredil stare in vstanovil brezštevilno veliko novih samostanov, in obljudil z redovnimi brati, in tako je dobivalo ljudstvo učenike in šole. Opatija Clugny (v školiji Maçon), ktero je prenaredil pobožni Vilem akvitanski, postala je lep izgled za vse samostane. V kratkem je pristopilo 2000 opatij noter do Poljskega bratovšini ali družbi v Clugny; ljubezen do ascetike in do učenosti se je zopet zbudila. Ravno potem zgledu je tudi samostan Monte (Jassino veliko pomehkuženih samostanov vzel v svojo sveto družbo. Na Nemškem je pobožni opat Vilem 1. 1069. družbo v Hirsav (Virtemberškem okrožju Calv) vstanovil. Velika prcnaredba Gregorja Vil. jc bila pripravljena; slavnih mož za novo dobo ni primanjkovalo. Občenje z daljnimi deželami je bilo vzrok, da *) Iz tega se vidi, zakaj da ima vseučilišče v 1'arizu vcrliovno oblast nad ljudske šole po Franciji. Tudi na Češkem je bilo pozneje ravno tako. Pis. **) Stopinje so bile pa te le : Baccalaureus — lavorom ovenčan učenec, ki je šole doveršil ; Liccntiatus, ki je imel pravico do podučevanja ; Magister in Doctor. Pis. l. je vse po vednostih hrepenelo. Veliko vnaujih izmed ljudstva je hotlo v šole hoditi, tako da so bili prostori premajhni. K sreči so se pa redovne hiše povsod zelo množile. Žlahtni vitezi prisegali so 1. 1099. sv. redovnim obljubam, da se hočejo bojevati z ojstrim jeklom zoper vnanje cerkvene sovražnike. Pobožne duše iz med ljudstva zavezale so se pa z drugačnimi redovnimi obljubami, da se hočejo z orožjem vere in učenosti bojevati zoper barbarstvo v sercu in na duši. Leta 1098. je vstal v Cistercii (Citeaux) v okolici dijon-ski v Burgund pervi samostan Cistercienser-jev, ktere je potem sv. Bernard tako vodil, da so bili znani po širokem svetu. Sto let pozneje imeli so že 2000 opatij in tudi veliko ženskih samostanov. L. 1119 so se začeli Premonstratcnserji, ki so združevali dolžnost kanonikov in menihov : kmali so živeli po 1000 opatijah in 300 proštijah; bilo je že 50(1 ženskih samostanov pod ravno tem vodilom. Za leta 1209. je kaj veselo začel cveteti red sv. Frančiška in za 1. 1215. red sv. Dominika. Po ravno teh vodilih živele so tudi nune. Razširila sta se la dva reda izmed vseh naj bolj po širokem svetu. Še veliko drugih cerkvenih družb se je začelo v tem času, v kterem je vse bilo polno gorečnosti. Vse so pa v ljudsko izobraženje pripomogle, ako ne z drugim, pa s prepisovanjem knjig. *) Cistercienzarji pa, de-siravno se doma dolgo časa niso pečali z podučevanjem, pridobili so si s tem velike zasluge, da so v tem času zasadili kerščansko vero in kerščanske šege v slovanske pokrajine un-stran Labe — pozneje Braniborska marka. Tam, kjer je sila nemškega orožja pa ostudno nekerščansko sovražtvo do Slovanov serca domačih ljudi globoko ranilo, so pobožni in krotki menihi umeli, kako se celijo skeleče rane. Tudi Borusija šteje med svoje perve oznanovavce meniha Kristjana iz samostana Oliva (1. 1209.) in po Livlandii jc cisterciensarski opal Bertold kerščansko vero in omiko razširjal, Misijarji vsake verste poskušali so spreoberniti Slovane po izhodnem jezeru (1122. 1230). Frančiškani in Dominikani trudili so se pa, da bi dolj-ne Mongole v kerščansko vero pripeljali. (D«ij« phi> > *) Kartusiani so posebno veliko knjig prepisali. Kolikor knjig prepišemo, je rekel opat Guido, toliko oznanovavcov resnice za seboj pustimo. Pis. Kratek obris godbine povestnice. (Dalje.) Po Lully-u je podedoval kraljestvo nad spevoigro Je an P Iii I i p p e Rameau, roj. 25. okt. I. 1683. v Dizonu, -j- 12. sept. 1. 1764. v Parizu. Ž e 50 1 e t star je šel na Italijansko se s k I a d a t e 1 j s t v a učit. Razumel je bolje kakor marsikteri skladatelji sedanjega časa, da nič ne zna, kdor se ne uči. Skladateljstva se mora posebej učili, kdor hoče skladatelj biti. Ni toraj še dosti, ako je kdo godec, pevec ali pa orglar. Akoravno je kdo vsem tem umetnostim kos, zato vendar še ni skladatelj, in ne bo, ako tudi napevov na cente na svi-tlo spravi. Nasproti pa je marsikteri skladatelj, in sicer veljaven skladatelj, pa zna komaj eno teli umetnost dostojno. Z eno besedo: skladateljevo polje je vse drugo kakor godčevo, le opira se na to. R a in e a u je spisal od I. 1733. — 1760. 22 spevoiger, med kterimi „Castor et Pollux" kakor naj boljša slovi. Tudi on je bil med plemcnitnike povzdignjen. V 18. stoletju se je število skladateljev in izurjenih pev-cov že zelo pomnožilo. Italijani so bili vladarji spevoigre na vseh evropejskih dvorih. Iinenitniši med njimi so: D uran te (I. 1693. — 1755.), da Vinci (1. 1690. — 1732.), Por pora, učeni k Haydna, (I. 1687. — 1767.), J o in e i 1 i (I. 1714. 1774.), P i c c i n i (1.1728. —1800.), S a r t i (1.1729. —1802.), Salier i (1. 1750. — 1828.), C i m a r o s a (I. 1755. — 1801.), F e r r i, Carlo B r o s c h i in B e r n a c c h i so bili slaviti pevci. Nemških skladateljev je bil pervi Rein h. Keiser, kte-rega spevoigre so slovele po Vsi Evropi (I. 1673. — 1739.). J o an Josip Fux (I. 1660. — 1732.) je bil pod 3 cesarji vodja dvorne glasbe na Dunaji. Njegovo spevoigro „Constanca e Fortezza" je I. 1723. o slovesnem vencanji tesarja K a r o I a VI. v Pragi pod milim nebom igralo 100 pev-cov in 200 godcov, med kterimi so bili tudi B e n d a, G r a u n , (J u a n z in Weiss. Cesarje bil ukazal, da so boiehnega skadatelja iz Dunaja v Prago prinesli, ter mu je med gle-davci odločil sedež zraven sebe. Juri Filip Tele in an (I. 1681. - 1767.) je spisal 10 spevoiger, še nad 300 ouverlur in drugega več. Poslednje leta svojega življenja je še 29 zvezkov svojih skladb z lastno roko v cinaste ploše za tisk vrezal. Drago tin Henrik Craun (I- 1701- ~ 1759.), skladatelj po celem svetu slavnega oratorija „Der Tod Jesu", je spisal 20 spevoiger. Joan A d o If H a s s e (1. 1699. — 1783.) je prejel od Friderika Velikega po bitvi pri Kesselsdorf-u za spevoigro „Arminio" 1000 tolarjev in z demanti okinčan perstan v dar. Drugi nemški skladatelji te dobe so bili: Naumann, H i 11 c r , Dittersdorf, 11 e i c li a r d t, S C h e n k K a u e r in V e n-c e 1 j M u 11 e r. Na Francoskem sta P li i 1 i d o r M o n s i g n v ('• 1729. — 1818.) in Gretry (I. 1741. — 1813.) perve šaljive spevoigre pisala. Gretry je bil sam založnik svojih del in si je s tem pridobil po 50,000 livr na leto. Zmed vseh skladateljev pa je za povzdigo spevoigre naj več storil Krištof Tilibalri, vitez žlahtni (»luclt, roj. 2. jul. I. 1714. v Weidenwangu, -J- 15. nov. 1. 1787. na Dunaji. On je začetnik klasične dobe za spevoigro. Njegovo spevoigro. „Orpheus" so 1. 1762, „Alceste4 I. 1767. na Dunaji, „Iphigenie in Aulis" 14. febr. 1. 1774. v Parizu, „Armida" I. 1777. na Dunaji in „Iphigenie in Tauris" I. 1779. v Parizu pervi-krat igrali. Posebno je dopadla „Iphigenie in Aulis4 , ter so jo mogli v 2 letih 170 krat igrati. Wolfgang Amadeus Mozart, roj. 27. jan. I. 1756 v Solnogradu, -j- 5. dec. I. 1791. na Dunaji, je v svojih spevoigrah prekosil vse dosedanje, ter je začetnik splošne godbe, ki združi Icpotije iu krasote italijanskih, francoskih in nemških spevoiger, in ki vlada čez vez izobraženi svet. V otročjih letih po vsi Evropi občudovanega so naj krasnejšem razvitju njegove skladateljske zmožnosti žalili, odstranovali. Letna njegova plača je komaj zadostovala, da se je plačevalo stanovanje; vse njegove nezvenljive krasne skladbe pa ga niso rešile gladu in mraza. S c h i k a n e d e r gaje ogoljufal, da mu za spevoigro „Zauberflote" ni dal cempera, in za prekrasno spevoigro „Don Juan" je prejel revnih 90 tolarjev. (D.ij« prit,. Književstvo. Drobtinice za lelo 1802. Učiteljem in učencom, staršem in otrokom v poduk in kratek čas. XVI. letnik. Izdalo vodstvo lavantinskega semeniša. V Marbu rgu. Natisnil K. Janežič. V eljajo 1 gld. 30 kr. „Drobtinic" nam ni treba livaliti in priporočevati, ker predobro so že znane po vsem Slovenskem. Dostavimo le toliko: To zlato knjigo naj ima vsaka slovenska šola, knjižnica in tudi vsaka dobra družina! Slovenski pravnik, t. j., kratki povzetki postav in obrazi ali izgledi raznih pisem, spisov in vlog na sodnijc in druge oblasti v prepirnih in neprepirnih zadevah, potem tudi odlokov ali rešitev, razsodeb in razsodnih nagibov za občane, posebno pa za občinske župane, pravosrednikc, bilježnike, sodnike in vradnike sploh na svitlo dal dr. J. R. Razlag, odvetnik v Brcžcah i. t. d. Velja I gol d. To je željno pričakovana knjiga vsem, ki hočejo slovenske pisma spisovati in rabiti. „Tovarš" to izverstno knjigo posebno priporoča še vsem slovenskim učiteljem po deželi. Cvetje iz domačih in ptujih logov. Izdaja prof. Janežič v Celjovcu. Ravno je prišel 6. vezek na svitlo, iz kterega se vidi, da ta zbir ka prihaja čedalje krasnejša podobna pravemu cvetju v domači pomladi. Naročnina za vsakih čvetero zvezkov poštnine prosto po pošti prejemanih je 1 gld. 24 kr. Opoillilick /Al učitelj«'!. mesca velikega seppai&.^J Ta mesec se večidel povsod dokonča šolsko leto, in začnejo se šolski prazniki. Učitelj, ki se je celo leto trudil in obdeloval svojo šolo, gleda mirno in veselo na pretekli šolski čas. Šolsko delo se ne more meriti z vsakim drugim delom. Učenje in podučevanje utrudi duha in telo bolj, kakor marsikako drugo tlelo. Šolski prazniki očverstujejo in uterju-jejo tedaj učence in učenike, in so zato tudi toliko stari, kakor učenci in šole. — Učitelj pa naj v šolskih praznikih vendar ne bo brez vsega koristnega dela. On naj prosti čas porabi za to, da si kakor na telesu tudi na duhu pridobuje novih moči za svoj težavni stan. -- Na sadnem vertu naj se cepljenim dreveseom zdaj obezila odjenjajo ; tudi naj se oplevejo in okopajo. Sadje naj se pobira, spravlja in suši. *) Zakasnjen. Obrazek |>red kmečko hišo. Oče Skalar sede na klopci pred hišo in navezujejo in pripravljajo cepce za nilatev. Janezek, njih sinek, pride ravno iz mesta od šolskega spraševanja . in veselo k njim steče. Oče. Kako je, Janezek, — ali si prinesel kol ali kljuko iz šole? Janezek (izvleče perijohe iz mavhe, in jih očetu pokaže). Tukaj berite oče ! „erste" imam ! Oče (primši perijohe). Skoraj ne verjamem, da hi bil ti kaj zelti priden; pokaži, kje je tvoje ime? Ne znam sicer nemško, — pa nekoliko bom vendar le poznal, saj Skalar je Skalar po nemški in po domače, kakor ga obračaš. Janezek (kazaje očetu svoje ime). Vidite, oče! v tej versti so vsi „erste", in moje ime je tudi tukaj le! Oče (skladavši nemške čerke in z glavo majaje). Naka, to ime pa ne more bili tvoje, ljubi moj; zakaj nobeden mi še ni rekel drugače kakor Skalar, ne pa ©faler, kakor je tukaj natisnjeno. Janezek (oziraje se osupnjeno na nevoljnega očeta). Res, res, oče! ta sem jaz in nobeden drugi. Saj v šoli so me vselej klicali za Skalarja, in tudi moje lovarše Tavčarja, Skodlarja, Sitarja, Rotarja i. t. d. so prav imenovali; lukaj pa vendar le vidim, da je natisnjeno: iautfc^er, ©febier , Siter, Sicttcr i. t. d. Jaz ne vem, zakaj mora bili tako. Oče. Jaz (udi ne veni, zakaj je tako; pa toliko vem, da sem jaz Skalar, iu tudi ti moraš bili Skalar, in ne drugače. Hvala Rogu, da naš piimek ni „Mesar"; gotovo bi naredili iz njega nemški „Mcss e t". Take vedeže bi jaz . . . Mati (na prag stopivšij. Kaj se prepirata? Južina je že hladna! Janezek skoči k materi, in se jih oklene. Vsi trije grejo v hišo. Veliki Šmaren. Odperte so nebeške vrata. In angeli prepevajo, Razliva se jim zarja zlata. Marijo spremljajo v nebo. Nebeški kralj jo sam pozdravi. Odkriva rajske ji moči; S prestolov vseh tam po višavi Kraljici slava čez doni. Marija zvoljenim veselje In blagoslov si zdaj sveta. Pobožnim vlivaš svete želje, S tolažbo vterjaš reveža. Oziraj name tud' se milo . Odvračaj mi nadloge vse! In daj. da bi se mi odkrilo Pri tebi prebivališe! A. I'. hnenozlaga (ctymoloi>ie) farnih vasi na Kranjskem. CD«lj«o Semič: posebno težavne zlage, h kleri vendar dobro znanje lege te vasi pripomore. Leži namreč blizo vogla dveh gora, kterih ena od jutra , druga od juga pride, in kteri se tukaj vkup vjemale ali so-jemate. l'o tem takem je sojem ali sjem korenina tega imena ~ Sjemič, iz kterega se je čerka j sčasoma kakor pri več drugih zgubila. Da se pa to ime ne more izhajati od besede sej m (semenj, Markt), se vidi že iz tega, da je mogel kraj že poprej svoje, ime imeti in vas poprej saj pričeta biti, preden se je semenj v nji imeti zamogel. Senožeče, Sela, Selo, Selca (Sevca)— se lahko zlaga. S i 11 i c i u m = S t i č i 11 a, t. j. Z a t i č i n a, kjer je svet z gorami zataknjen. Skaručina, verlivo od koren, š k a r j e; ker ima ta kraj podobo (posteljnih) škarij. Slap ~ Wasserfall. S 1 a v i n a zz slovenski kraj ali vas. Soderschiz = Sodražica, znabiti od potoka Draga, ali pa tudi od soderžati, če morebiti vas v soderžju ali strinu dveh gora ali hribov, ali pa na čelu razdvojenega polja ali sveta leži. Sora od reke Sora, in ta od so in r e t i. Sostru; korenina sostera, ali štreni te v (Einigung), ker namreč ta vas leži blizo s o s t e r e ali sklenitve dveh gora, ktere se tukaj snidete. n Soteska od z a t i s n i t i ali s o t i s n i t i, ker je namreč tukaj svet od gora zatisnjen ali sotisnjen. S t a n g e n w a 1 d — S t a n g a od s t e g a , r a z t e g a Štanga je podoba oske iu dolge doline. Staro apno, Stara cerkev, Stein se lahko pozna. Steinbüchel K a m n a goric a. (Lepa enojnost pri-veta k a m n a namest k a m e n s k a. (.Dnlje prili.) 1 <3> ¥ I © ©e Iz Černomlja. Kako da naša glavna šola na vse strani lepo napreduje, in kako iskrenega za šolo vnetega vodja da ima, smo brali v „Novicah " in tudi v našem „Tovaršu." Naj omenim tukaj še nekaj, kar je tudi zares hvale vredno, od česar pa še nobeden ni nič spregovoril, in to je petje v šoli in petje v cerkvi. Človek more res giiijeu biti in serce mu more od veselja igrati, če pride v okolico ¿črnomaljsko in sliši, kako otroci na paši, po zelenih travnikih in logih mile slovenske pesmi veselo prepevajo. Znajo pa različnih : nekaj iz „šole lepega petja* nekaj „Fleischmanovih in Vil-harjevih" nekaj primernih iz „gerlice" in tudi nove g. Gerhicove se že poskušajo. Zraven teh znajo pa tudi dosti svetih cerkvenih pesem. Vsaki dan imajo šolarji sveto mašo in tli tako lepo sami brez or£;el pojejo, da ljudje od daleč že zavoljo petja k maši hitijo in se čudijo vbranim glasom malih šolarjev. Vse to se v šoli nau¿ijo. Dasiravno pa se olroci v vseh štirih razredih v petju podučujejo, gre učitelju IV. razreda g. L. Knific-u v tej reči še posebno hvala in ¿ast; zakaj z njegovim prizadevanjem se je pri nas v kratkem ¿asu ne le pelje v šoli , temuč tudi v cerkvi veliko zlepšalo iu opomoglo. Zdaj se pri sveti maši ue slišijo le tri ali ene štiri navadne pesmi — kakor nekdaj, ampak prepevajo se „Biharjeve pesmi" od perve do zadnje, vse tako lepo in z vbrauimi glasovi, da ljudje iz cerkve grede govorijo, kako so v cerkvi lepo peli, in hvalijo pevce in pevke, zraven pa štejejo dneve, kdaj da pojdejo zopet k veseli službi božji. Kaj ni to veselo in lepo? Le tako naprej! saj delate sami sebi v prid, iu Bogu na ¿ast! Pohvalil bi tudi ¿ernomaljske Slovence in Slovenke, ko bi jih bilo kaj ve¿, in ko bi mi preobilo število nemškutarjev dopustilo; toraj za zdaj z Bogom! J ... . Od Device Marije v Polji. Dopusti dragi „Tovarš" tudi meni nekaj besedic spregovoriti! Iz našega kraja nisi menda še nič slišal, zato Te bo gotovo moj dopis danes bolje razveselil, ker vitli! boš, da med Slovenci dobrotnikov nikdar ne manjka, da blage duše še ne spijo, ktere so v vsakem ¿asu pripravljene pomagati dobri reči, ako je le mogo¿e. — Ne morem se tedaj zderžati, da bi verle domoljubke gospe Terpmcove pred vsem svetom o¿¡tno ne imenoval, ktera se je, kakor že večkrat tudi zdaj, kot naj večja dobrotnica ska-zala. Darovala je namreč naši novi šoli zelo dober klavir s tem pogojem, da naj ostane zmiraj pri šoli in da naj ga rabi tadanji učitelj. Njen blagi mož, gospod Terpinc, je pa še celo obljubil, da bo njivo in travnik šoli podaril in tedaj učiteljske dohodke tukaj zelo zbolj-šal. Povej, dragi „Tovarš", kje je še kaj takih šolskih dobrotnikov? Zagotovim dobrega gospoda in preblago gospo, da ta Ijubeznjivi dar bo ti šoli spominek zapustil, ki bo vedno njuno dobro serce še pri-hodnikom našim oznanjal in pričal, kako blagočutne dobrotnike imela je naša šola koj v začetku. Bog vama poverni stokrat, nepozabljiva dobrotnika, iu daj tudi naši novi šoli dober vspeh pri začetku in napredku našega po¿etja! Blai Kuhar, učitelj. Iz Iga. Dragi „Tovarš"! daj da zopet enkrat spregovorim iu Tebi iu Tvojim ¿astitim ¿itateljem nekaj prav lepega poypm. Koliko verli in bogaboje¿ učitelj ne le pri otrocih, temu¿ (udi pri ljudstvu premore, nam kaže pridni iu svoji službi z dušo in s telesom vdani tukajšni goapod podučitelj F r. G o v e k a r. — Ne rečem, da je bila v naši (ari šola od prejšnjih let zanemarjena, ker jo komaj še le eno lelo poznam. Ali razloček je vendar le razloček že v obnašanji otrok po ulicah, če že drugod ne. Pred so zarobljeni ino odljudni otroci , ako so imeli kakega gosposkega človeka srečati, eni zbežali, kakor divjaki, drugi pa so se znabiti še celo nespodobno obnašali; in le malo jih je bilo, ki so lepi katoliški pozdrav: „Hvaljen bodi .Jezus Kristus!" znali. — To je zdaj kake pol leta sem vse drugače. — Učenci iz gospod Govekarjevc šole se, kadar gosp. duhovnika, učitelja ali kakega ptujega človeka srečajo, spodobno odkrivajo in z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" pozdravljajo. To je res kaj lepo. Ali še lepše, še milejše je lo slišati iz ustic malih otročičev, ki še dobro govoriti ne znajo. — To je gotovo, da skerbni starši otroke, kadar iz šole domu pridejo, oprašujejo , kaj da so se učili, in če to tudi ne, da otroci sami radi pripovedujejo, kaj da so gospod učenik povedali ali učili. — Kaj mislite, ljubi tovarši v učiteljskem stanu, da je malo ginjeno serce dobrih staršev, če slišijo otročiče svoje pripovedovati: Gospod učenik so djali, da, kadar srečamo gosp. duhovnike ali druge ptujc ljudi, naj jih pozdravljamo z besedami: „H v a 1 j e n bodi Jezus Kristus!" i. t. d. — Kaj menite, da ne spodbada to tudi kake malopridne starše, da cehi sami to začnejo učiti tudi male otročiče svoje, ki še ne hodijo v šolo, ki še dobro govoriti ne znajo? Gotovo da! Res milo in veselo mi serce zaigra, ko sprehajaje se skoz vas tii iu tam slišim majhiiie otročiče jecljati: ta lepi pozdrav. Veselo jim tudi odgovarjam , ker vem, da tudi mali olročiči morejo Bogu slavo jecljali, če tudi še ne klicati. Zveličarju so se tudi nekdaj slavoklici jecljajočih otročičev dopadli. On sam je djal: Si hi tacuerint, lapides clainabunt, to je: „Ako bojo še ti molčali, bo kamenje klicalo!" Glejte gospodje tovarši, tako podučuje bogoljubni učitelj po otrocih tudi njihove starše. Omeniti moram da zdaj tudi pri odraščenih ljudeh je ta lepi pozdrav večkrat slišati, kakor poprej. — Ti pa, dragi učitelj , ostani zinirom tako priden in zvest, in veselje rajsko boš občutil že tukaj na zemlji vselej, kadar boš slišal mili keršanski pozdrav: „H v a I j e n bodi Jezus Kristus!" Avy. Dr. Sla v o/j ni. Iz IJubljane. Iz letošnjih povabil k očitnemu šolskemu spraševanju in razredb učeneov, kar smo vidili, posnamemo (o le: V pogl. deški šoli v S k o f j i 1 o k i je bilo spraševanje 28. iu 29. jul. Učeneov je bilo 387. Učili so jih z g. vodjem še 4 uče-niki, vsi vkup 95 ur na teden. Slovenščini je bilo v tem času 20 ur odločenih. V perijohah so slovenske imena učeneov in krajev po slovenski pisane. — V loški dekliški šoli pri častitih gospeh Ursuli-naricah je bilo spraševanje 30. jul. Učenk je bilo v vsakdanji in nedeljski, v zunanji in znotranji šoli 358, ktere so se učile na teden 232 ur, v tem času pa slovenščino 21 ur. Perijohe te zunanje šole so letos čisto po slovenski natisnjene, in sicer pod naslovom: „Razredba učenk v dekliški obertnijski glavni šoli." — V T e r ž i č u je bilo šolsko spraševanje 29. iu 30. jul. Učeneov in učenk je bilo 515 Učili so z g vodjem tudi še g. fajmošter, en katehet in 3 učeniki, vsi vkup 99 ur na teden, med kterimi jih je imela slovenščina 15. Perijohe imajo slovenske imena tudi po slovenski pisane. — V7 pogl. šoli v Kranju je bilo šolsko spraševanje 23. in 24. jul. Učencov in učenk je bilo 565. Učili so g. vodja, trije ka-teheti, 4 učeniki in ena učenica, vsi vkup 105 ur na teden, med kterimi jih je slovensko - nemški jezik dobival 23 in čisto slovenski 6. V perijohah so slovenske imena po slovenski pisane. — V pogl. šoli v K a m n i k u je bilo spraševanje 28. in 29. jul. Učencov je bilo 301. Učili so en katehet in 4 učeniki (vsi mašniki frančiškani), vkup 92 ur na teden , med kterimi jih je slovenščina imela 20. Perijohe imajo slovenske imena po slovenski pisane. — V pogl. deški šoli v Nove m mestu je bilo 271 učencov. — V Kočevskem mest u je bilo šolsko spraševanje 5. in G. avg. Učencov in učenk je bilo 568. Učili so g. vodja, en katehet in 4 učeniki, vkup 96 ur na teden, med temi slovenščino 6 ur. Tudi te perijohe imajo slovenske imena večidel po slovenski pisane. — V I d r i i je bilo šolsko spraševanje 29. in 30. jul. Učencov je bilo 800 (med temi tudi 25 učiteljskih pripravnikov). Učili so g. vodja, en katehet, 6 učenikov in 3 učenice, vkup 177 ur na teden, med temi slovenščino 35 ur. V perijohah so imena po nemški, pa z bohoričico pisane. — Iz Ioubljane. Naš občespoštovani mestni predstojnik blag. gospod M i h. A m b r o ž so letos ljubezen do šol in tedaj do domače omike prav obilo očitno s tem pokazali, da so bili skoro pri vseh tu-kajšnih poskušnjah ljudskih šol. Posebno so blagi gospod poskerbeli za novo mestno pogl. deško šolo pri sv. Jakopu. Slava! — Bog naj nam nakloni še več lakih šolskih prijallov, posebno iz verste vik-ših gospodov! Iz Ljubljane. v 14. listu „Tovarša" smo povedali, da se natiskuje v g. II. Milicovi tiskarnici „Mali sadjorejec za u č e n c e n a kmeti h." Danes pa povemo , da je ta mični zvezček že na prodaj pri g. Milicu po 10 kr, ducat pa po 1 gold. Ta kratek nauk o sadjoreji bo prav dobro služil kmečkim učencom in učeui-kom, posebno zato, ker se z malo besedami in prav po domače in vse v prašanjih in odgovorili razklada, kar je vsakemu sadjorejcu naj bolj potrebno vediti. Učeniki naj tedaj skerbe, da bodo tega „Malega sadjorejca" vsi mali sadjorejci kupili in se iz njega učili. Spisal ga je znani sadjorejec g. Jak. M e n c i n g a r , učenik v Gorjah. Odgovorni vrednik : Andrej Praprotnik- Natiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic.