«"<* VESTNIK ESP K LETO L Koper, 24. februarja 1956 ŠTEV 15 VSEBINA Poročilo s sej Svetov OLO Poročilo o odkupu kmetijskih pridelkov Pojasnilo zvezne Komisije za plače Plačevanje Razglasitev najemnin za razstavne prostore finančno samostojnih zavodov Poročilo s sej svetov OLO SVET ZA URBANIZEM M. februarja je bita četrta seja Sveta 2a urbanizem, na kateri so med drugim razpravljali o določitvi lokacije za novi Zdravstveni dom v Kopru, o ureditvi Debelega Rtiča, lokacij prostorov in telovadišča TD Partizan, o načrtu za prizidek hotela ^Triglav«, o nadainji zazidavi Semedele in starega deta Kopra. Seje so se razen članov Sveta udeležili med drugim še predsednik OLO Aibin Dujc, predsednik Sveta za urbanizem LRS ing. Marjan Tepina, predsednik Sveta za urbanizem občine Koper Karel Kiun, zastopniki Svetov za urbanizem pri občinah Sežana, !zo!a in Piran, zastopniki zdravstva in drugi Poslopje, ki ga uporabljata Zdravstveni dom in Zavod za socialno zavarovanje v Kopru je postalo za obe ustanovi pretesno; za eno ali drugo ustanovo bo treba zgraditi novo. Člani Sveta so v obširni razpravi menili, da bi bilo bolje zgraditi nov Zdravstveni dom, kajti zanj je treba že od vsega začetka primerno urediti prostore, kar pa z adaptacijo ne bi dosegli. Za novo gradnjo Zdravstvenega doma so določili prostor ob Istrski obali, vendar bo tu treba s sosedi urediti lastninske odnose in rešiti vprašanje nadalnje zazidave tega dela mesta. Razen tega bodo morala področja na tem delu mesta dati čistoči nekaj več poudarka. Svetu za urbanizem občine Koper so priporočili, naj to lokacijo še enkrat podrobno prouči. Glede na načrt o zazidavi polotoka Debeli Rtič, so se člani Sveta zavzemali, da je treba načrt izpopolniti, tako da bo obala zavarovana in dostopna slehernemu obiskovalcu naših krajev. Predlagali so, naj bi zgradili otroško okrevališče na severni obali Rtiča ob Ia-zareškem zalivu in ne, kot je prvotno bila predvidena gradnja v bližini bolnice v Valdoltri. Turistične objekte bo treba združiti na manjšem prostoru, da bi kar najmanj prizadeli kmečke površine. Združitev je potrebna tudi zaradi komunalnih naprav. Pri nadaljnji zazidavi semedelskega pobočja predvidevajo zgraditi en osem nadstropni blok, šest 6-nadstropnih blokov in sedem štiri aala tr*paw bl*k* H tem M prido- bili 144 garsonier, 360 dve in pol sobnih stanovanj, 192 trosobnih stanovanj in 72 tri in pol sobnih stanovanj, kar bi zadostovalo za naselitev približno tri tisoč ljudi. Pri taki zazidavi bi gostota znašala približno 22 ijudi na ha. Pri tem so člani Sveta načeli tudi vprašanje prostorov za uslužnostne delavnice in za socialne, kulturne in javne namene. Na semedelskem pobočju bo za izvedbo novih gradenj potrebno čimprej napraviti sonde za ugotovitev nosilnosti tal. Vzporedno z izgradnjo stanovanjske koionije na semedelskem pobočju, so se člani Sveta zavzemali, da je treba nadaljevati z gradnjo 16. februarja je bila Čerta seja Sveta za socialno skrbstvo. Vodil jo je predsednik Sveta Srečko Vičič. Naprej so razpravljali o razdelitvi Sklada za varstvo otroka, ki je bil v letu 1954 zbran v bivšem okraju Koper. Sklenili so sredstva razdeliti med občine Koper, Izola m Piran sorazmerno s številom prebivalstva. Pet sto tisoč dinarjev so dodelili Mladinskemu domu v Kopru za kritje obveznosti, ki jih Dom ne more plačati zaradi nerednega plačevanja oskrbnin. Nato so razpravljali o predlogu Sveta za prosveto o združitvi Mladinskega doma v Kopru in v Dutovljah in o preselitvi Doma »Elvire Vatovec« iz Portoroža v Koper. Tajništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo bo o tem pripravilo predlog za s*jo Okrajnega ljudskega od-b*r* stanovanj tudi v starem delu mesta. V razpravi o predlogu TD Partizan za določitev lokacije za gradnjo telovadnice in telovadišča, so bili mnenja, naj ne bi postavljali teh naprav na Belvederu in utesnjevali šoli namenjeno zemljišče, saj šola še ni dokončana. Na tem prostoru so namreč predvideni še novi šolski objekti, razen tega pa ta lokacija telovadnemu društvu čez nekaj let ne bo ustrezala več zaradi bodočega koprskega pristanišča. Zavzemali so se za lokacijo ob semedelski cesti, kjer bo v bodoče urejen park in bo to pravgo-tovo najlepši del mesta. Na tem prostoru bo TD Partizan tudi imel možnosti razvoja, ker ne bo zaprt med zidove. Ob koncu seje so člani Sveta razpravljali še o osnutku urbanističnega načrta za Sežano, o razširitvi Sveta z zastopniki občin Izola in Piran. Načeli so tudi vprašanje dela Sveta za urbanizem in ugotovili potrebo po ustanovitvi posebne strokovne posvetovalne komisije, razen tega pa bo Svet pri večjih vprašanjih skliceval posvetovanja po posameznih občinah in s prizadetimi. V razpravi o vprašanju domov onemoglih so določili, naj bo Dom onemoglih v Piranu za kronično bolne, medtem ko naj se drugi domovi uporabljajo za upokojence in druge oskrbovance. Nato so člani Sveta proučili vprašanje podpor poškodovancem po vojnem materialu iz prve svetovne vojne. Te podpore izplačujejo občine na območju bivših okrajev Sežana in Postojna. Sklenili so, naj občine te podpore še nadalje izplačujejo in hkrati priporočili, naj teh podpor ne izplačujejo o&ebam, ki niso socialno ogrožene. Ob koncu 30 sklenili predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru, naj priporoči občinam zvišanje prometnega davka na prodajo alkoholnih pijač od sedanjih 6% na 10% in da se tako zbrana sredstva porabijo y boju prati alkoholizmu. SVET ZA SOCIALNO SKRBSTVO Str. 106 URADNI VESTNIK St. 15 — 24. februarja 1956 SVET ZA GOSPODARSTVO 14. seja Sveta za gospodarstvo je bila 14. t. m., razpravljali so o predlogu Tajništva za gospodarstvo o finansiranju gospodarskih in proračunskih investicij Okrajnega ljudskega odbora Koper v I. tromesečju ter o predlogu komisije, ki jo je imenoval Svet za gospodarstvo na prejšnji seji za pregled investicijskih kreditov nekaterih gospodarskih organizacij. Pred prehodom na dnevni red 60 ponovno razpravljali o finančnem stanju podjetja »Steklena galanterija« v Hrpeljah. Narodna banka zahteva za nadaljevanje kreditiranja podjetja, naj bi Okrajni ljudski odbor pokril izgubo. Občinski ljudski odbor je že uvedel prisilno u-pravo podjetja in se lotil še drugih ukrepov za njegovo sanacijo. Sklenili so predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru, da omogoči nadalj-no poslovanje podjetja s tem, da krije po reviziji ugotovljeno izgubo, podjetje pa mora vrniti položeni znesek, ko bo ustvarilo zadostni dohodek. Na podlagi poročila Tajništva za gospodarstvo o kreditiranju gospodarskih in proračunskih investicij so člani Sveta sprejeli predlog za finansiranje le-teh v I. četrtletju. Predlog, ki bo predložen v odobritev Izvršnemu svetu LRS, vsebuje kredite za nadaljevanje obnove vinogradniških in sadjarskih površin na kmetijskih posestvih Črni kal in Brič, za nadaljevanje I. faze izgradnje podjetja »Javor« Pivka, za melioracijska detla, za obnovo opekarne »Ruda« v Izoli im za opremo tiskarne »Jadran« v Kopru. Nadalje sb predvidena investicijska sredstva za dokončanje gradnje nekaterih stanovanjskih blokov im za dovršil tev turističnih objektov. To delo mora biti končano še pred začetkom turistične sstzone. Med proračunskimi inves'icijami so predvidena sredstva za nadaljevanje gradnje višinskega vodovoda v Portorožu, za melioracijska dela na področju Kornalunge in Dragonje, za šolo v Gračišču ter za bolnici v Piranu in Ankaranu. Komisija, ki je bila imenovana za pregled investicijskih kreditov nekaterih gospodarskih organizacij je predlagala Svetu za gospodarstvo. da odpove kredite, ki niso u-pravičeni 2 investicijskimi programi, Nadalje so člani Sve*a sklenili, naj Narodna banka in Komunalna banka sprostita vse investicijske kredite, katerih izplačila so bila u-stavljena zaradi neravnovesja v bilanci sklada, vendar šele potem, 'ko bodo dodeljeni gospodarskim organizacijam prioritetni krediti, ki jih je odobril Svet za gospodarstvo. 15. SEJA Na 15 seji Sveta za gospodarstvo k: je bila v petek 17. t. m. so med drugim razpravljali o organizaciji odkupa kmetijskih pridelkov in o trgovinski mreži. Razen predsedni- ka in podpredsednika OLO Albina Dujca in Franca Klobučarja, so seji prisostvovali še zastopniki Trgovinske zbornice, zadružnih trgovskih podjetij in drugi. Za tem, ko so se člani Sveta seznanili s poročilom in predlogi posebne komisije za proučitev vprašanja, kako izvesti odkup kmetijskih * pridelkov preko zadrug — izvleček poročila objavljamo na drugem mestu — so v glavnem razpravljali o sposobnosti zadrug za tako veliko zadolžitev, kajti zagotoviti bo treba kar največjo stabilizacijo cen na trgu, hkrati pa oskrbeti naša mes a in industrijska središča z do-voljmimi količinami iskanega blaga. Dosedanja oskrba tržišč pač ni bila zadovoljiva; če ni primanjkovalo blaga, so bile cene take, da ga ni bilo vredno kupovati. Ne redko so bile cene naših pridelkov na tržiščih izven okraja občutno nižje kot doma. Lani v glavni sezoni je bil naš trg skoraj prazen, ljudje pa so bili primorani kupovati sadje in ze-ljenjavo v Ljubljani in drugod, čeprav ugotavljamo, da je nekaj naših največjih izvoznih podjetij prav v tem času, isto blago v ogromnih količinah prodalo tudi tja, odkoder so si ga ljudje prinašali gpet nazaj. Enako velja tud: za preskrbo trga s svežim: ribami itd. Nekater: člani Sveta so se v razpravi zavzemali za povečanje števila manjših trgovskih obra'ov u-služnostnih delavnic in podobno, tako da bi le-te osnovala posamezna večja specializirana podjetja, ki imajo za to prav gotovo razen kadrov tudi potrebna sredstva na razpolago. V nekaj mesecih bi mogli tako število trgovinic in uslužnost-nih delavnic pri nas podvojiti. Glede na izvedbo odkupa kmetijskih pridelkov po zadrugah so sklenili kmetijstvo, zastopniki Zadružne o tem še enkrat obširneje razpravljati na skupni seji s Svetom za zveze in drugimi, kjer bodo izdelali dokončni predlog ljudskemu odboru za izvedbo te naloge. * Po podrobni razpravi o trgovini 50 v nadaljevanju sklepali še o nekaterih gospodarsko-upravnih zadevah in hkrati proučili tudi predlog finančne inšpekcije o delu komisije za pregled zaključnih računov za leto 1955 in način odobravanja le-teh. SVET ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO Na 5. seji Sveta za pomorstvo in ribištvo, ki je bila 15 februarja, so med drugim razpravljali o dopolnilnih sredstvih za ribištvo in o finančnih vprašanjih v zvezi s prenosom nekaterih ladij »Jugoslovanske linijske plovbe« na podjetje »Splošna plovbi Koper«. V začetku so ugotovili, da je še zmeraj odprto vprašanje povečanja sklada za napredek ribištva pri čemer so zainteresirana naša ribiška pod etia in predelovalna industrija, sreastva tega sKtaaa, K: so Dna predvidena z dosedanjimi določili družbenega plana okraja, niso bila še ustvarjena, razen tega pa so člani Sveta ugotovili, da so nezadostna za potrebe razvoja te gospodarske panoge. Sklenili so priporočiti Zavodu za planiranje, naj predvidi v predlogu družbenega plana za letos povečanje sklada. Med drugim so sredstva potrebna za Ribiško šolo v Piranu. Le-ta potrebuje ladjo, na kateri bi se gojenci vadili. Za nakup ladje in opreme je treba zagotoviti približno Ì7 milijonov dinarjev. Z uvedbo praktičnega pouka se bcao povečan tudi izdatk: Htbiške šole, ki niso predvideni v proračunu za letos. Nadalje so člani Sveta ugotovili da občinski ljudski odbori Koper, Izola in Piran niso ** ustanovili podjetja luških delavcev po predlogu Sveta za pomorstvo in ribištvo. Do sedaj so bili luški delavci organizirani v zadrugah, ki pa niso bile organizirane po veljavnih predpisih. Pristaniška služba le-teh je bi'a zato slaba. Nujno je, čimprej ustanoviti komunalno podjetje, ki bo združevalo luške delavce na področju občine Koper, Izola in Piran, ker je treba izvršiti priprave za izvoz soli in drugih pridelkov obalnega področja. Sklenili so predlagati občinskim ljudskim odborom, naj ustanovijo skupno podjetje, ki bo opravljalo usluge v lukah našega okraja. V razpravi o dodatnih sredstvih za ribištvo, so člani Sveta soglašali z razdelitvijo dotacije za napredek morskega ribištva, ki jo je dodelila Zvezna kmetijska zbornica. Od skupnih sredstev 20 milijonov din, ki so bila določena v ta namen, dobijo ribička podjetja koprskega o-Itraja 3,500.000.— din. Ob koncu seje so člani Sveta proučili finančna vprašanja, ki so nastala s prenosom nekaterih tovornih ladij »Jugoslovanske linijske plovbe« Reka na »Splošno plovbo Koper« v Piranu ter so na koncu sprejeli nekaj pomorsko upravnih ukrepov. URADNI VESTNIK Str. 107 Odkup kmetijskih pridelkov Št 15 — 24. februarja 1956 Ureditev odkupa in prometa s kmetijskimi prideiki preko zadrug je za utrditev tržišča potreben ukrep, ker s tem preprečimo delovanje najrazličnejših nakupovalcev in odkupnih podjetij, kar je velikokrat vzrok škodljivemu posredništvu, verlžništvu, povečanju stroškov, zviševanju ceh itd. To bo koristilo tudi navezovanju proizvajalcev na zadrugo, le ta pa se bo s tem gospodarsko okrepila, Izvajanje tega pa pomeni za kmetijske zadruge prevzem velike odgovornosti za oskrbo mest in predelovalne industrije. Zadruge pri nas so dejansko postopoma, a vedno učinkoviteje posegaie v odkup kmetijskih pridelkov. Odkup je stalno naraščal, vendar s tem še ne moremo biti zadovoljni. Naloga vseh je, da si prizadevamo za organizacijsko, kadrovsko in gospodarsko okrepitev osnovnih odkupnih enot, t. j. kmetijskih zadrug; zadruge morajo postati čimprej sposobne za izvajanje odkupa vseh kmetijskih pridelkov. Izšel je tudi odlok o posebnih pogojih, po katerih lahko kupujejo kmetijske zadruge proizvode pri posameznih proizvajalcih samo kmetijske zadruge. Zadruge bodo s tem postale važen činitelj za razvoj gospodarstva v tem smislu, da zajamejo ves odkup pridelkov in z ustvarjenimi sredstvi pospešujejo kmetijstvo in povečajo proizvodnjo pridelkov. Za uspešno opravljanje take naloge je nujno, da zadrugam nudijo svojo pomoč organizacije, ki trgujejo s kmetijskimi pridelki. Za boljšo Izvedbo navodil zveznega Državnega sekretariata za gospodarstvo in navedenega odloka, je Okrajni ljudski odbor imenoval posebno komisijo, ki naj izdela predloge za ureditev odkupa kmetijskih pridelkov. Razen tega naj bi komisija proučila oragnizacijsko obliko zadrug, ki bi zagotavljala nemoten odkup in odpravo nepravilnosti, ki se pojavljajo pri zadrugah glede na vprašanje manjkov, knjigovodstva, strokovnega kadra, kreditiranja, upravljanja z osnovnimi sredstvi in podobno. O predlogu komisije bodo obširneje razpravljali z zastopniki Zadružne zveze, Trgovinske zbornice in prizadetimi na skupni seji Sveta za gospodarstvo s Svetom za kmetijstvo. Komisija se je posvetovala z zastopniki prehranbeno - predelovalne industrije in zadrug in tako proučila najvažnejše probleme pri odkupu vina, mesa, lesa ter sadja in zelenjave. Mnenje komisije je, da je vprašanje kadra najbolj pereče za preusmeritev celotnega odkupa kmetijskih pridelkov preko zadrug. Temu vprašanju podo zadruge morale posvetiti več razumevanja in resnosti; malo je zadrug, ki bi razmišijale o štipendiranju kadrov. Pri tem je zelo važno tudi nagrajevanje, ker bo pravilna rešitev tega ugodno vplivala na dotok sposobnih ljudi v zadružne organizacije. V našem okraju tudi ni zadruge, ki bi izvedla delitev dela in ločila odkupno dejavnost od trgovske. V prihodnje je nujno, da izvedejo delitev v tem smislu, da bi industrijsko blago in trgovino z reprodukcijskimi sredstvi povsem ločili od odkupne trgovine. Tudi finančna vprašanja zadrug in ukrepi za izboljšanje opreme so zelo važni. Pogosto so zadruge v stiski, ker jim vežejo obratna sredstva nepokrite izgube in primanjkljaji. To je velika ovira za nadaljnji razvoj kreditne sposobnosti zadrug. Glede na tehnično opremo je potrebno poudariti, da brez dobro urejenih skladišč in zadostnih prevoznih sredstev se ne da zadovoljivo opravljati trgovine s kmetijskimi pridelki in z njimi redno oskrbovati mest in industrijskih središč. Za odkupna skladišča največkrat služijo razne lope, barake, garaže in podobno, ki so neprimerne za shranjevanje pridelkov, saj se v njih blago hitreje kvari in gnije. Mnenje komisije je, naj letos zadruge kljub temu prevzamejo celotni odkup kmetijskih py)#tl*ov. SPLOŠNI PREGLED Koprski okraj moremo razdeliti v dve proizvodni področji in sicer: področje bivšega okraja Koper, ki je značilno po proizvodnji paradižnika, zgodnjega krompirja, grozdja, češenj ter ostalega sadja in zelenjave; področje bivšega postojnsko-sežan-skega okraja, ki je značilno po proizvodnji lesa, živine, sena, sadja in zelenjave. Na področju bivšega koprskega okraja odkupuje kmetijske pridelke 16 zadrug, ki imajo v svojem sestavu 15 odkupnih baz in 18 skladišč. Te zadruge imajo 4.160 članov. Vrednost odkupa pridelkov je znašala lani približno 600 milijonov dinarjev, od tega odpade približno 30 milijonov dinarjev na odkup mleka. Po daljši razpravi je Komisija ugotovila, da so zadruge na tem področju ekonomsko sposobne odkupovati kmetijske pridelke, čeprav je še precej pomanjkljivosti glede na strokovnost kadra, manipulativnih prostorov itd. Komisija je bila tudi mnenja, da je treba pri zadrugah v Kopru, Strunjanu. Marezigah, Bertokih, Sv. Luciji in Vanganelu ustanoviti odkupne postaje in jih primerno opremiti. Ostale odkupne postaje ustrezajo teritorialni razdelitvi, vendar bi jih bilo potrebno še letos tehnično izpopolniti. Razen kmetijskih zadrug odkupujejo pridelke na področju bivšega koprskega okraja tudi državna in zadružna trgovska podjetja, ki so nad 60 '/t tržnih viškov odkupila preko zadrug. Poleg trgovskih podjetij so na področju bivšega koprskega okraja odkupovala tudi podjetja živilsko-pre- delovalne industrije, ki so se pri svojem odkupu skoraj v celoti navezala na zadruge. Razen teh so odkupovala pridelke še gostinska podjetja in trgovine s sadjem in zelenjavo za notranje tržišče. Podjetja iz ostalih okrajev in republik so odkupovala pridelke v glavnem preko zadrug. Iz tega pa moremo sklepati, da so na tem področju zadruge organizacijsko in ekonomsko sposobne odkupovati tržne viške. Upoštevati je vsekakor treba predlog komisije po razširitvi odkupnih postaj in izboljšanju le-teh za kvalitativni prevzem blaga. Na področju bivšega postojnsko-se-žanskega okraja deluje 38 zadrug, ki imajo v svojem sestavu 29 odkupnih postaj, članov pa približno 5.200. Lanski odkup na tem področju v prvem polletju cenijo na približno 330 milijonov dinarjev. Pri tem je treba pripomniti, da se glavni del odkupa v teh krajih opravi v drugem polletju. Ekonomsko najmočnejše zadruge v teh krajih so v Knežaku, Postojni, Ilirski Bistrici, v Pivki in Sežani. VINO Po podatkih Okrajne zadružne zveze pridelajo na področju bivšega koprskega okraja letno približno 700 vagonov vina, v bivšem sežanskem okraju pa približno 200 vagonov. Od tega je tržnih viškov približno 510 vagonov vina. Vino odkupuje v bivšem koprskem okraju 14 zadrug, ki imajo za to dve vinski kleti, eno v Izoli, drugo pa v Sečovljah; gradijo pa še kleti v Marezigah in Pobegih. Razen zadružnih odkupnih postaj je tu še podjetje svino* Koper, ki ima klet z zmogljivostjo za 300 vagonov vina. Letni promet tega podjetja je približno 450 milijonov dinarjev. Lani so odkupovali grozdje in vino v glavnem preko zadrug, delno pa tudi preko lastnih odkupnih postaj v Kopru in Izoli. Prodajno področje tega podjetja je zlasti uvoz v Trst. Avstrijo, CSR, Zahodno Nemčijo in Skandinavske države. Poleg podjetja «Vino* Koper odkupuje na področju bivšega koprskega okraja neposredno pri proizvajalcih tudi podjetje *Vino« Umag. To podjetje sl uredi v dobi odkupa grozdja pri nas dve sezonski odkupni postaji. Nekaj viškov odkupita tudi podjetji "Vino* Postojna in *Vino" Ilirska Bistrica. Po mnenju komisije naj bi se odkup grozdja in vina na tem področju opravil le preko zadrug, ker neposredno odkupovanje vina pri posameznih proizvajalcev sili odkupna podjetja k zviševanju cen. Komisija predlaga, naj se odkupna postaja v Izoli priključi zadrugi, medtem ko n&j bi odkupna postaja podjetja «Vi-no« Koper v Kopru še naprej odkupovala grozdje in vino. Neposredni odkup vina je treba gostinskim in trgovskim obratom prepovedati; le-ti so lani najbolj navijali cene. Tudi Str. 10§ URADNI YBSTNIK Čt. 13 — M- ftbruprja HM odkupne postaje kateregakoli podjetja za promet z grozdjem in vinom, s sedeiem v Kopru ali izven, niso potrebne, kajti že dosedaj je Sla večina odkupa vina preko zadrug, ki so v glavnem sposobne opravljati to delo. Podjetje «Vino* Sežana, in nekaj manj tudi podjetje «Vino* Postojna in *Vino* Ilirska Bistrica, so v glavnem odkupovala na področju bivSe-ga sežanskega okraja ali pa pri večjih pooblaščenih podjetjih. Lani je podjetje «Vino* Sežana odkupovalo grozdje neposredno pri proizvajalcih, ker zadruge še niso bile sposobne, oziroma niso imele primernih prostorov za odkup. Sedaj gradijo klet v Tomaju. Pri proučevanju stanja odkupa na področju, kjer se proizvaja znani kraški teran, je bila komisija mnenja, da je treba kraški teran, ki se sedaj toči in embalira v najrazličnejših krajih in na najrazličnejše načine, nujno zaščititi, ker je iskana sorta. V ta namen naj se podjetji «Vino* Sežana in KZ Tomaj povežeta s podjetjem «Vino* Koper, ki ima sodobno urejeno klet. ŽIVINA V bivšem koprskem okraju redijo približno osem tisoč glav živine, od tega je tržnih viškov 900 glav. V ostalih krajih okraja pa imajo približno 2? tisoč glav živine in odpade za odkup približno tri tisoč glav v vrednosti 240 milijonov dinarjev. Pri odkupu živine nastopa na naših tržiščih sedem izvoznih podjetij, šest podjetij za notranje tržišče in 16 zadrug, ki imajo v svojem sestavu mesnice za preskrbo prebivalstva na njihovem področju. Cenijo, da odpade približno 20 % odkupa na zadruge, 40