Razne novice. * Imenovanje. G. Fran D o b r š e k, dosedaj pom. uradnik dež. bolnišnice v Judenburgu, je imenovan za kancelista v bolnišnici v Mariboru. * Nabori 1. 1907. V Radgoni 5. in 6. aprila, v Cmureku 8., 9. in 10. aprila, v Arvežu 19., 20. in 22. aprila, v Mariboru (za okolico) 22., 23., 24., 25., 26. in 27. aprila, v Slov. Bistrici 15., 16. in 17. aprila, v St. Lenartu v Slov. gor. 12. in 13. aprila, v Mariboru (za mesto) 1. in 2. marca, v Gornji Radgoni 4. in 5. aprila, v Ljutomeru 2. in 3. aprila, v Ormožu 1. in 2. marca, v Ptuju (za mesto) 4. marca, v Ptuju (za okolico) 1., 2., 5., 6., 7., 8. in 9. marca, v Rogatcu 26. in 27. marca, v Celju (za mesto) 17. aprila, v Brežicah 8., 9. in 10. aprila, v Kozjem 12. in 13. aprila, v Sevnici 15. in 16. aprila, na Vranskem 18. in 19. aprila, v Mozirju 20. in 22. aprila, v Šoštanju 23. in 24. aprila, v Slovenjgradcu 29. in 30. aprila, v Marenbergu 25., 26. in 27. aprila. * Pozor pred agenti! Iz Hošnice v slovenjMstriškeni okraju se nam poroča, da je hodil ta mesec po okolici neki agent, ki je vabil ljudi v Ameriko. Obljubljal je ljudem, da jim preskrbi vse potrebne listine, če mu dajo nekaj kronic. Ko je pa imel denar, je izginil. * Ponuiožltev topništva. Na novo se ustanovi 13 oddelkov za strojne puške, štiri oddelke dobita inomoški in graški armadni zbor, 5 pa vojaštvo v Bosni. Na novo se nadalje ustanovi pet divizij baubičnib topov za obleganje, vsega vkup 60 novih iopov (15 baterij po 4 topove). Topovi so 15-centimet. havbice. Te nove preuredbe je uvedel novi šef generalnega štaba. * Kako bo v prihodnje pri vojaških naborih. Vojna uprava namerava izdati naredbe, po katerih se bo odslej pri naborih ostreje postopalo. Manje napake pri ušesih in očeh se ne bodo upoštevale. Mera pri kratkovidnosti se zmanjša od 6 na 4 met. Pafi pa se bo oziralo bolj na srčne in živčne bo lezni. * Šolsko hranilnlce. V Ameriki so zelo razširjene šolske hranilnice. Namen šolske hranilnice je, da se mladina priuči varčevanja. Mali zneski učencev se vsak teden zberejo v šoli ter se nalože v bližnji hranilnici. Te branilnice so se po malem udomačile v 1479 šolah in to v 118 mestih in 24 državah. Skupna svota teh šolskih štedenj znaša pa 1,309.625 dolarjev, dokaz za naš narodni pregovor: «Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača." * Mnogo nesreč se je že zgodilo pri kmetskih strojih, posebno pri mlatilnici. Naša nevednost je kriva, da trpe potem ponesrečenci, ker ne dobivajo nobene podpore. Naznanite posestniki po županu politični oblasti, katere stroje imate, koliko delavcev, število dni dela in zaslužek delavcev pri stroju. Plačevati vam ni treba zavarovalnine, plača jo za vas deželni odbor, ki daje leto za letom po 3600 "C ,,splošni delavski zavarovalnici proti nezgodam v Gradcu." Ako se potem kdaj zgodi pri vašem stroju delavcu nesreča, dobi zavarovalnino, drugače pa bi morali vi sami plačevati ponesrefiencu in ga vzdrževati. Župani sami naj skrbijo, da se naznanijo stroji. Tiskovine dobi žnpan pri politični oblasti v slovenskem jeziku. Storite to, nesreč pri strojih je veliko. Dežela pa zavarovalnino tako plačuje, če je kdo naznanjen ali pa ne. * Slovenska Inncčka zveza. Ustanovitev Slovenske kmečke zveze je vzbudila po celem Slovenskem splošno in veliko pozornost. Prijatelji jo po zdravljajo, neprijatelji jo srdito napadajo. In neprijatelji so ji vsi listi, ki so glasilo liberalnih ufiiteljev in mladega advokatskega naraščajo. Med neprijatelje pa je zašlo tudi glasilo celjskih prvakov ,,Domovina" in pribiti moramo, da piše najbolj nesramno o k m e 6 k i zvezi. Seveda, celjski prvaki in k m e č k a zveza, kaka daljava je to, kako družabno ni/iko je teit! ljudetn vse, kar je kmečko in. delavsko! Opozarjarno ..Doraovino", da ni pisala v tem toim o liberalni Narodni stranki. Imeti hoče tudi, da bi bila Kmečka zveza samo stanovska in ne politična organizacija. No, ona je oboje, ona je stanovskopo litična. kme^kopolitiftna organizacija, kateri bo glavni namen, da spravi kmečka vprašanja v politifino o.spredje. In to nalogo že sedaj izvršuje! Slovenska javnost se že dolgo ni tako mnogo in vsestrunski bavila s kmeckimi vprašanji. kakor ravno ob vistanovitvi Slovenske kmeftke zveze! N e p r ij a t e 1 j i kmeta pa so vsi, kateri ne privoSčijo kmetu politične organizaeije. Seveda, kmet bi naj pridno in lepo delal, dovolijo mu celo, da se briga in poslužuje rmjnovejših sredstev, toda od politike še ga hočejo iraeti vedno dalefi proč. Le stanovskostanovsko! To je že stara politika našega liberalizma v Avstriji! In ker se kmet res ni brigal za to, da bi njegova vprašanja dobila tudi v politiki svoje mesto, za to ga je postavodajalstvo zanemarjalo, za to je prišel na kant. In sedaj še ga bočejo nadalje odvračati od politike, seveda le tisto jim privoščijo, ki jim jo podajejo gospodje kakor Kukovec in bivši socijaldemokrat Spindler! Slovenski kmetje, oklenite se svoje zveze, kajti napadi dokazujejo, da je vašim nasprotnikom neljuba. In kar je vašim nasprotnikom neljubo, to je za Vas dobro. Pokažite, kmetje, sedaj svojo premišljenost, ne rušite kmečke sloge, ne dajte se vleviti od liberalnib učiteljev in advokatskih kandidatov, ampak držite se svoje Kmečke zveze! * Shod -Stajerčeve4* stranke, katerega je sklical ptujski Ornig minulo nedeljo v ,,Deutsches Vereinshaus", je bil zelo klavern. Udeležili so se ga sami nemški g o s p o d j e (odvetniki, trgovci, uradniki itd.). Med drugimi smo videli tudi urednika ,,Marburgerce", to je tistega lista, ki je imenoval že pogosto Slovence roparje, morilce in ljudožrce. Tudi učitelj nemčurjev Cmerešek iz Loft je počastil ta shod, čeravno se noben človek ni brigal za njega. Kmetov sploh ni bilo na shodu. ,,Stajerc" se je vetino bahal, da ima toliko privržencev raed kmeti. Kje pa so ti bili? Le nekaj gospode — sami generali brez armade! Bilo je res žalostno zborovanje! ,,Stajerc" se je s svojim sbodom grozno osmešil. To hoče biti kmečka stranka, če pa ni na njenera shodu niti enega kmeta, razven — prijatelji, ne smejte se — črešnjevski krčmar Kresnik. Kak razloček med shodom .,Slovenske kmečke zveze" in pa med tem shodom. »Stajerc" je pokazal, da nima med kmeti niti enega privrženca, ki bi se mu bilo zdelo vredno, se udeležiti shoda. Glavni namen shoda pa je bil popolnoma drug. ,,Stajercu" gre slaba za denar. Zato so sklicali skupaj te gospode, da bi ustanovili nekako tiskovno društvo, ki bi naj z denarjem pomagalo jetičnemu ,,Stajercu." V odbor so si izvolili podžupana ptujskega Steudte, nemškega odvetnika Plahki, žganjarja Straschilla, trgovca Slawitscha, nekdanjega socijaldemokrata in urednika ,,ŠtajercaK Linharta, župana Orniga, bistriškega župana Stigerja in ormožkega župana Kautzhammerja. Toi*ej niti enega kmeta ni v odboru! Sklenili so, da bodo imenovali Stajercijansko stranko za naprej: ,,Napredna zveza", znamenje, da se že sramujejo imena ,,Stajercijanska stranka", ki je prišla pri spodnještajerskih kmetih ob ves upliv! * Shod v Žaleu in Petrovčah, kl jih je tamkaj priredil dr. Korošec, naši liberalni struji ne da miru. Napadajo ga v .,Narodu", v ,,Narodnem listu" in v ,,Domovini." Seveda je celjskim liberalcem neljubo, da nimajo niti pred svojimi vrati trdnih tal. Kajti v Petrovčah so hoteli proti Korošcu nastopati le Fridrih, jurist Lipold in mladi Kukec, vsi kmetje pa so odobravali izvajanja dr. Korošca. G. Fridrih, zastopnik narodne stranke, pa je s svojim govorom o zvišanju lokalne poštnine, telefonskih in brzojavnih pristojbin, o regulaciji itd. pokazal, da mož ne razume takih vprašanj, z drugimi izvajanji kakor glede kmetijskih podružnic, glede pristojbin pa je dokazal, da tudi malo ftita. V Žalcu so delali nemir le Sokoli in tem mladim ljudem se ni dala beseda. Kmetje so z zanimanjem in pozorno poslušali izvajanja dr. Korošca o hmeljski postavi. Ko je navajal dr. Korošec podatke poljedelskega ministra o hmelju, mu je začel nadučitelj klicati, da so podatki krivi. Dr. Korošec mu je takoj odgovoril, da se je jeden poslanec itak do njega obrnil za podatke, a hitri Petriček jih ni poslal. Sicer pa smo pogledali podatke poljedelskega ministrstva o bmelju za vefi let nazaj, in vedno so krivi podatki. Cudno, ali gosp. Petrifiek morda ne pozna teh podatkov in zakaj nic ni storil, da se popravijo! To je akrb g. nadučitelja za hmeljarje! Več let pusti niarljivi g. Petriček ta pogcešek in sedaj boCe, da poslanci pridejo s pravimi podatki. Tako ho6e svoie grehe zvaliti na druge rame. G. Petriček je tudi tožil, da se še postava ne bi smela skloniti. To kaže, da mož niti ne ve, kaj se v Avstriji godi. Aki bi se ne bila sklenila hmeljska postava, potem bo se na hmelj pa obrafiala nova postava o kupfeijskem tekmovanju. Bilo je torej potrebno, da se hitro sprejme hmeljska postava, ki vsebuje izjeme od strogih določil postave o tekmovanju G. Petriček se naj prej uči. naj študira podatke in postavodajalstvo, potem še le naj javno nastopa. ako se noče zopet javno blarairati! * Dela se jim je zljubilo. Precej 6asa se je pravilo po naših mestih in trgih, da se mora slovenska politika spremeniti: in napočil bo lepši dan Slovencem na Stajerskem. No, še pred koncem starega leta dobili smo med drugimi novimi in narodnimi listi tudi ,.Narodni list" in ž njim narodno stranko, ki naj politično življenje popolno preobrne. Narodna stranka hoče biti, pa noče pripoznati, da narod brez vere no6e biti. Dozdaj bi bilo boljše, ko bi se imenovala stranka čistih, <iamre6 čistih verskili predsodkov. In to so dozdaj le še malokateri tako ,,srečni'\ Kako pa da je takoj večina učiteljev za to stranko. Eh, so pa6 vedeli najprvi, da se jim je vstvarilo novo ognjišče za ,,narodno", to je protiduhovsko politiko. Ti so pokazali, kaj boče nova stranka in se za to tako hitro zanjo zavzeli, kakor tudi liberalni meščani. Razumerao Vaš ,,pokret." G. Vek. Spindler pa tudi mora živeti! Ce se ho6e pri nas živeti ali vsaj životariti, treba lepe obljube delati, sicer zmrznfr v samoti, za resnico pa samo po ovinkih hoditi. * Kmetje, proč od politike! Tako hočejo liberalci! Samo oni imajo pravico, v politiki kaj govoriti! Dr. Kukovec, ki je dne 20. t. m. v Brezju pri Mariboru agitiral za nemški pouk ter s tem izdajal svojo narodnost, se je namreč dne 27. t. m. v Slivnici ob Savi hudoval, da se nekateri, ki bi morali hoditi le za p 1 u g o m i n b r a n o ali pa pri sv. maši hostijo kvišku držati", vtikajo tudi v politiko. G. narodni prijatelj nemščine bo že moral oprostiti, da se kmetje in duhovniki njegovi pameti in njegovim željam ne bodo nikdar klanjali! Nadalje se je narodni prijatelj nemščine hudoval, zakaj se njegova stranka naziva liberalna in brezverna. No, zaradi tega, ker ji stojijo na Celu sami liberalci! Ali se niso vsi liberalci takoj zbrali okoli njene zastave. Ali niso vsi liberalni učitelji trumoma vdrli v stranko? * Kaj vse vedo? Neraški in slovenski liberalni listi že vedo, kdo bo na Spodnjem Štajerskem kandidiral. Tako pravijo: Robič raariborski okraj desni breg, dr. Korošec mariborski okraj levi breg, Roškar Ptuj, dr. Ploj Rogatec, dr. Vovšek Celje, dr. Benkovič Brežice, dr. Vrstovšek Soštanj — Mi samo to lahko rečemo, da še Slovenska kmečka zveza o kandidatih samih ni razpravljala in da je zgorej iraenovana vrsta kandidatov vzrastla menda le v glavah liberalcev, ki bi že grozno radi zafteli delati zgago med našim kmeekira ljudstvom! * Ali je t« -narodno"? Predzadnjo nedeljo dne 20. t. m. je liaeralna narodna stranka priredila shod v Brezju pri Mariboru. Vsakdo bi mislil, da bo vsaj pred vrati mariborskega mesta pokazala svojo n a r o d n o s t. Saj je gotovo znano tudi celjskim advokatnim kandidatom. da je v mariborski okolici nemSkutarsko naziranje zelo udomafteno in se javlja v zahtevi po nemškem ponku in nemški šoli. In nemfike šole rastejo strašno bitro okoli Maribora in nemškega pouka je v šolah vedno ve«5. Prva naloga vsake narodne stranke je torej, buditi v tej okolici narodno zavest ter spretno agitirati za slovensko šolo. Toda čujte in strmite! Dr. Kukoveo, častiželjni ustanovitelj in voditelj Narodne stranke, je prišel v Brezje ter tamkaj ob ploskanju navzočih u 6 i t e 1 j e v v n e t o a g i t i r a 1 z a n e mški pouk! Slovenci sami torej nastopajo v mariborski okolici za kolikor možno p o n e m5 e n j e! Dr. Kukovec si je izbral ravno najbolj nevarno okolico, da tukaj trosi svoje protinarodne nazore o nemškem pouku! Kako naj imenujemo delo takega človeka? Ali še je to Slovenee? Kdor uganja take stvari. s e i g r a znarodnostjo i n j o izdaje! Proč s takimi ,,voditelji", ki izdajejo in izpodkopniejo svojo narodnost! In to vzdržujemo, če nas dr. Kukovec. kakor je nekaterim že pretil, toži in nas da obsoditi. Opozarjamo ga relo na lo, da se mu mariborske porote ni treba bati, kajti tam ho naSel svoje — somišljenike glede nemškega pouka! * Stajerceva laž. Sporočili smo že, da je dr. Korošec govoril v državnem zboru za vinogradnike, in sicer, da se vino ne sme pančati s sladkorjem ter da se kleti vinotržcev morajo strogo nadzorovati, koliko vina pride v klet in koliko gre iz kleti. Zadnji .,Stajerc" pa laže svojim čitateljem, da je dr. Korofter govoril proti zahtevam spodnještajerskih vinogradnikov. Hudirja, ali so pri ^Stajerou" za resnico slepi? ,,Stajercev" poslanec Wastijan je govoril za vinske kupce ter zahteval, da se v njihovem smislu postava spremeni. Tega pa nStajerc° hvali! To je coln navadna sleparijaT Uubi ,,Staierc°! Mariborski okraj. m lmeaovanie. Jetničar pri tukajšni okrožni sodniji gosp. Karol DrnovSek je irnenovan za uradnega oficijala. Cestitamo! m IJmrl je dne 29. t. m. g. Andrej G o 1 o b, nadučitelj pri sv. Marjeti na Drav, polju in je bii danes dne 31. pokopan. N. v. m. p.) m ,,Narodnl listu laže, da je bilo na sliodu ,,Narodne stranke" v Brezju pri Mariboru 50 oseb navzočih: bilo jih ,je ravno toliko, kot smo zadnjii poročali. m Slivnica pri Mariljoru. Izraz pohvalnega priznanja za skrltno gojenje šolskega vrta, zlasti sadnili dreves in cebel je izrekel deželni šolski svet g. Matevžu T u š e k, nadučitelju v Dobrovcali. — Celjski narodni listič, ki se zaletava v naše ,,sve6eništvo", naj skrbno povpraša in vestno porofia, zakaj se njegovi apostoli občinskih volitev niso udeležili ? Zanašati se na grajščaka in na duhovne, združiti se ž iijimi pa ne — to še ne bo prevrglo županskega stolca nikomur. m Pobrežje prl Marlboru. Cital sem v zadnji številki ,,Slov. Gosp." o naši šulferajnski šoli. Jaz bi le rad vedel, zakaj rai Slovenci v Pobrežju naj še vedno dajemo za šulferajn, ko itak plačujemo brez izjeme naložen nam davek; in glavno, kar bi najraje vedel, je to, kako korist imajo naši otroci od nemške ljudske šole. Pa da še Prajzi pošiljajo denar za našo šolo! Zakaj neki ravno nam v Pobrežje? Ali na Nemškem ni ubogih otrok? Zakaj jim ravno naših otrok usoda leži tako na srcu? Pa blagor naših otrok je nemškemu šulferajnu deveta briga, ampak zidati nemški most do Adrije, to je njili pravi cilj, to se pravi: spraviti iz sveta Slovence, ki smo naseljeni od podravskih bregov noter do morja adrijanskega. In v ta namen je treba najprej iztrgati ljubav do roditeljev naših in ko se je to doseglo, pač ni več težko, polastiti se naše domače grude. ,,Nemški šulferajn" v Berolinu je poslal za leto 1906 baje 480 kron za naša šolo, kjer je pao dobra polovica otrok slovenskih starišev. — Nemci vedo dobro, da je mlada nepokvarjena in nič hudega sluteča duša otrokova v ljudski šoli najbolj sprejemljiva za to nevarno cepiko; vesele ribice hlastajo po kobilici in ne vidijo, da tiči pod njo ostri trnek. Nemci vedo dobro, da si pridobijo z nemško šolo ravno najprej mlado otroško dušo v svoje mreže in da je ravno v tej starosti najložje ugonobiti, zatreti in pomandrati ono čustvo, ki je potrebno vsakemu udu naroda, ki sme upati na svojo bodočnost. Voditelji našega šulferajna, da veste, so v Berolinu; oni zapovedujejo in želijo imenovati nemško — svoje, kar se razteza raed severnim in jadranskim morjem; naši pobrežki šulierajnarji so le onib hlapci, ki vedoma, deloma tudi nevedoma iz vršujejo to sramotno in krvavo delo; večino teh je pa rodila slovenska mati; nekateri se rede še sedaj s slovenskem denarjem. Vsak Nemec, ki je odkritosrčen, rnora to potrditi! m Laporje. Novo, krasno šolo so si postavili Laporčani; veliko stane, a da se more šolski pouk povzdigniti in otrooi vspešneje podučevati, žrtvujemo stariši vse. Samo z načelnikora krajnega šolskega sveta ne moremo biti zadovoljni. Cuden mož je to; svojevoljno otroke kar oprošča od šole; in zdaj v najhujši žimi ne skrbi za drva, tako, da je moralo šolsko vodstvo šolo zapreti! Kaj ne, to vam je skrbni šolski oee! Sicer je pa čudno moder! Svojeglavno in proti sklepu krajnega šolskega sveta je dal staro šolo prenarediti; edino okno, ki je lopi dajalo svetlobo, je dal v svoji modrosti zazidati; in ko smo mu rekli, da bo v klobuku in v žakljih svetlobo v lopo nosil, je zid zopet razdrl in okno napravil! Da bi se mladina kaj ¦ koristnega ufiila v izobraževalnem društvu, je krajni šolski svet sklenil, društvu dati brezplačno eno sobo na razpolago. Pa naš načelnik svojevoljuo da celo staro šolo v najem trgovcu ia ponujal jo je tudi drugim v najem pod pogojem. da izobraževalno društvo ne sme biti tam! Pa udje izobraževalnega društva so bolj prebrisani, kot o6e Filip: najemnik stare šole je društvu eno sobo drage volje prepustil. In ubogi načelnik sedaj niraa več mirne ure. Cele noči ga straši izobraževalno društvo. upadel in oblodel je, da smo si res v strahu za njega! Ne vemo, če bo vse v redu.Veš ti, ljubi naš načelnik. celi svet pravi in tudi vrabci na strehi že čivkajo, da Filip Jug ne sodi na čelo šolske uprave. Mi vemo, da našemu Filipu čudno dobro dene, fte mu rečemo ,,načelnik", in še bolj mu gredo usta narazen, 6e mu kdo refte ,,gospod nafeelnik"; saj se sam hvali po krčmah: .laz sem največja glava v fari; župnik ni nič. nadučitelj ni nič; v Mariboru so mi rekli gospodje, da sem jaz največji in prvi! V odgovor na to bi mu samo v spomin poklicali pregovor. ki pravi: Kdor visoko leta. nizko pade. m Sv. Anton v Slov. gor. V torek, dne 22. t. ra. je po kratki in mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla Urša H e r n j a, posestnica v Župetincih, stara 56 let. Rajna je bila skrbna gospodinja, blaga mati in dohra soseda. Za njo žaluje mož in dva sinova. m Fram. Nismo nič bobnali in vabili po časnikih na veselioo, in vendar je ljudstvo napolnilo veliko dvorano Aninega dvorana. Kaj pa je bilo? Dekleta marijine družbe so nam pripravile nekaj prav prijetnih uric zadnjo nedeljo po ve6ernicah. Zapele so nam pod vodstvom domafiega g. organista najprej žtiri mične pesmice. In Čegava je pa ta? Povpraševali so se, ko je izgovorila le nekaj stavkor svojega govora M. Lešnik. Prav jasno in glasno nam je razložila, kako naj slovensko dekle goji ljubezen do materinega jezika in domovine. Zela je za svoj govor vsestransko pohvalo. Po govoru smo nestrpno ftakali na igro .,sv. Citau. Ni naš naraen preveč hvaliti igralke, a saj jih je ljudstvo dovolj pohvalilo. V zadregi smo, komu bi dali prednost, da bi se nikjer ne zamerili. — Kakor slišimo, se tudi fantje pridno uCijo dve igri, ki ji bodo kmalu vprizorili. Gospod urednik, napisal vam bi lahko toliko o naši ljubi mladini, da bi napolnili ves list, pa nič slabega. Vsako nedeljo imamo nekaj. Zdaj poučni shod, zdaj vaje v petju cei*kvenem in narodnem, zdaj govori in deklamacije, zdaj igre itd. Kakor vidite, nismo še zadnjil samo da se malokdaj oglasimo v Vašem listu, no saj vidite. ker imamo preveč dela. m Sllvnlca pri Mariboru. Pri nas snujejo bralno in izobraževalno društvo. Pripravljalni odbor že sestalrlja primerna pravila, da jih predloži gosposki. Nabirajo se knjige in knjižice za čitalnico ali ljudsko knjižnico v Slivnici, Orehovi vasi in v Račah. Vsi trije kraji so je potrebni. Vsaka dobra knjiga se hvaležno sprejme. m Bralno drnštvo prl Sv. Barbari niže Maribora je priredilo 20 t. m. občni zbor, v katerem so se vršila letna poročila. Glavno se posname iz zapisnika, da je btlo dohodkov le 49 K 10 v, troškov pa 39 K 77 v, torej prebitka 9 K 33 v. Knjig ima druStvo 606,od katerih se je leto 1906 le 238 prečitalo. V odbor so voljeni: Jan. Domitar, predsednik: Jan. Majhen, podpredsednik; Fran Kranjc, tajnik; Jože Kajnih, blagajnik; Al. Cvikl za dekliško zvezo; M. Domitar, knjižničar; Jan. Bizjak, namenstnik; odborniki: 6. g. Jos. Mihalič, Al. Zivko, Jan. Pihler in Jož. Mulec. Naročenih časnikov je: 2 iztisa ,,S1. Gosp.", 2 ,,Kmetovalca", 1 ,,Domoljubu, 1 ,,Bogoljub", 1 MSlov. Cebel.", 1 ,,Novi Sl. Stajerc", Moh. knjige, ,,Slov. Matica" in ,,Dom in svet". ,,Domovina" je pa 12 K že predraga, za to se ne naroči, rajši nakupimo nekaj poučnib knjig. m Sv. Jurlj v Slov. gor. Naše bralno društvo ,,Edinost" je priredilo v nedeljo dne 27. prosinca veselico z giedališkima predstavama: ,,Kr6mar pri zvitem rogu" in ,,Vaški skopuh". Ob enem se je vršil občni zbor. Po običajuem pozdravu predsednika Roškarja je podal tajnik svoje poročilo. Društvo je v letu 1906 priredilo tri javne veselice, štiri gledališke predstave. Zlasti važen društven pojav je ustanovitev mladeniške in dekliške zveze. Iz poročil blagajnika in knjižničarja je bilo razvidno, da je društvo znatno napredovalo glede dohodkov (434 K 79 v). A tudi so stroški narasli radi nabave in vezave knjig (489 K 46 v). Knjižnica šteje 642 knjig, in so si udje prav marljivo izposojevali knjige, ne samo pripovedne, ampak tudi poučne, gospodarske. Odbor je bil voljen večinoma prejšnji. Gledališki predstavi, ki ste sledili, ste se dobro obnesli. Mladeniči so se znali uglobiti v svoje uloge. Pevski zbor je po navadi sigurno in precizno prednašal pevske točke. Obisk veselice je bil uprav velikanski. — Ustrelil se je pri Sv. Juriju v Slov. gor. dne 24, prosinca Janez P oš t r a k, znani Stajercijanec. Komaj je bil sicer še spovedan — četudi so mu bili duhovniki v življenju le ,,črni farji" in ,,hudiči" — a vendar strašna in žalostna je taka smrt, ker je bilo življenje brez Boga. Pekofia vest ga je gnala v smrt. — Fabrikantom wNarodnega lista" v Celju damo ta nasvet: Ne usiljujte nam svojega liberalizma in svojega lista. Ce ga vam kdo pošlje nazaj enkrat, dvakrat, trikrat, celo po petkrat — odnehajte! To je moško. Tako postopata Baumann Jožef, trgovec, in Krajnc Franc, gostilničar, ki vam list vedno vraGata. Vzeli ste na piko zlasti trgovine in krčme. Pri nas ste se opeharili. Lenarftani, ki so v okrajnem odboru nove liberalne stranke, notar Stupica, dr. Gorišek, adjunkt Trstenjak, učitelj Urek in gočovski Kramberger, se sramujejo našega Mesareca, ki so ga tudi vzeli v svojo sredino. MTa nam dela sramoto, ne moremo ga rabiti." Tako govorijo! Ce torej Mesarecu res pošiljate 10 iztisov, prosto vam, ljudi take vrste vam privoščimo. Toda od nas roke svoje proč! Saj imate itak pri nas nadučitelja Pavlina in učitelja Pergerja, ki sta vaša z duhom in telom. Ptujski okraj. p Ptujske novice. V no6i od 23. do 24. jan. bi bil tukajšnji zdravnik, g. dr. Gregorec postal skoro žrtev strašnega zločina. Pozno v noč pride omenjenega dne nek mož iz Mestnega vrha pri Ptuju h g. doktorju s prošnjo, naj gre k njegovi zelo bolani ženi. G. Gregorec se nemudoma spravi na pot. Komaj sta malo iz mesta, hoče neznani mož po vsej sili, da bi šla skozi precej dolgi gozd, dasiravno je bila pot na prostem veliko boljša in krajša. Nič hudega sluteč se mu vendar g. dr. ustavlja, in tako se ogrieta gozdu. A mož je tudi pozneje silil vedno le v gozd; ko pa prideta po dobri poldrugi uri v Urbansko faro, pravi neznanec naenkrat, da je zgrešil pot, in naj torej g. doktor, kateremu je pot gotovo znana, gre naprej. Komaj pa je zdravnik storil par korakov naprej, plane mož z velikim nožem nad njega in ga zasadi z veliko močjo proti hrbtu; le debela zimska suknja je zabranila, da nož ni prišel do živega. G. doktor pade naprej, a ko se hitro zravna, je napadalec že spet pri njem, in vihti nož proti prsom, a g. Gr., ki je bil brez vsakega orožja, mu nastavi roko; to ga je rešilo skoro gotove smrti; pa5 pa je na roki dobil globoko rano. G> dr* sune tolovaja, d» pade vznak v precej globok klanec, tam je zbežal temno noč. Spremljan od dveh dobro oboroženih možev, ki jih je dobil v bližnji hiši, se poda g. dr. nazaj na Ptuj, kamor je dospel ob 4. uri zjutraj. — Zvedelo se je, da je neznani zločinec iskal najprej bolniškega zdravnika dr. Treitelna, nad katerim se je hotel, kakor se sodi, prav za prav maščevati, mogoče radi kakega poboja, kaierega posledice je moral dr. Treitl kot sodnijski zdravnik potrditi. Ko tam ni nič opravil, je šel po vrsti k vsem ptujskim zdravnikom. Dr. Gregorec se je še srefino rešil smrti! Rana na roki ni huda, tako da g. doktor svojo prakso naprej izvršuje. — Splošno so se ljudje zgrozili nad tem zlofiinom, in povsod se vprašajo, kako je to, da se v zadnjem času ravno v Ptuju in okolici godijo vedno strašnejše reči! ,,Sedera let boja" je zadnjič »Stajerc" pisal o sebi: da, zares, odkar izbaja ta brezmejno podli list in hujska proti vsakemu slovenskemu narodnjaku, je vedno več pobojev. Dosledno trga ta luterski list liudem vero iz srca, da podivjajo, postanejo šnopsarji, pijanci in pobijalci. Kateri zdravnik bo si še odslej upal po noči k bolniku, če se mora bati za svoje lastno življenje? Gg. Ornig, Slawitsch in drugi ptujski mogotci, zapomnite si: Vaš ,,Stajerc" je kriv, da ljudstvo vedno bolj podivja! — Ustrelil se je v Ptuju dne 25. jan. slikar in pleskarM o r e 11 y. Mož je bil velik alkoholik; zmeŠala se mu je pamet, in tako je žalostno končal. Bil je še le 36 let star..— Po noči dne 26. jan. je bil na Ptuju in okolici zopet s i 1 e n vihar z močnim snežnim zametom. — V predmestju Kaniža je umrla dne 27. t. m. po dolgem, večletnem trpljenju gospa Marjeta V r a č k o, stara mati dobro znanega, že pokojnega učitelja završkega, vrlega gosp. Pristernik-a. p Hajdin pri Ptuju. Pri občinskib volitvab dne 16. junija 1. 1. je pri nas popolnoma pogorela ,,Stajerciianska stranka", vsled česar so vložili proti volitvi ugovor. Toda tudi s tem so pogoreli. Dne 20. t. m. se je vršila volitev občinskega zastopa. Enoglasno je bil izvoljen za župana veleposestnik Janez G r a h a r in za občinska svetovalca posestnika M. Stolc in J. Z e 1 e n i k. Zivila zavedna občina! p Umrl je v St. Petru pod Sv. gorami veleposestnik g. Ferdinand K u n e j, bivši župan. p Sv. misijon — 251etnico zadnjega misijona— bodo imeli v St. Vidu pri Ptuju od 16. do 24. febr. t. 1. Vodili ga bodo 56. oo. frančiškani: P. Avguštin od sv. Antona Paduvanskega v Brežicah; P. Kasijan od velike romarske cerkve-bazilike ,,Matere Milosti" v Mariboru; P. Salvator od velike romarske cerkve-bazilike na sv. Gorah pri Gorici; P. Klement od velike romarske cerkve pri ,,Mariji Pomagaj" na Brezjah. Dal Bog obilnega blagoslova! p Zlate poroke pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Na Vinšaki Fr. Š e g u 1 a in Marija roj. Matjašič, blagi stariši znanega občepriljubljenega vinskega kupca Anton Segula v Hlaponcih. V Sakušaki Fr. P u b in Neža roj. Cizerl, spošt. stariši svetovnoznanega tovarnarja koles v Gradcu Janeza Puh, našega rojaka, in v Grlincih veleposestnik Janez Gorailšak in Marija roj. Toš, po domače Plohl; iz te hiše je bil Plohl, oče grolice Arna Meran, ki je bila soproga nadvojvoda Ivana (njihov vnuk Albert grof Meran je duhovnik — benediktinec v Sekavi od leta 1903); razun teh bi še pet parov lahko obhajalo zlato poroko! p Gospodarsko-izobraževalno društvo na Vnrbergu prav lepo napreduje. Imamo že nad 250 knjig, katere so nam podarili razni dobrotniki, pred vsem slavna Slovenska Matica, družba sv. Mohorja, g. Jos.Zmrzlikar in domači g. župnik. Najlepša zabvala vsera skupaj! Predavanje smo Imeli že dvakrat, dne 13. in 27. prosinca o jako zanimivi zgodovini starodavnega Vurberga. Najprej pač moramo poznati sarai sebe, svojo zemljo in svoj kraj, potem pride drugo na vrsto! p Kmečko bralno druStvo v Rogozniei pri Ptuju je priredilo dne 27. t. m. popoldne v Narodnem domu v Ptuju gledališko predstavo: ,,Pot do srca". Da je igra tako dobro ugajala, pripomogli so mnogo igralci, ki so svoje uloge izvrstno pogodili, čeravno so bili, kakor se je pripovedovalo, prvikrat na odru. Zato pa le še večkrat na oder! Po predstavi je bila v prostorih ,,Narodnega doma" prijetna zabava s tamburanjem in šaljivo poSto. Vrli ptujski tamburaši so nam slajšali urice s prijetnim zvokom' svojih tamburic, s šaljivo pošlo pa smo si pridno dopisovali ter dražili eden drugega. Društvu smo prav hvaležni, da nam je priredilo tako lepo in prijetno zabavo. Ljutomerski okraj. 1 Bralno društvo za ljutomersko okollco je imelo dne 20. jan. t. 1. v bralni sobi svoj redni občni zbor. Ko je gosp. predsednik prisrčno pozdravil mnogoštevilno zbrane ude, so odborniki prav vestiio poročali o delovanju društva v preteklem letu. Društvo šteje 176 rednih udov. 593 knjig broječa knjižnica je izkazala 1950 izposojil. Castno število! Društvo je priredilo tri poučno-zabavne večere z gledališkimi igrami, govori in deklamacijami. Dohodki so iznašali veliko vsoto 701.05 K, stroški pa 453.57 K. Na poziv gosp. predsednika se je požrtvovalnim odbornikom izrekla burna pohvala in zahvala. Z vzklikom je bil izvoljen novi odbor: č. g. Jan. Ev. Kociper, predsednik; 6. g. O. Skamlec, podpredsednik in knjižničar; Ign. Lipovec, tajnik; g. Fran Zacherl, blagajnik; gdč. Erna Razlag, odbonjica; jQŽe! &&- lamun in Amalija Kotnik, namestnika. V xelo živahni debati se je stavil marsikateri predlog v prospeh društva, tako u. pr., da se v druStvu ustanovi stenografski krožek. Med občnim navduševanjem je občni zbor imenoval svojega prvega Castnega uda, in sicer preč. gosp. dekana M. Jurkoviča v zahvalo, da v svoji naklonjenosti napram društvu pre^ pušča bralno sobo brezplačno. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 22. deuembra lanskega leta je v Kraljevcib pogorel Jožef D ora a n j k o. Zavarovan je bil pri ,,Vzajemni zavarovalnici ljubljanski", ki mu je ves znesek 1200 K brez kakega odbitka izplačala. Ta zavarovalnica j^vsega priporoCevanja vredna. 1 Slavnemu iirednlštvu ^Novega Slov. Staierca" v Liubljani. Da si vsakdo o časnikih sme prosto ustvariti svojo sodbo in jo tudi drugim povedati in razložiti, ne da bi s tem uničeval možko razsodnost, je morda vsestransko priznano. Nikdo, ki deluje javno, tudi nobeno uredništvo, se ne more odtegniti, ali si raorebiti oblastno prepovedati kritike. Le uredništvo ,,Novega Slov. Staierca"je tako deviško-občutljivo, da se o njegovem ljubeznjivem detetu predsednik ,,Bralnega društva" ne sme nepovoljno izraziti. Ker sem se v 2. št. ,,Slov. Gosp." v svojem precej obširnem zagovoru ,,drznil" v d v e b stavkih izreči svoje prepričanje, da list ,,Novi Slov. Štajere" ne spada h katoliškemu tisku, zato me je doletela ,,izredno visoka" čast, da mi slavno uredništvo iinenovanega lista v svoji 2. štev. od 20. jan. posveti zelo ,,prepričevalno", 46 vrst vsebujoče odprto pismo. Kako ugodljivof Res ne vem, ali se slavno uredništvo boji m o j e sodbe, ali pa se mi hoče s tem laskati — kali?! Kakor rečeno, zapisal sem le d v a stavka, a slavno uredništvo spozna, da ,,obširno razlagam", zakaj list ni za ,,Bral. društvo". Ali sta dva stavka res ,,obširno razlaganje"t Sicer pa 6e že citirate moje besede in odgovarjate^ nanje, zakaj pa navedete le p o 1 stavka in ne vseb. besed, ki se tičejo lističa?! Na nadaljnje Vaše pusto mnogobesedje mi dovolite naslednja vprašanja: S katero besedo sem Vam odrekal zaslugo, da bijete ,,najpožrtvovalnejše in najodločnejši boj za naše pravice in za pravi napredek svojih ljudi" ? S katerim izrazom sem pobijal Vaš ,,glavni cilj: boj proti nemškutarstvu" ? S <3im sem izkušal ,,izpri6ati, da imate le en skriven namen" ? Z mirno vestjo upam trditi, da tega političnega zlodejstva nisem kriv, oe z besedo, ne s peresom. Vaš nastop in boj zoper namišljenega sovraga, zoper »rabelja z velikim lt> parjem" je pravo pravcato novodobno Don Kišotstvo* brezplodno mahanje po zraku! Moja sodba o Vašem lističu je izključno le ta, da ni na katoliški podlagi, z veliko radostjo pa priznam, da ste odločni narodnjaki in neizprosni bojevniki. A vedite, to ,,ni dovolj"! Narodnjak brez krščanskega prepričanja je po mojem mnenju orel z eno perotjo. — Nikakor nočete, ker ne morete reči, da ste na katoliški podlagi, vendar pa navajate strani iz I. letnika. Na tak način me tudi lahko najstrastnejši framasonski ali judovski list prepriCa o svojem katoliškem programu, kakor n. pr. ravno list, zoper katerega ste opravičeno nastopili v najljutejši boj. »Casopisi in knjige, pisane na katoliški podlagi" so naj po ,,mojem tolmačenju, kakor trdite Vi, le ,,mašne knjige in knjige Družbe sv. Mohorja." Tako gorostasno neumnost mi prisojate in podtikate! Ali smem prositi polnoveljavnega dokaza! Ampak, takoVi, slovenski časnikar, podcenjujete, da smešite ^katoliški tisek" in z njim zajedno katoliško organizacijo slovenskega naroda!? Res, nevenljiva zasluga! Vaš boj velja ,,izdajalskemu, hinavskemu in pogubonosnemu nemškutarstvu". Kateri slovenski štajerski list ne dela tega? ,,Slov. Gospodar" se bori že 4t let, ,,Naš Dora" pa 7 let neustrašeno zoper tuje sovrage, in zakaj ne bi sodelovali pri teh listih, 5e ste ,,navdušeni za slogo", kar bi radi hudomušno predbacivali meni. Ali res ne veste, da je v z d r už e n j u moč? Ravno te dni sem slišal iz ust že osivelega rodoljubnega kmeta Muropoljca besede, ki Vam jih priporočim brezpečalnemu razmotrivanjut!: .,Ne morem razumeti kratkovidnosti ali hudobije narodnih voditeljev, da ustanavljajo list za listom ter nas z njimi vsiljivo nadlegujejo, kakor da bi že vsak kmet ,,Citalnico" moral imeti doma. Ali imajo vsi K prav, ki drug drugega tako strastno napadajo? Tako se ljudstvo ne vodi k sreči!" ,,Da, da", sem odgovoril na to jaz .,predrzneš", ,,tako se ljudstvo ne vodi. Veste, vsak ,,narodni voditelj" hofie imeti svoj list in v tej seibičnosti ni več ozira na blagor celokupnosti slovenskega naroda. Mi pa imamo listov, ki stojijo že ranoga leta kot katoliško-narodni bojevniki na boiišču. Kdor je osivel v narodnem boju, mu z mirno vestjo smemo več zaupati, kakor vriskajočemu naborniku, ki še ne ve sukati bridke sabIjice!" To sem pa pogodil! Denite me v stope zatol Kaj ne, pravi ,,rabelj" slovenskemu 6asnikarstvu l Konečno pa drage volje dovolim slavnemu uredniku, da, sedeč pri svojem praznem košu v Ljubljani, pride do ,,logi6no" edino pravega zaključka, da ˇ oddaljenem Ljutomeru bivajoči, popolnoma neznani predsednik ,,Bralnega društva", ki je vejica svojega ljudstva, ki živi m e d svojim ljudstvom in z vsemi duševnimi in telesnimi silami z a svoje ljudstvo, da ta ,,ni narodnjak, ni prijatelj ljudstva"! Ako slavno uredništvo nima ognjevitih katoliško-narodnih 61ankov, da bi z njimi polnilo predale ,,Novega SIot^ Stajerca", potem ga uljudno vabim, da se ,,bre*» plodno" dalje prifika z ,,rabeljem z velikim loparjem", z nvažno° posamezno osebo, s predsedniko-i ljutomerskega ,,Bralnega druStva",. ki je sedaj Ji Sv. Kooiper., kaplan. . . . • Celjski okraj. c Dobrna pri Celju. (lz občinske seje dne 20. jan.) Kakor smo zadnjič poročali, sprejel se je v tej seji tudi predlog zastran ravnanja dobrnske žandarmerije. Predlog se glasi: ,,Občinski odbor sklene: zoper postopanje do'»rnske žandarmerije pritožiti se na c. kr. okrajno glavarstvo v Celju, na deželno žand. komando v Gradcu, na ministrstvo notranjih stvari in za domobranstvo ter prositi merodajne oblasti, naj s\:r- ijo za to, da bo žandarmerija na Dobrni nepristraaski izvrševala svojo službo, ali pa se naj žandarmerijska postaja na Dobrni odpravi, s čemur bo veliki večini prebivalstva ustreženo." Predlagatelj, občinski odbornik Vebar, je utemeljil predlog z mnogimi vnebovpijočimi slu6aji. Zaradi prostora navedemo jih samo nekaj in brez imen. Kar zadeva pesjo kontumacijo, ki je sedaj v celjskem okraju, imajo nemški psi, oziroma njib lastniki, v očeh žandarmerije posebne predpravice. Pse slovenskih posestnikov zasledujejo žandarji celo po noči, med tem ko nemški psi brez nagobčnika prav po doniače smejo iti mimo žandarja, ne da bi se ta kaj zmenil zanje. To vse je dokazano s pričami. Kar zadeva ravnanje žandarjev zaradi svetenja, je pripisovati samo slovenski miroljubnosti, da ni prišlo do dejanskih izgredov. To je vendar vrhunec samovolje in nagajivosti, če žandarmerija naznanja na sodnijo slučaje, kjer ni bilo najmanjše nevarnosti zaradi ognja. Na meter visoko je ležal sneg in steza vodi ob potoku rned skalovjem, in ker sta dva kmeta svetila na takerau prostoru s treskami, sta imela dvakrat pot v Celje, t. j. najmanj 5 ur v taki zimi. Seveda sta bila oproščena, a kdo jima povrne zamudo časa in pot v takem mrazu? Takrat pa, ko je eden izmed teh kmetov svetil žandarju s tresko pod kapom, da je žandar popisal njegovega psa, takrat pa menda po mnenju žandarja ni bilo nevarnosti, ker kmeta ni naznanil. Neko neznatno fantovsko rabuko so žandarji naznanili in javili, da je bil eden fantov ranjen z nožem. Dotični pa je sam pripoznal na sodniji, da je bil samo opraskan s prsti. V dokaz, kako strašna je bila ta fantovska bitka, naj služi to, da so bili vsi oproščeni. Znan človek na Dobrni, ki je bil že večkrat obsojen, je grozil neki ženski s smrtjo. Ženska je šla naznanit celo stvar žandarmeriji, a ta ni hotela tega naznaniti na sodniji. Pri nekem pozvedovanju od strani žandarmerije je nastavil žandar bajonet na mladoletnega fanta. Lahko se misli, kakšni so uspehi takih pozvedovanj. Ali pozna dobrnska žandarmerija slučaj Bratuša? Dobrnske žandarmerije tudi ni videti nikdar v cerkvi in pri nobeni procesiji. Nekdaj je bilo to drugače. Morebiti pa vendar velja vzgled presvitlega cesarja tudi za dobrnsko žandarmerijo! ? Naj to zadostuje. Po naših mislih stvar ne more iti višje. Nepotrebno bo menda omeniti, da je merodajna za ravnanje dobrnske žandarmerije — narodnost prebivalstva. Ce še želi kdo več dokazov, so na razpolago! Zato pa nepristransko žandarmerijo ali pa nobene! e Trbovlje. Z nožem je trebuh razparal v nedeljo dne 27. t. m. v prepiru rudar Jožef Žibret svojemu sostanovniku 'Antonu Korošcu v Kurji vasi. Rana je smrtna. Napadalec je aretiran, ranjenoga so pa prenesli v bolnišnico. c Loka pri Zidanemmostn. V naši župniji imamo več koristnih društev. Hočem vas nekoliko ž njimi seznaniti. Ena lepa in potrebna je ,,Cerkvena družba", ki ima namen, zbirati potrebne pripomočke, da bi se postavila lepša in vefija larna cerkev. sv. Helene. Druga hvalevredna je mladeniška in dekliška Marijina družba. Kako lepo je videti, kadar se mladenifii in dekleta zbirajo pod zastavo Marijino! Žali Bog, da je še veliko lantov, ki niso v tej družbi. Dekleta so boljše v tem oziru. In tretjifi imamo še ,,Bralno društvo", ki pa kaj slabo vspeva. Res je, da je mnogo časnikov naročenih, pa jih je še vedno premalo. Pa kakšnega poučnega shoda tudi ni nikoli. — In sedaj še nekaj od požarne brambe. Mnogokrat je že sicer vspešno gasila ogenj, pa eno napako le ima: In ta napaka je, da ima nemško komando. V čisto slovenskem kraju, pa nemško komando. Na poslopju, kjer imajo shranjeno brizgalnico in drugo orodje, je tudi samo nemški napis. Tako nernfiurstvo vlada v naši po2arni brambi. Zbudimo se vendar enkrat iz te narodne mlačnosti in zahtevajmo vedno svoj materin jezik. c Loka pri Zidanemmostu. Dne 25. t. m. smo spremili k večnemu počitku Ivana Baumgartn e r j a. Bil je več let občinski sluga, pri požarni brambi in član kat. slov. izobraževalnega društva. Eapušfia žalujočo ženo in osem nepreskrbljenih otrok. Svetila mu večna luč! c Sv. Jnrii ob Taboru. Dne 27. t. m. imeli smo v našem br. društvu drugo poduftno predavanje. Predaval je potovalni učitelj g. Fr. GoriCan o gnojenju in potem jako zanimivo o sadjarstvu. Več ko 150 nkaželjnih poslušaloev sledilo je zanimivemu predavanju z napeto pozornostjo. Uspeh predavanja se je takoj pokazal, ker si je mnogo posestnikov pri g. predavatelju naročilo veliko sadnih drevesc. Z veseljem se je vzelo na znanaje, da. pride g. Gori4an prihodnjo jesen tudi praktifino pokazat. kako naj se mlada drevosa sadijo in obrezujejo. Zlasti pa so bili udeleženci navdušeni, ko so slišali, da se bo tudi pri nas prihodnje leto meseca januarja priredil gospodacBki teftaj, ki bo trajal celi teden in se bode pd strokovnjakov predavalo o vseb panogah kmetij- stva. Dne 17. februarja po veSernicab pa imamo tretji podučni shod, na katerem bo predaval g. Tvan Jurančič o čebelarstvu. Ze sedaj vabimo vse navdušene čebelarje na ta shod. Upam, da bo tudi takrat cerkvena hiša natlačeno polna kakor je bila zadnjift c Prvi antialkoholnl shod za slovenski Stajer je priredilo ,,Izobraževalno društvo" v Celju v nedeljo 27. t. m. v Narodnem domu. Zanimanje ,je bilo pred shodom zelo veliko, pa še tudi sedaj Dopoldne je bilo blizu 100, ptpoldne pa čez 400 poslušalcev. c tSv. JuriJ ob juž. žel. Zaupne seje Narodne stranke pri cestnem Jožeku se je udeležilo 25 oseb, med temi 5 celjanov. Sklepalo se je, kje bi se napravil veliki shod te stranke! Dr. Božič misli kandidirati a temu je ugovarjal župan Blaž Urleb, ker ta ima princip: doktorja in farja ne volite ! c Bratci med scboj. Bivši ,,socialdemokrat" Spindler v svojem listu brani trbovljskega socialnega demokrata Sitarja. Nobeno čudo, bratska ljubezen ne ugasne. Splošen smeb vzbuja v Trbovljah, da se Spindler zaradi tega, ker nima izpitov, prispodablja nemškemu poslancu VVastianu, ker baje tudi nima izpitov, in je vendar dober poslanec. Kaj bi Spindler tudi rad bil ,,dober poslanec". c Braslovče. V dveh dopisih iz sosednje Polzele govorilo se je o tamošuji narodni zavednosti. Priliko, isto pokazati, bodo imeli polzelski rojaki pri bližnjib občinskih volitvah. Za te volitve se tudi mi BraslovCani brigamo, ker nas ima mnogo volilno pravico na Polzeli. V 3. in 2. razredu menda ni tolike nevarnosti, ako slovenski možje ne bodo za pečjo dremali, ampak prišli na volišče. Nevaren se nam pa zdi I. razred. Volilni imenik je tako sestavljen. da ima ta razred 18 volilcev; med temi jih je več nemških in nemčurskih. V&6ina je še sicer vedno slovenska — ali ko bi se kateri izmed narodnih kmeCkih volilcev volitve ne udeležili, znalo bi se zgoditi, da zmaga peščica nasprotnikov — in Jabriška nemčurska stranka bi se vrinila v občinski odbor, kakor jež v brlog lesice. In začeli bi se žalostni in sramotni dnevi za dosedaj vedno narodno Polzelo. Skrbelo bi se in delalo na to, da se prej ko prej postavi šullerajnska šola, katero bi naj potem v kratkem občina prevzela v svoje oskrbovanje. Ker se nasprotniki — Nemci in nemškutarji — že zanašajo na zaspanost narodnih volilcev, zato bo sedaj pač od vaših glasov odvisno, da ne prodate domače zemlje sovražnemu tujcu. Zasledovali bomo z zanimanjera te volitve, ter pričakujemo, da se bodo vsi volilci, zlasti pa oni iz prvega razreda, skazali kot — možje. Braslovčan. c Šmarje pri Jelšah. Dne 25. t. m. zvečer med 10. in 11. uro je pogorelo gospodarsko poslopje kmeta Mihaela Pogelšek p. d. Turk v okolici Serovo. Da je to storila zlobna roka, sklepa se iz tega, ker je bilo poslopje na enkrat v ognju, torej da je na večih mestih bil ogenj zaneten. Škoda je tem večja, ker je s poslopjem zgorela goveja živina in svinje. Samo govejo živino cenijo nad 2000 kron. Poslopje je bilo zavarovano za malo svoto. Sumljiva oseba je že pod ključem, ki sicer taji to zločinstvo. — Pretečeno nedeljo 27. t. m. je sklenila občina okolica Smarje od sedaj naprej samo slovensko uradovati. Nekateri prijatelji ,,Stajerca" so se jako upirali temu predlogu, a vendar je zmagala zavednost in odločnost mož, ki jim §e bije srce za naš materinski jezik. Slava zavednim Smarčanom! Stajercijanci, le pomirite se, spomnite se na sklep mariborskega mestnega sveta, ki prepoveduje vsak javen slovenski napis v mestu, kjer živi ve6 tisoč Slovencev. V naši občini so pa samo Slovenci. Vas Stajercijance ne moremo k Nemcem prištevati, saj še ne veste, kako se po nemški kruh imenuje. c Rečica v Savinski dolini. K nam hodijo že dalje časa precej debeli ^punkelčki" BNarodnega lista". Ogledali smo ga že od zunaj in znotraj. Prav, da se spoznamo, vemo pa tudi, kam pee taco moli. Ker smo pravični ljudje, damo vsakemu svoje. Gospodje hvala lepa za papir in tinto — kar ste napisali, pa ni kaj vredno. Da ne boste razočarani, vam povemo, da se nam Bpunkelčeku smili, ki ga pošiljate brez računa, saj veste, kako poje narodna: PnnkelČeke vezala bom, bridko se jokala bom, ker te ne bodo videle več moje oči — rajža namreč v peč, ker nam je za odveč! Brežiški okraj. b Poslanec dr. Korošec je interpeliral vlado zaradi znane zadeve o razdelievanju podpov po okrajnem glavarju Vistariniju. b Kozje. Tukaj v Kozjem že ni bilo davno tako veselo in židane volje, kakor minulo nedeljo, dne 20. prosinca. Vse se je veselilo, bodisi staro ali mlado. Gospodarsko bralno društvo je priredilo javno veselico z igro ,,Eno uro doktor" (srečolov so nam v zadnjem času naši nemški prijatelji v Brežicah prepovedali), ki je prav dobro in na zadovoljstvo vseh uspela. Vse uloge so igralci dobro izvršili. Za gledalce je bilo veselja in smeha na cente. Smo pa tudi dobili v Kozje hrabrega vodja za take prireditve v osebi gospoda nadučitelja Hohnjeca. Veliki gostilnični prostori so bili do zadnjega kotička napolnjeni. b Zmrznlla je 23. t. m. pridna 331etna Sivilja Antonija J u v a n č i fi v Vidmu. Prejšni dan je odšla po opravku, odkoder se je vračala pozno zvefier. Kaj je bilo vzrok, da je obnemagala blizu svojega doma in jo dohitela smrt v snegu, se prav ne ve. Najbrž je bila temu kriva njena bolezeo, bolebala ie namreč na srCnem krfiu. b Sevnlea ob Savi. Gospodje od ,,Narodne stranke" prišli so ludi v Sevnico snubit. Za shod bila je strastna agitacija po celi posavski dolini, posebno pa v Brežicah in Rajhenburgu. To bi morali videti Sevnico zadnjo nedeljo, kako so jo ozaljšali vneti pristaši narodne stranke. Bila je vse v plakatih. Pomislite, samo na eni biši našteli smo nad 50 velikih in malih lepakov, okna, vrata in stene, vse je bilo pomazano z grdim popom in vsi ,,zavedni Slov nci" so se vabili, naj vendar pridejo popoldan ob 3. uri poslušat k Simončiču, kako bodo snubili go* spodje od Narodne stranke. Tretja ura se je bližala. Da bi g. dr. Vekoslavu ne manjkalo poslušalcev, pripelja se sem po trgu ve6 vozov, obloženih s samimi ,,zavednimi" Rajhenburžani. G. predsednik iz Stolovnika (Kunej) sedeli so mogočno, zavedajofii se svojega dostojanstva. Glas trobente pa je oznanjal Sevničanom, da zdaj napočijo novi dn vi, dnevi srece v Sevnici. Prvi je govoril dr. Božifi, kar je naznanil z gromovitim glasom Kunej iz Stolovnika. Ta govornik je govoril še precej stvarno o kmečkem vprašanju, noega sicer ni ni6 povedal; vse to se je obravnavalo že pri ustanovitvi kmečke zveze. — G. dr. Kukoveo bil je pa bolj hud. Hud za to, kako se vendar more Narodna stranka prezreti pri ustanovitvi kmečke zveze, hud za to, da si nekateri, ki bi ,,morali hoditi za plugom in brano, ali držati hoslijo pri maši kvišku", upajo mešati v take reči, katerih ne razumejo. Kadar koli se je dotaknil v svojem govoru ,,Slov. Gospodarja" in na novo ustanovljeno kmečko zvezo, pritrjevali so mu njegovi zvesti Rajhenburžani in Brežičani z glasnim ,,škandal." Tudi g. Rebek je eno povedal. Nato se je zaključil shod, ko še je eden izmed spremstva gg. doktarjev povdaril: ,,Farji imajo zmiraj velike trebuhe, zdaj pa še bodo večje dobili." Navzoči kmetje so občudovali oliko pristašev Nar. stranke. Dasiravno večina kmetov na shodu ni marala za snubitev Narodne stranke, vendar vršilo se je vse mirno, od naše strani ni nihče izzival niti z eno besedo, kar se je zahvaliti zavednosti naših kmetov. Zopet je trobenta zapela in klicala Rajhenburžane na vozove in šlo je iz lepe Sevnice, ko so jo izbudili iz smrtnega narodnega spanja. In tudi zavedni kmetje sevniški so šli domov, rekoč: .,Na^odna stranka, poznamo te!" Drobtinice. d Vzrok hudega mraza. Učenjaki pravijo, da je bil minoli teden zato tako hud mraz, ker je vladal okoli severnega tečaja hud vihar, ki je prišel nad Evropo. Vsled tega ledenega viharja, ki je šel 6ez naše dežele, je bilo pri nas tako mrzlo. d Vellkanska nesreča v rudniklh. V rudnikih blizu St. Janža na Elzaškem na Nemškem so se vneli plini. Pri tej nesreči je mrtvih čez 300 rudarjev. Natančno poročilo prinesemo v prihodniem ,,Našem Domu". d Morilee matere. Dne 16. novembra 1. 1. je umoril v vasi Raas na Srednjem Stajerskem 161etni Franc Kalcher svojo mater. Mati mu je prišla na sled, da je različne stvari ukradel ter zahtevala,da jih da nazaj. Žugala mu je, da ga sicer naznani orožnikom. Fant je bil zaradi tega jezen na mater in ko je ista našla v kolarnici cel zaboj ukradenih! stvari, jo je udaril z nožem po glavi, da se je vsa krvava s vsklikom: Moj ljubi Bog! zgrudila na tla* Ker še ni bila popolnoma mrtva, pehnil jo je še parkrat z nožem v glavo in v obraz. Mladi morilec matere je dobil 15 let težke ječe. d Tele s šestimi nogaml. Pri Sv. Miklavžu blizu Amstettena je povrgla krava kmeta Raffetsederja tele s šestimi nogami. Stiri noge so popolnoma pravilno razvite, dve krajši nogi pa molita na plečih iz telesa. Tele je popolnoma zdravo. Kmet bo tele zelo drago prodal, ker je že dobil dozdaj lepe ponudbe. d Otok izginll. Podmorski potresi so povzročili velikanske valove, ki so južno obrežje otoka Simeulu popolnoma opustošili. Bližnji manjši otok Simeulnatjoet pa je skoraj popolnoma izginil. Pri tem je izginilo v valovih 1500 ljudij. d Konjska slla. Mogoče ste že kdaj slišali ali 6itali besedo ,,konjska sila", n. pr. tisti in listi stroj ima toliko konjskih sil. Kakor imamo mere in utežft za vse refii, tako se lahko meri tudi moč, ki jo ima stroj. Kar je pri meri tekočin liter ali pri vagi kilo, to je pri meri moči konjska sila. .l:mez Watt, ki j iznašel parni stroj, jc prvi in7edel to ime. Prvi parni stroj mu je namreč opravljal tista dela, ki so se opravljala poprej s pomočjo konj. Konjska sila je tista moč, ki vzdigne v 1 sekundi 75 kil 1 meter visoko. Kakor se piše liter nakratko samo 1, meter m, tako pišemo za konjsko silo Crki HP. d Nekoč je perzijski gah poslal ve6 nadebudtujih dežel priučili temu in onemu ter pozneje s tem koristili svoji domovini v visokih službah. Tistega, ki je bil poslan v bogato, umetnosti polno Florenzo na Laškem, je kmalo en trgovec seznanil na neki zabavi z plemenito angleško rodbino. Jutrovskemn opazovalcu so najbolj ugajale tri res krasne ladyca (hčerke) one rodbine. Kar drugi dan zasnubi — vso tri ob enem; ko se mu čudom začudijo, ponudi So očetu za vsako visoko svoto svetlih perzijskih zlatov« So \o, je slabo naletel, dobil ni nobene, ako ravno so se bile zagledaie vanj vse tri. — Na trgovčovo vprašanje so je opmvicil s lem, da jih je hote.1 v.^dar. pokloniti svojema vladarjn, Saha, ki ljubi krasotiom lepših, pa §e v domovini ni videl, kakor so te tri < io prikupil bi se mubil tako, da bi mi najvišja služba bila zagotovljena prej nego vsem tekmecem, 6e še tako marljivo študirajo po evropskih vseučeliščih. d Voiakov roman. V Lisaboni na Portugalskem je bil znan neki vojak Jose z obiteljo, ki je imela devetletno zelo ljubeznjivo hčerko. Vojak je čutil do otroka veliko nagnenje in prinašal mu je redno razne majhne darove. Ko je deklica doraštla in izpolnila štirinajsto leto, jo je vojak zasnubil. Dekle ga je odbilo, Ceš, da ga ima rada sarao kot prijatelja, a, nesrečnega ljubimca je to silno bolelo. V svoji zdvojenosti je vzel samokres in streljal na deklico. K sreči je ni zadel, a sodišfie ga je obsodilo Tseeno na triletno ječo. Dekle je nato zanj prosilo, naj ga oproste, ali brez vspeha. Ko je prišel Jose iz ječe, je snubil dekleta vnovič, a tudi to pot zaman. To ga je tako zmešalo, da je ustrelil dvakrat na svojo ljubimko in potem nase. Dekle je ostalo nepoškodovano, a sam je umrl. d VojakOV je na svetu sedaj 5,250.000. Če bi pa enkrat nastela vesoljna vojska, bi bilo v nekaterih dneh pripravljenih 44,250.000 vojakov. d V moki se je zadušil petletni sinček lastnika nmetnega mlina Wimmerja na Gornjem Avstrijskem. Igral se je z drugimi otroci na podstrešjn ter padel v veliko, z moko napolnjeno posodo. Na klic otrok je priletel mlinareki delavec in potegnil dečka iz moke, toda bilo je prepozno. Dedek je že bil mrtev. d Idsica v zibeljki. Pri lovn na lisice bliza Beanfcrta na Francoskem, je zbežala ena lisica v kmečko hišo. Psi bo pa ndrli za njo. Ko stopijo lovei v sobo, najdejo v njih ženo, ki je prestrašeno držala dojenčka na rokah. Okoli zibeljke pa bo stali psi in jezno lajali v njo, kjer se je skrila pod odejo lisica. Seveda bo jo lovci kmala prejeli za košati rep. d Požrešna ščnka. V bodenskem jezeru so ribiči nlovili Sčnko, težko 20 kg. V njenem želodcu so našli človeško roko s tremi zlatimi prstani. d Pomanjkanje moških na Japonskem. Po Ogrskem se potika vedjaponskih agentov, ki prigovarjajo mladeničem, naj se izsele na Japonsko, češ, da vsled zadnje vojske manjka moških. Obetajo jim, ako se na Japonskem oženijo, dobe od vlade za vsakega sina 100 K, za vsako hčer pa 30 K. Stvar se je prijavila ogrski vladi, ki zaslednje te agente, ali so res poslani od japonske vlade ali pa so tleparji. d Obstreljen strah. Čadno dogodbo je doživel neki Londončan, ki je bil na lovu pri svojem prijateljn v škotskem gorovju. Nekega večera so bili lovski gostje pri večerji v starinskem gradu gostitelja Pogovor je nanesel na strahove, in graščak je pripovedoval, da ima v svojem gradn na stolpn sobo, po kateri hodi po noči duh nekega prednika. Londončan se je takoj ponudil, da prespi eno noč v dotični sobi, da dnha za vedno prežene. Vkljub odsvetovanju je šel spat na stolp, toda za vsak slučaj si je vendar položil revolver pod zglavje. 0 polnoči se je hipoma prebudil; mesečna svetloba je delala sobo polmračno in idelo se mn je, da slisi tnje dihanje in šepetanje. Zgrabil je reTolver ter nepremično Dapenjal pogled v poltemo po sobi. Naenkrat pa zagleda ob podnožnici evoje postelje popolnoma razločno dve veliki beli roki. Vzdignil jo revolver ter zaklical: nRoke proč, ali pa nstelim!'1 Nič seni ganilo, le zdelo se mu je, da se dnhovi roki nervozno treseta. Nato je glasno Stel: ena, dve, tri! In ker se roki še nista odmaknili, je, ustrelil. — Drngi dan ni mogel iti na lov; odstrelil si je namreč palec z desne noge. d Eihalno drevo. Ena izmed čndežnih naravnih posebnosti Južne Afrike je takozrano Hkihalno drevo", ki je dobilo svoje ,'ime od tod, da ga ne more nihče prežagati, da bi pri tem ne moral kihati; kajti DJegov prah deluje prav tako, kakor tobak za njuhanje. Nobena žuželka, noben (xv »0 drevesu ne približa; njegovo perje ima zelo grenek okns in njegov les se v vodi potopi. s Tele z dvema glavama. Pri posestniku Lov. Serdoner v Prelogah je povrgla krava mrtvo tele z dvema glavama. Odposlali so ga na živinozdravniški zavod na Dunaj. f Lučane. Poštar Hanusch, ki je na tukajšni pošti poneveril okoli 13.000 kron, je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Narodno gospodarstvo. g uvinorejska zadruga na Predarelskem. Leta 1903. je bilo na Predarelskem 19 živinorejskih zadrng % 903 člani in 1765 deleži. Meseca maja je bilo vknjiženih pri teh zadrngah 1405 samic in 26 samcev, torej sknpaj 1431 komadov. Živinorejsko knjigovodstvo ee vsled natanfinega nadzororanja vodi prav dobro. Statistika mlekonosnosti ee je vodila le pri 12 zadrugah. Pr teh zadrugah ima ena krava povprečno 3456 litrov mleka na leto. Večina živine je poleti na planinah. Tako na Predarelskem! 8 Ribnica. Nekdanjo Fachshoferjevo posestvo je gosp. Lopert prodal dogedanjemn najemniku g. Ptačnikn. g Emetijska podružnica pri St. Lovrencu na Drat. polju je imela 10. t. m. svoj občni zbor. V pretečenem letu je štcla 85 ndov in priredila 8 poučnih shodov: 3 doma, 2 v Cirkovcab, 1 na Črni gori, 1 v Majšbergu in 1 na Selah. Dobila oziroma nekoliko knpila je od osrednjega drnštva dve travniški brani, sedem trsnih in dve drevesni Skropilnici, enega merjaščeka in tri peteline štaj. pasme. Za gbčni zbor osrednjega drnštva dne 21. marca t. 1. so bili odbrani trije ndi. Prvoletni izkaz kaže tedaj plodonosno detovaaje. Le tako naprej, načelnifitvo in ndje! Naj se ne zdi nikomar &koda 3 krooe, ki jih izd* za to drnštro. g Streljanje proti toči. Neka znanstvena knjiga je prinesla o streljanjn proti toči sledeče porodilo: rV Italiji in Franciji eo se vršile v letih od 1902. do 1906. sistematidne, pod nadzorstvom znanstvenih mož stoječe posknŠDJe glede zabranjenja toče s pomodjo streljanja. To streljanje se je izkazalo tako brezuspeSno, da se je sklenilo to stvar popolnoma opostiti." Književnost. Koledai« družbe sv. Clrila in Metoda. Vsebina 1. Koledar za leto 1907. 2. Podrobnosti o Prešernu. Divnjek. Tisti, ki so poznali Prešerna, izumirajo. 3. Kako je Miroslav Vilhar pel o Ljubljani. 4. Nekaj o Andrejčkovem Jožetu. 5. Gregorčičeva labodnica. 6. Smrtni list Gregorčičev. 7. Knezu-višemu škofu dr. Frančišku Sedeju. 8. Luka Svetec, voditelj slovenskega naroda. (S podobo.) 9. Slovencem na tujem. 10. Koliko denarja ima vsa Bosna? 11. Ceška narodna obrambna društva. 12. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XXI. V vestniku so izkazane sledeče podružnice, ki niso poslale 1. 1905 nobenega doneska: Braslovče, Brežice, Celje (ženska podružnica), Gornjigrad, Gornja Radgona, Lehen, Orraož (ženska podružniea), Ponikva, Rečica v Sav. dolini, Sevniea, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Skolja vas pri Celju, Velenje, Velika Pirešica, 2alec (ženska podružnrca). — Družba šteje 152 podruž.) z 8024 člani; od teh pripade na Štajersko 41 podružnic z 2235 udi. Podružnice so prispevale 1. 1905 24.239 K 91 v; štajerske podružnice 5.809 K 14 v. Družba je vzdrževala lansko leto 11 otroških vrtecov, 6 ljudskih šol in je podpirala 3 otroške vrtece. Drustvena naznanila. St. llj pod Tarjakom. Tukajšnje bralno društvo priredi v Splihalovlh prostorih v nedeljo dne 3. svečana takoj po večernicah predstavo igre ,,Cita". Člani in gostje dobro došli k pošteni in poučni zabavi. Kat. delavsko dmštro v Pnščavl priredi dne 3. lebruarja 1907, v gostilni gospoda Eiohholzerja veselico s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Govor odposlanca nSlov. kr&č. socijalne zveze" za Štajersko. 3. Petje in Saljiva dražba. 4. Plačevanje mesečninef in vpisovanje novih. udov. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 50 vinarjev. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. 2lČko bralflo drnStvo priredi v nedeljo dne 3. svečana ob 3. uri popoldan v hranilnični hiši veselico z igro, tamburanjem itd. Ker imajo diletantje spretnega voditelja, pričakovati j*:, da se ta zabavni večer prav dobro obnese. Pri sv. Jederti bo na pustno nedeljo zvečer Citalnica priredila ,,Veselico" s pe(jem, predstavami: nKrčmar pri zvitem rogu" in ,,Kmet in iotograf" ter nopereto" ,,Kovafiev študent"; potem živo ^automat godbo" in gramolon. Gostje dobro došli! Bralno dmštvo pri sv. Anl na Krembcrgn priredi v nedeljo, 3. svečana 1907, veselico s petjem in gledališkimi predstavami ,,Sveta Cita", ,,Krčmar pri zvitem rogu" in nKmet in iotograf. wVojaško-veteransko droštTO" prl St. Tomaiu ima svoj občni zbor dne 3. februarja 1907 popoldne ob 4. uri v prostorih gostilne ,,pri pošti". Spored: 1. letno porofiilo, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno društvo v Staremtrgn priredi dne 2. svečana v nNarodnem domu" v Slovenjgradcu dve gledališki predstavi. Uljudno se vabijo vsi prijatelji društev posebno pa VTli Korošci. Toraj na Svečnico le v Narodni dom v Slovenjgradec. Bralno dmštvo na Linbnem iinu, svoje redno zbciovanje dne 2. svečana t. 1. po večernicah v Petkovi gostilni z običajnim vsporedom. Odbor. Voiaško veteransko dnuštvo pri Sv. Antonn v Slov. gor. priredi v nedeljo 3. svečana pri gosp. Podgoršeku veselioo s tombolo. Vstopnina 40 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor. Kmetsko bralno drušlTO t Trbovljah ima svoj občni zbor v nedeljo, 3. svečana, po večernicah v čitalaici. Kmetijsko bralno drn&tvo na Uajdini pri Ptuju priredi dne 2. sveCana t. 1. ob 3. uri popoldan v prostorih g. Grahara svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Sporočilo predsednika, tajnika in hlagajnika. 2. Volitev novega odbora. 3. Pobiranje ndnine in sprejem novih udov. 4. Sklep o naročilu časnlkov. 5. Slušajnosti. 6. Srečolov, petje in prosta zabava. Odbor. Bralno droštro ˇ Podvinclh pri Ptnja ima redni oočni zbor v soboto 2. svečana popoldan ob 2. uri na domu predsednika. Vsprejem novih udov.pregled računov in knjižnice. Volitev novega odbora. K pristopu vabi odbor. ProstoToljna požarna bramba na Polzeli priredi dne 10. svečana t. 1. veselico v prostorih g. Al. Cimpermana. Priredile se bodo dve igri in srečolov ter prosta zabava. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina: prve dve vrste sedežev 60 vin., drugi sedeži 40 vin., stojišča 20 vin. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, se tem potom z ozirom na blagi namen požarne brambe bližni In daljni sosedje k obilni udeležbi vljudno vabijo. Odbor. St. nj pod Tnrjakom. Bne 11. svečana t. j. na pustni ponedeljek se bodo vršile dve zanimive igre v gostilni pri gosp. Ant. Splihalu, namreč: ^Kmet Herod" in ,,Pri Gospodi". Začetek ob 5. zvečer. Vstopnina 30 vinarjev. Vse prijatelje, domače in poštene zabave vljudno vabi St. Iljska mladina. Sllvnica pri Mariboru. Diletantinje — družabnice Marijine družbe — predstavljajo v nedeljo 3. febr. po večernicah igro nSv. Cita". — Med dejanji svirajo domači tamburaši. — Pred igro poduCen nagovor. Smartin pri Slovenjem Gradcn. Dno 10. lebr. to je ravno na pustno nedeljo priredi nafee vrlo bralno društvo lepo predpustno veselico z dvema gledaliSkima predstavama, s petjem raešanih zborov, šaljivo pošto, konfeti itd. Kdor hoče zopet gledati nače navduSene igralce in slišati ubrano petje, ta naj pride gotovo pustno nedeljo v ,,Narodni dom° v Slovenjigradecl Tu se bo lahko pofeteno in po ceni zabaval. Smeha bo dovolj. Obiščite nas zopet, dragi gostje, kakor ste nas obiskali pri igri j.Mlinar in njegova hči", ne bo vam žal. NatanCni spored priobčiino v prihodnji številki. Kmetijsko bralno dračtro v Gorn^l Radgoni priredi veselico 3. svečana v gostilnl g. Skrleca. GledaliSke predstave: nBratraaec", ^Baztresenca", ,,Medved snubad". Svirali bodo tamburafel od Sv. Jurija ob Sfiavaicd. Nadalje so naznanja, da bode pou6oo predavanje vsako nedeljo t Citalnici v Gornji Badgoni.