Strokovni flst u povidlgo gostilničarskega obrte.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
: List izhaja 20. vsakega meseca. - - — Za Sane v „Zvezi‘‘ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Dtn 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din 5*—; posamezne itevllke 2 Din. Cena Inseratom: */« strani D 5*— vključno davek. =====		Uredništvo In upravniitvo Je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. Ift. . ...r» Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■ ■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave Je pošiljati do 10. vsakega me-■ seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ■ ■■■— ■ — —	
Štev. 5.	V Ljubljani, 2	0. maja 1928.	Leto XV.
Iz organizacij.
Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, ka-vamarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani, je imela svoj XXXVII. redni °bčni zbor dne 14. maia 1928 ob 15. uri v Prostorih načelnika g. Kavčiča.
Ob zadostnem številu navzočih članov otvori nač. g. Kavčič zborovanje, ter raz-motriva v pozdravnem nagovoru dandanašnji položaj gostilničarstva, ki izhaja iz nepravilne konkurence preobilnega števila točilnic, previsokih davščin, taks in doklad, ki Obremenjujejo pijače v tako visoki meri, da postajajo cene obratnim predmetom neprimerno previsoke, vsled česar obrati vsepovsod rapidno nazadujejo. Predsta-vi obrt. oblastvenega referenta magistrat, nega svetnika g. dr. Rupnika, ter preide k nadaljni točki dnevnega reda k čitanju zapisnika, ki se prečita in brez ugovora odobri. K tajniškemu poročilu o delovanju zadruge v pretečenem letu, poda g. dr. župnik izčrpno poročilo o postanku in nehanju točilnic po trgovinah, ter konštatira, da so se te resnično namnožile le vsled nepravilnega razumevanja nejasnih določil pravilnika o gostilnah in drugih točilnicah, ter da se bo po odpravi teli trgovko prej ko ne posluževalo tozadevno od-Prtih vrat k ustanavljanju bufejev in delikatesnih trgovin, katere se lahko vežejo s točenjem alkoholnih pijač. Pri teh bo pač dodati posebno na to, da se ne bode dovoljevalo vsake neprimerne čumnate kot sposobnim za tak obrat in da tudi že par obešenih klobas in košček sira ne more Predstavljati delikatesne trgovine. Obljublja, da bode obrtna oblast po možnosti obstoječih predpisov ščitila gostilničarsko
pred konkurenco s to prizadete občutne škode.
Točenje po trgovinah smatra on le kot postransko obrt, ter je bil mnenja, da Ista ne spada v gostilničarsko zadružništvo. Zmešnjave, ki so v tem pogledu nastale, pripisuje neprestanemu menjavanju ministrov in pa dejstvu, da vladajo pri nas drugačni pojmi o točilni obrti kot pa v Srbiji. Zdi se mu zadostno, ako se dovoli v bodoče trgovinam k večjemu prosto točenje žganih pijač preko ulic, ne pa za uživanje v lokalu, ter potrjuje mnenje, 'da bodi točilna obrt dodeljevana le rednemu go-stilničarstvu, ter obljublja jemati v bodoče na zadrugo ves obzir na njena mnenja, ter da bode obrtna oblast strožje gledala na red in pravilno postopanje izven gostilniških točilnic.
Načelnik g. Kavčič izreče Imenom celega zbora g. dr. Rupniku za njegov izčrpni referat najlepšo zahvalo.
Nato poda g. tajnik poročilo o 'računskem zaključku za leto 1927, kateri izkazuje Din. 68.091, 46 dohodkov in Din. 42 tisoč 883.85 izdatkov, prebitkov koncem leta Din 25.207.73, skupno Imetje 31. dec. 1927 Din 59.296.53. Na poročilo revizorjev gg. Joško Lavtarja in Vekoslav Dolničarja, da so računi pregledani in v redu se poročilo o računih brez ugovora na znanje vzame. K proračunu za tekoče leto se po-vdarja, da letošnji dohodki na pristopnin-skih pristojbinah daleko zaostajajo za onimi iz prejšnjega leta v enaki dobi, ter bo morda težko izhajati z zadružno doklado kakor je bila sedaj, L J. od maliH obratov Din. 50.— srednje dobrih Din. 100.— in od velikih' obratov Din. 200.— se vseeno sklene za tekoče leto, ostati pri dose-
danji zadružni dokladi, ter pobirati enako v prejšnjem letu po Din 50.—, 100.— in 200.— Din. od zadružnih članov, razdelitev v posamezne skupine se prepušča odboru.
K 6. točki dnevnega reda t. j, volitve odredi načelnik 10 minutni odmor v svrho dogovora o kandidatih. Na poziv načelnika ali so zborovalci za pismeno ali ustno volitev, je bilo soglasno izrečeno za ustno volitev. Nato se prečita lista prejšnjega načelstva, odbornikov, namestnikov in revizorjev z nekoliko izpremembami. Na dano glasovanje je bila ta lista z večino sprejeta, proti je bil podan en sam glas, ter je bil s tem izvoljen za načelnika g. Fran Kavčič, nač. nam. g. Fran Krapež, kot odborniki pa gg. Dachs Ivan, Fiala Jan, Polajnar Karel, Stritar Ivan, Štepic Peter, Černe Jernej, Soklič Matko, Škulj Rudolf, kot namestniki gg. Breskvar Fran, Banko Ignacij, Marenče Jurij in Ložar Jernej. Kot pregledovalca računov pa gg. Usenik Ivan in Zupančič Leopold.
K slučajnostim se oglasi g. Pogačnik Leon, poživlja na boljšo slogo glede edinosti v cenah, ker z neenotnimi cenami posebno pri pivu in tudi drugih predmetih, vlečemo le eden drugemu suknje doli, oso-bito milijonarji kaj radi kvarijo cene in ugonabljajo s tem manj imovite tovariše. Glede vajenlštva pa predlaga, naj se vsa-cega, preden se ga sprejme v uk preizkusi po šolskem vodstvu gostilničarske šole, ali ima zadostno šolsko predizobraz-bo, ker se v Inozemstvu osobito v nemških deželah opaža veliko več inteligence prt natakarstvu.
G. Tomec se pritožuje, da dela pivovarna, odkar se je vsa konkurenca k tej
industriji v Sloveniji odpravila, kar hoče. Cene pivu se absolutno previsoke, hmelj se kupuje v inozemstvu, domač pridelek pa zaman čaka odjemalca. Predlaga, naj deluje zadruga na to, da se cene primerno znižajo in pa da jemlje vlada pri sklepanju trgovinskih pogodb pozorneost na to, da se doseže večji carine prosti eksport vina iz naših krajev v inozemstvo, od tam pa osobito iz Češke carine prosti uvoz piva, da ne bode go&tilmičarstvo v Sloveniji podrejeno samovolji in izkoriščavanju le ene same pivovarne, da se doseže tudi y, tem pogledu prostejše dihanje.
O.	Dacbs se pridružuje tem izvajanjem, ter povdarja kake ugodnosti so svoj čas pivovarne nudile svojim odjemalcem, ter bi bil izhod iz teh sedanjih neugodnosti mogoč le s pridobitvijo še kake druge pivovarne na naš trg. Zahtevati pa moramo vendarle tudi nekaj bonifikacij kakor so bile pred vojno, ter naj se zahteva od pivovarne Union za odjemalce, ki sproti plačujejo vsaj 5 odstotkov kasa skonto. G. Tomec še pripominja, naj se apelira tudi na poslance in opozarja, da vlada med gostihnčarstvom splošno pritoževanje proti sedaujemu kartelskemu načinu in da zahtevajo od vlade reciprociteto ali kompenzacijo za prost izvoz naših vin, prost uvoz piva.
G. Kavčič poroča, da koncendira vlada tej industriji vse, ker nalaga financa na to borno pijačico ogromne finančne dohodke.
G. Repanšek predlaga nakup nekdaj mengeške pivovarne, kjer se nahajajo še krasne moderne kleti in bi se pivovarna lahko še restituirala.
G. Lavtar priporoča vlogo na finančno ministrstvo, da sedanje papirnate packe pri zaporah steklenic od piva odpravi, ker so ogabne in nehigijenične.
Priporoča se nadalje, naj se čimprej poda deputacija k oblastvenemu odboru za dosego odprave pobiranja po Din 5.— na poset kavaren po 1 uri ponoči, kef ta odredba obratom neizrečeno škoduje, ko se občinstvo predčasno izganja iz lokalov, kar je velika krivica in motenje zakonito dovoljenega daljšega obratovanja.
G. Tomec omenja drugi dan vršeči se kongres gostilničarstva v Zagrebu, da za nas Slovence skoro 'da nima smisla, ker z razlaganjem naših neprilik obtožujemo le samega sebe, ker drugodi nikjer ni uradništvo tako brezobzirno v izterjava-nju v finančnih zadevah kakor v Sloveniji ter je to v veliki meri krivo pretežkih' bremen tudi v gostilničarski obrti, nakar se mu odvrne od strani g. načelnika, da ravno zaradi tega smo primorani strniti se z vsemi organizacijami prečanskih krajev, da pridobimo s tem močnejšo falango in odporno silo v obrambi proti takim persekucijam ter se tudi ostali zborovalci izrečejo za skupni boj s Hrvati.
G. načelnik se spominja grozot in nesreč, ki so zadele bratski jugoslovanski narod Bolgare s potresno katastrofo, ter priporoča, naj sklene današnji zbor po-
dariti nesrečnežem primerno svoto h zadružnih sredstev. Nakar se z odobravanjem sklene na predlog g. Dachsa, podariti v to svrho Din 2000. Ker se nihče ni več oglasil k besedi, se zahvali načelnik vsem zborovalcem za izkazano čast zopetne izvolitve ter zagotavlja, da bode tudi danes izvoljeno načelstvo stalo neupogljivo na braniku za pravice gostilniških interesov ter zaključi zborovanje ob pol 18. uri.
Takoj na to se je vršil občni zbor bolniške blagajne članov gostilničarske zadruge, h katerim se prečita zapisnik lanskega občnega zbora in brez ugovora odobri. Tajnik poda statistično poročilo o delovanju in gibanju blagajne ter s tem y zvezi tudi poročilo o računskem zaključku.
Vseh članov je imela zadruga v pretečenem letu 285. Od teh je bilo ambulantno bolnih prijavljeno 140 slučajev. Izven teh 19 težkih obolelosti, katerim je bilo izplačanih 300 dni bolniške podpore.
V	bolnici se je zdravilo 23 oseb skupno 262 dni. Umrla sta dva člana.
Dohodkov je imela blagajna v času od 1. januarja do 31. decembra 1927 sledeče: Prebitka koncem leta 1926. Din 1438.5, vplačanih mesečnih prispevkov Din 86.632, skupno Din 88.070.05. Izdatkov pa: bolniških podpor se je izplačalo Din 5590, zdravnikom Din 21.200, za zdravila in razne lečilne pripomočke 13.863.68 Dim. Računi bolnice Din 7855, upravni stroški Din 17.515, pogrebščine Din 800 in raznih izdatkov, t. j. prispevek k najemnini Din 4300, pokojninskemu zavodu Din 1800, tiskarni pobotniške j uk ste Din 772, naprava telefona in naročila Din 1594, zavarovalnina proti vlomu Din 188 in druge pisarniške potrebščine skupno Din 9136 ter znaša svota skupnih izdatkov Din 75.959.68, prebitka koncem leta Din 12.110.37.
Na blagajno se stavijo mnogokrat velikanski zahtevki s predložitvijo težkih računov iz sanatorijev, klinik in višjih bolnišničnih razredov, katerih pa seveda blagajna zamore honorirati včasih komaj do 25% po postavkah cenah in določilih pravil bolniške blagajne. Tudi za pripravo ali napravo zobovja se v novejšem času oglašajo člani, katerih se pa zamore honorirati le v toliko ,v kolikor blagajniški zdravnik določa ali konštatira, da so poprave k obranjenju zdravja neobhodno potrebne. To naj cenj. zbor blagovoli v ravnanje blagohotno na znanje vzeti.
Rezervni zaklad znaša z 31. decembrom 1927 prebitek koncem leta Din 12.110.37 ter v hranilnici naloženih Din 20.759.74, z obrestmi vred skupaj Din 32.770.11.
Na poročilo gg. revizorjev, da so računi pregledani m v redu, se poročila odobruje na znanje vzamejo.
Ker se ni nihče več ogilasil k besedi, je bil tudi ta občni zbor ob 18. uri zaključen.
Tajniško poročilo
e delovanju Zadruge gostilničarjev » Ljubljani v leta 1927.
Kampanja zadružnih zadev v interesu članstva je bila v pretečenem letu precej bojevita, z dobrimi postojankami po3* vzeta, a vsled popustljivosti malo uspešna: Že 3. januarja je bilo sklicati sestanek vseh’ članov, na katerem se je sklenilo podati pritožbo proti sklepu vladnega komisarja za mestno občino ljubljansko, kateri je bil objavljen dne 24. decembra 1926, da hoče pobirati posebno trošarin-sko gradbeno naklado po 50 par od vsakega litra vina. Pismeni protest se je podal 4. januarja magistratu, velikemu županu in delegaciji ministrstva financ z zahtevo, da naj bi oblasti ne dale svojega privoljenja na vedno obteževalnejše obremenjevanje gostilničarstva za vse mogoče svrhe raznih občinskih špekulacij. Ta akcija je bila pozneje podprta tudi s številnejšo deputacijo, katera je baje pristala na to davščino le pod pogojem, ako se ukine davek na nočni obtsk gostov, ozima odpravijo lističi. Vladni komisar je na to baje pristal, ali deputacija si ni dala tega zabeležiti, pa je komisar tudi na to obljubo pozabil ali pa besedo snedel. Pobiranje 50 para od litra vina ima namen kriti obresti in amortizacijo kapitala za stavbo stanovanjskih hiš. Subskripcija na te delnice pa je bila tako malenkostna, da preostaja od tega gostilničarjem odvzetega denarja baje okrog 1 milijona dinarjev letno. Zakaj bi tedaj ta prebitek n'e mogel nadomestiti teh beraških dinarčkov, s katerimi si morajo gostilničarji ob 10. uri goste izganjati iz lokalov. Vsled tega obstoja mnenje, da bi se organizacija v bodočem stremljenju za odpravo te nočne davščine pošlužila tega dejanskega stanu in končno vendarle že pripravila občinski zastop do tega, da kompenzira ta velikanski prebitek, katerega sklada go-stilničarstvo s svojim delom za nadomestilo odprave davščine na nočni obisk go-stilen in kavaren.
V zadevi prepovedi točenja pijač ob dnevih volitev, t. j. dan pred volitvami, na dan volitev in še en dan po volitvah, se je zadruga pri oblastvili z vlogami mnogo trudila prepričati iste, da je ta določba dotičnega zakona mnogo preširoka, vsaj v naših krajih brez vsake podlage in da naj se stvar toliko preuredi, da bode, če že drugače biti ne more, samo na dan volitev veljavna prepoved, pred in še bolj pa dan po volitvah pa bodi vsaka prepoved ukinjena, ker nima drugega smisla kot šikano in pa otežkočenjc v prehranjevalnem oziru občinstva.
V zadevah, ako se katerikrat zgodi, da prispe vesela družba .v gostilno ki ima med seboj kakove brenkače ali harmonikarje itd., si pri tisti priliki v lastno zabavo zagode ali malo poskoči ,je zadruga na podlagi prejšnjih določb upravnega sodišča podala pritožbo na finančno ministrstvo s prepisom na delegacijo ministr-
»tva financ v Ljubljani da takih hipnih razveseljevanj ni smatrati kot prireditev od gostilničarja samega in se ne more zahtevati, da bi potreboval gostilničar to zadevo naznanjati ali plačevati kakove takse, ker se taka malenkostna zabavica zgodi brez njegovega dovoljenja, katere Pa gostom ne more prepovedati-, ako gosti njegovega opomina nočejo slišati. Zgodil se je na to konkreten slučaj v Ljubljani in na pritožbo prizadetega je finančni minister odločil, da je naša pritožba Pravilna in gostilničarja oprostil vsakih Posledic. Zadevo smo objavili v stanovskem listu Gostilničarja, kar bodi merilo Vsemu gostilničarstvu za enake slučaje v bodoče.
Na poziv občinskega komisarijata je dala zadruga sicer povabilo v stanovskem Hstu na subskripcijo delnic za stavbinsko ^Mjo, a k temu tudi svoj dobro uteme-Uen komentar.
Proti podeljevanju krajevnih pravic za gostilničarsko obrt je podala Zadruga v “'eh slučajih rekurze na notranje ministrstvo, kar pa je ostalo bob ob steno.
Ko je svojčas g. Novakovič začel razprodajati svoje zaloge z vinom v Kolizeju * nadrobnim točenjem, Je podala zadruga Pritožbo proti taki toleranci na magistrat, finančni delegaciji in velikemu županu,
pa se je vse molče prezrlo, samo da Je financa dobila svoje takse .
Za znižanje občinskega davka na prenočišče je podala Zadruga v pretečenem *etu trikrat predloge za primemo znižale te davščine v smislu kakor je bila v začetku vzpostavljena. Varujoč pri tem seveda interese zadruge na pridobivanju prispevka za vzdržavanje vajeniške strokovne šole, dokler ta davščina v kakoršni-koli meri obstoji.
V	zadevi 3%' odpisovanja na osušitev, kaio in drugačne gubitke pri vinu, pri pobiranju mestne užitnine, je zadruga nastopila trikrat s korenito utemeljenimi zahtevami in predlogi za ugoditev tej pravičnosti od strani mestne občine, k če-mer Pa je občina pristala le na l%ni odpis, kakoršnega je baje sklenil gerentski svet leta 1926. Ker se je ta akcija vsled te naše pobude razširila na vso deželo n so si zadruge povsodi izposlovale pri svojih občinah 3% na odpise pri plačevanju občinskih doklad, je obžalovati, da zastopniki ljubljanskega meščanstva na testnem magistratu še danes niso pristali na našo upravičeno zahtevo, dočim odpisujejo mesta Celje, Ptuj in Maribor 5/o pri pobiranju občinskih doklad na osušitev kaio in druge gubitke, bo vse-*ako potrebno to akcijo ponovno podreti. ker se mora raztegniti tudi na pobiranje oblastne doklade in pri čemer bo ^Toralo administrativno delo podpirati pač tudi energično osebno interveniranje zadružnega zastopstva. Ob priliki poseta kolegov Iz Gradca je zadruga preskrbela Prijateljski sprejem, pogostitev in prosto stanovanje ter sklicala v svrho medsebojne razložitve položaja gostilničarstva tu-
kaj In tam, v prostore restavracije Slon konferenco, ki je bila zanimiva in koristna.
Na merosodni urad se jc podalo vlogo proti brezobzirnemu in škodljivemu postopanju pri reviziji mer, ker eventualnih nepravilnosti pri istih gostilničar ni kriv.
Dejstvo, da obrtniki, gostilničarji in ka-varnarji, sploh točilci v Ljubljani, ne morejo biti podvrženi kakoršnimkoli oblastnim zahtevkam pri nalaganju poviškov občinskih doklad za kako že minulo pe-rijodo, ker velja Ljubljana že po zakonu za te davščine kot zaprto mesto in se vsa davčna obravnavanja imajo vršiti na določenih linijah ali mitnicah, je zadruga z dobro utemeljenimi protesti proti nameram doplačevanja uveljavljala in vse članstvo opozarjala, naj naplačil za že uvoženo blago ne odrajtuje tako dolgo, dokler ne bo stvar na merodajnem mestu končno veljavno rešena. Da se je zastopalo v tem pogledu pravo stališče, potrjuje dejstvo, da je občinski komisar tem pravilnim našim nazorom podlegel in so vsi tisti člani, ki so to delovanje priznali in slušali, dobro odrezali in niso plačali svoječasno nanovo noloženih doklad, oziroma povišanja užitnine za nazaj, temveč le po odobrenju dotičnega sklepa pri novem uvozu na mitnicah. Ravno isto pravico se je hotelo uveljaviti tudi ob naložitvi oblastne doklade ter se je tozadevni protest pravočasno podal odboru oblastne skupščine. In, dasi je predsedstvo oblastne skupščine to zavračalo z motivacijo, da velja ta princip le za mesto Ljubljano, ozir. ljubljansko občino, ne pa za oblastno skupščino, katere sklenjeni modus velja za ves teritorij ljubljanske oblasti, smo vendarle v prepričanju, da popust v tej točki ni bil na mestu in je bila storjena napaka, da je zadruga pri tem odjenjala, ker je oblastni odbor itak kršil zakon o ureditvi oblastnih skupščin, kateri določa, da se pričnejo pobirati vse davščine, koje je oblastna skupščina sklepala, šele 15 dni po dnevu odobrenja finančnega ministrstva. Odobrenje finančnega ministra datira z dne 26. januarja 1928, oblastna skupščina pa je nagnala že s
1.	februarjem finančne kontrolne organe popisovat zaloge in s tistim dnem uveljavljati svojo doklado. V Kranju n. pr. se je gostilničarstvo kot en mož uprlo tej ma-
brezdvomno bi bil ta uspeh tudi v Ljubljani dosežen, ako bi se bilo y zadevi poprijelo tožbenega pota in zahtevalo tozadevne razsodbe upravnega sodišča. V mariborski oblasti vladata v tem pogledu zakonitost in toleranca, ne vemo zakaj se meri v ljubljanski oblasti z drugačno mero. Iz tega sledi, da je treba pravičnost ali odpravo krivičnosti pri akciji, katera je dobro zamišljena, izvojevati brezobzirno z vso energijo in pri takih prilikah tudi nekaj riskirati,‘bodisi da stvar uspe ali ne.
Proti občinskemu proračunu, kateri je vseboval tudi določbo še za nadaljno pobiranje davščine na nočni obisk gostov, in na prenočišča, je podala zadruga v odprtem roku širšo utemeljeno pritožbo, katera je služila kasneje za podlago pri na-daljni akciji za odpravo teh škodljivih bremen, katera akcija se je vodila koncem lanskega in začetkom letošnjega leta, ni pa imela na nobeno stran povoljnega uspeha.
Na razglas središnjega saveza gostilničarskih zvez v Beogradu, da je ministrstvo saobračaja izdalo odredbo, da imajo gostilničarji, ki so včlanjeni v zadrugah, pravico do trikratne polovične vožnje na leto na vse kraje po železnicah in paro-brodih, je zadruga izgotovila 12 strankam dotične legitimacije, poskrbela oblastvena potrdila in tozadevne prošnje, ter iste poslala središnjemu savezu v Beograd, kateri je poročal, da bo tem potom oskrbljeno hitrejše rešenje pri ministrstvu. Urgi-rali smo zadevo že trikra in slednjič nam je dospelo šele poročilo, da je takih prošenj bilo vloženih na tisoče, radi česar se rešenje ne more tako hitro odpraviti. Od tistega časa je poteklo že deset mesecev, a od nikoder še ni nikake rešitve.
Prizadeti so imeli stroške s kolki, nabavo slik, poštnipo itd. Zadruga je imela najboljšo voljo ustrezati svojim članom, a oblastva pa pokazujejo s tem, kako mi-zerna je naša državna uprava.
Na izrednem občnem zboru dne 14. decembra 1927 sklenjena resolucija proti osnutku predlogov za davščine in doklade oblastne skupščine, je razposlala zadruga finančnemu ministrstvu, oblastnemu odboru, velikemu županu in delegaciji ministrstva financ v Ljubljani s posebno prošnjo v resoluciji navedene argumente vpoštevati, pretiranim postavkam teh da-
nipulaciji in gladko doseglo svoje pravice, jatev ne ugoditi ali vsaj v splošnem na
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2573.	Telefon	2678.
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
„Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste obvezani, da tudi naročite!
polovico reducirati. Uspeh' je izostal, ka? značj, da je tendenca oblastev le grabiti, brez ozira, kakšne posledice nastanejo s teni prizadeti obrti, najlepši dokaz, ko praznijo s tem zaslepilom ob 1. uri ponoči kavarne.
Na zahtevo mestnega magistrata, da morajo biti vsepovsodi samo beli prti na mizah, se je podal ugovor z dokazilom, da tozadevne odredbe nikjer ne predpisujejo samo belih prtov, marveč le zahtevo, da morajo biti namizni prti čisti, najsi bodo potem kakršne koli barve.
Med letom se je vršilo šest odborovih sej (izven sej šolskega kuratorija), trije sestanki hi dva izredna občna zbora. Številnim članom se je pomagalo z dejanskimi izgotovitvami raznih pritožb, vlog in prošenj, izvršilo več osebnih intervencij, tako pri velikem županu, finančni oblasti, magistratu itd., tako za posamezne člane, kot v splošnem
Vsposobljemostnih spričeval se je izdalo 42, učnih izpričeval pa 36. Za šolski pouk se je priglasilo 51 vajencev. Pri tej priliki moramo opozarjati cenj. Člane, ki zaposlujejo vajeništvo, da zakon točno predpisuje, da je slehernega vajenca, kakor hitro je dokončal poskusno dobo, priglasiti in vpisati pri zadrugi, oziroma sklenjeno pogodbo dati pri zadrugi registrirati in potrditi. V zadnjem času pa moramo opažati, da izve zadruga za vajenca šele, ko je že oproščen in mora iskati oprostilnih listin. Opozarjamo, da je to priglaševanje ravno tako dolžnost gospodarja, kakor zglasitev istega za šolski obisk in bi ne bilo prijetno, ako bi morala zadruga moledovati pri obrtni oblasti, da ista opozarja gospodarje na to okolnost ali Celo kaznuje
Zadruga šteje danes 272 članov. Umrla sta v pretečenem letu Dolenc Oroslav in Pcrles Adolf.
Zadruga\ je bila tudi v pogajanjih s konzorcijem velesejma, kateri je nameraval v letošnji sejmski perijodi od 2. do 9. junija prirediti gostilničarsko razstavo poleg drugega, ter vabila organizacijo na sodelovanje. Tozadevno so sc vršili trikratni razgovori, ali končni sklep se Je glasil na to, da ljubljanska gostilničarska organizacija ni voljna biti v podporo ve-lesejmskega podjetja, ker dela to podjetje s svojimi številnimi točilnicami, ki so ondi v razstavljalnem času nastanjene, gostilničarstvu v mestu veliko škodo in ker so bUa vsa* prizadevanja zadruge za omejitev točenja na velesejmu brezuspešna.
Splošni gospodarski položaj gostilni-čarstva jako nazaduje. Kakor izkazujejo Statistična poročila, sc je v preteklem letu y ljubljanski oblasti iztočilo okoli dva in pol milijona litrov pijač manj kakor v letu 1926. Ta pojav je raztegnjen vsepovsod, tako v mestih, kot na deželi. Vsled tog aje prišlo v Ljubljani do ponovnih slučajev, da so podjetniki, ki so prevzeli gostilniške obrate, že po nekaj mesecih morali zopet zložiti svpjo kramo in oditi.. — Mnogi, nekdaj dobro izhajajoči obrati, so
danes prazni ali zasedeni kvečjemu po kakem Dalmatincu; pa tudi tl so začeli že medsebojno konkurirati in izginevajo kakor so prišli. Vzrok temu so pač brezpri-merno .visoke najemnine, predrastične davščine, takse In doklade, ter analogno temu visoko podraženje pijač. Oblastva žive v svoji lepi ideji, da je nalaganje davščin in doklad na gostilničarsko obrt najidealnejše, ker iste lahko prevali gostilničar na goste, njih proračunska zmožnost pa ne sega tako daleč, da bi Hoteli sprevideti, da škodujejo tudi sami sebi na dohodkih, ko s tem rijejo to obrt k propadanju, vsled česar mora tudi pridobivanje njih sredstev polagoma osahniti. Kar se tiče organizacije same, je ista v najtežjem položaju tudi y izvrševanju svojih nalog, kajti oblastva, koja so imela po obrtnem zakonu stiktne predpise obveščati zadruge o vseh dejanjih in nehanjih obrtništva, se kaj rade poslužujejo zmešnjav ,katere je zavesil pravilnik o gostilnah in drugih točilnicah nad redno gostilničarsko obrtjo in dasi dobro vedoč, da ta pravilnik o organizacijah nima črtice, da so torej pravice, uzance in predpisi o poslovanju z zadrugam! ostali neokrnjeni, vendarle prezirajo zadruge kot bi ne imele več nikake veljavnosti.
Ministrstvo trgovine, obrti in industrije, oddelek v Ljubljani, je sporazumno z ministrstvom trgovine v Beogradu dne 5. marca 1924, št. 1271/24 izdalo odlok, da imajo obrtna oblastva prve inštance strokovne zadruge obveščati o stvari, kadar jim*finančno oblastvo naznani podeljenje točilnih pravic posameznim strankam. — Srezka poglavarstva to nalogo še dosti točno izvršujejo in obveščajo pristojne zadruge o prošnjah za krajevne, pravice, ter vprašajo za mnenje in dajejo naznanila, kadar je finančna uprava podelila enemu ali drugemu točilne pravice. — S tem je zadrugam omogočeno izvrševati nadalje njim po zakonu in pravilih nalo-, žene dolžnosti o točnem vodenju katastra vseh njenih Članov, vršiti pravilno nadzorovanje obratnih predpisov in skrbeti za urejeno razmerje med članstvom. Obrtna oblast I. inštance, t. j. mestni magistrat ljubljanski, pa to nalogo že nekaj let striktno prezira in obvešča zadrugo le še
o	ustanovitvi kakega izkuha, za vse drugo pa po nazorih te oblasti menda ne obstaja več gostilničarska zadruga. Vse nago-miljene točilnice in vinotoči, podružnice posameznih točilccv, posebno Dalmatincev, ki izvršujejo tudi redno gostilničarsko obrt, nastajajo brez da bi zadruga dobila o tem dolžnega uradnega obvestila. Vsa taka dejanja sc Izve šele potem, ko sc otvorijo in začnejo obratovati, po pritožbah zadružnih članov.
Zadružna pravila imajo namreč določbo, da je za vsako nadaljno obratovanje ali podružnico, katero ustanovi kak član zadruge, plačati istotako pridružninsko takso kakor za prvi obrat. V nekem takem slučaju je, potem ko dotična stranka ni izpolnila tega statutaričnega predpisa,
zadruga zaprosila mestni magistrat za iztirjanje dotične pristojbine, a magistrat Je prošnjo zavrnil z motivacijo, da spada dflw tična točilnica, katere lastnik je redni gep stilničar, pod trgovino in da mora biti do-tičnik za podružnico gostilne — član trgovskega gremija. Nepojmljivo je, od kod ima obrtna oblast ljubljanskega magistrata to jurisdikcijo in kdaj se je rodila na svetu taka izprememba, da je točilna obrt postala naenkrat v očeh dotičnih gospodov trgovina, ko celo zloglasni pravilnik, kakor tudi odloki upravnih sodišč jasno začrtavajo, da je smatrati za trgovino le prodajo pijač v trgovsko zaprtih posodah ali steklenicah, vsako drugačno ravnanje pa je smatrati kot obrtoma izvajano ravnanje. Sklicujoč se na določila §§ 18 in 116 obrtnega zakona je zadruga v takih' zadevah že opetovano pledirala pri mestnem magistratu in se pritožila tudi pri ve-J likem županu, a v stvareh, o katerih se oblastvom jasno dokaže njih zmote in napačna pojmovanja, se ponajveČJirat za* man čaka rešenja in odprave zagrešeni!! napak.
Iz tega skromnega, le v večjih potezah podanega poročila, razvftflte cenj. zborovalci, da boluje vse še na povojri! bolezni, neurejene razmere, irfkaka zašOM ta raznih obrtnih panog, posebno gosttf-ničarstva, neupoštevanje neprestarrfh postavk proti ogromnemu fiskalnemu izmoz-gavanju z davščinami, taksami In dokladami ter briški ran je prizadevanja organizacij stavlja v težak položaj tako obrtništvo, kot njih zadruge in da bo treba strumnega, napornega in po večini brezobzirnega delovanja s skupno podporo vseh zadružnikov za kakršnokoli vzdrž-nejšo dobo naših razmer.
Štajerska trgovska in obrtniška zveza Hagebund v Grazu kolektivno poseti letošnji velesejem.
Trgovska in obrtna zveza Hagebund s Gradcu je sporočila upravi ljubljanskega velesejma, da priredi skupni izlet svojih članov na velesejem. Prihod je predviden dne 9. junija z avtomobili, o čemur se bo vsekakor še točneje poročalo. Dne 10. junija se vrši ogled velesejma pod vodstvom, katerega naj bi se udeležilo tud! čim več ljubljanskih trgovcev in obrtnikov. Ta poset bo velikega pomena za na-vezanje prijateljskih in trgovskih stikov z avstrijskimi gospodarskimi krogi.
Dne 5. in 6. junija pridejo tudi kolektivno v Ljubljano na velesejem člani Zve^ ze gostilničarskih zadrug v Gradcu, neobvezno prijavljene pa so tudi že skupine članov drugih inozemskih gospodarskih organizacij, o čemur bodo dnevniki še poročali.
Obeta se nam za časa velesejma, to je od 2. do 11. junijp pestra slika domačih in inozemskih gostov.
Sporočati nam je tudi važno vest, da je minister saobračaja g. Milosavljevič, odobril posetnikom ljubljanskega velcsej-da 50odstotnJ popust na železnicah, mesto do sedaj dovoljnega 25odstotnega popusta. Vsak posetnik naj vozno karto v Ljubljani ne odda, marveč naj jo obdrži za brezplačni povratek.
Gostilničarjem.
Bogati domovi, udobne gostilne ob bfeli cesti ntim pričajo o blagostanju, ki so ga v starin časih potniki fai vozniki prinašali v naše kraje. — Zagospodovat la je železnica in zadremale so udobne gostilne, krčili so se domovi Vlaki pa ■o pristransko delili bogastvo le na ve» Kkih postajah in križiščih .
Nova doba nam trka na vrata. Želez« fcici so zrastli nevarni tekmeci. Avto« Jnobili in različni motorji zanašajo ljubi« telje tihe narave v najbolj skrite kotičke Sirne pokrajine. Turisti in športniki sti« kajo v najbolj oddaljenih krajih za čari razkošne narave Val tujcev se razliva ©b vsakem letnem času preko širokih pokrajin. Ne sme pa ustaviti za mejo naše domovine, prebogate naravnih kra« sot.
Privabimo tujce v našo domovino, da bodo zopet oživeli dvorci in skromni domovi.
Kako privabimo tujce, Kako jih pri« klenemo na slovensko grudo? Kako mu nudimo prepotrebno udobnost?
Naj točne j ši odgovor na zgor. vpra« Sanja nam daje najnovejša kuharska knjiga Marije Moravčeve: »Iz francoske meščanske kuhinje«, obsega 558 str., v platno vezana Din. 115.—, broš. Din 105.
Komur je do napredka v tujski obrti, kdor hoče koristiti samemu sebi in do* naovini, naj se uči iz omenjene knjige, kako najlažje privabimo tujca v prelepo domovino.
Naroča se: Belo*modra knjižnica, Ljubljana, Aleksandrova c. 2.
000O000000000000
IHOM stekla, porcelan« la —Hit
FR. KOLLMANN, Ljubljana
dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri več| naročbl izdatno zni2ane cene.
SREBRO
VODILNA ZNAMKA
DOBI SE V VSEH TRGOVINAH, W SE PEČAJO S PRODAJO TEGA PREDMETA
POMIZJEinNAMIZNI
PRIBOR
ZALOGAUN RAZPOŠILJALNICA ZA JUGOSLAVIJO
SREČKO PODGORNIK
MARIBOR, MAISTROVA 3
|WH II^I^TFIFFIElEIFIFIFIFIRHFlFIFIFIFIFIFIFlFIFlFTFlFIFTFIFFir
Kupujemo zlato, srebro in platin ter plačamo Q
1 srebrno krono Din 3*60----------2	srebrni	kroni	Din	7*20
5 srebrnih kron Din 18*—
- Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. ---
Tovarna za loCenje dragih kovin Ljubljana VII. Sv. Jerneja c: 8.	—
ut* jcrucja v« O«
amrarararararararar*
j j j j j ^ j j j j a a a j j j
Oe 10 M
dobrega vina
ima naprodaj
Martin Daiiman
posestnik
Kal 4, pošta Semič.
E.ElElEiElElEEiElE BIEIE
LIKCRJC:
Medicinalni cognac Jajčni cognac Rum
Jamajka - rum
Pelinkovec
Slivovko
Tropinovec
Sadjevec
Brinjevec
Vermut vino
Malinovec in neoslajen
Malinov sok (Succus)
Rumosol
Špirit
v najboljši kakovosti in po najnižji ceni priporoča
»ALKO«
dražba 10.«.
Ljubljana, Kolizej
00©©0©©©©©0©0©00©©
Najboljši v materijalu in konstrukciji so:
Šivalni stroji in kolesa znamke „Griizner“ in „Adler“ za dom obrt in industrijo. — Pletilni „Dubied", pisalni „Urania“, le pri
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
bil
Na obroke!
Poduk vezenja brezplačen!
Kupujte le pri tvrdkah, ki šnse* rirajo v našem glasilu S
AIIGIIST AGNOIA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Z A "J J K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
c vremi v ftpeceiijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in bnteiisklml vini postreže gostilničarjem najceneje
In najsolldneje tvrdka*
T. MENCINGER, Ljnbljrna, vogal Sv. Petra cesto ia Resljeve ceste.
Vslapraiaraa mm kavo m •Uhtrllnlm obratoai.	■—	=====	Zaloga nlnaralnlh vod. =====
I
■ A. & E. Skabernt
Ljubljana
Največja Izbira
Š«ikega in angleškega
tnfrniv
GARJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Uubljana Slovenila.
000000000000
Posredovalnica za tt
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta Stav. 16
■goindnl« brezplačno Nu vaa slnftbo Iščoča
l	: v gostilničarskem obrtu :
Gospodaril lz Ljubljane plaCaio 1 Din, ....- z dežele 4 DhiT~~-
Tevirlil gostilničarji I Poslu-iufte so to ugodno prilike I
ti ^000000000000000000000000000000000
VINO
— , belo haloško, lastni pridelek nudi
Davorin Tombah
Sv. Vid pri Ptuju, postajališče Hajdina pri Ptuju.
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča) priporoča svo* priznano dobri
»MAJARONCKOV« špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886.	Telefon	Stev.	2578.
•Sil
w
<
N
A.&E.SKABERNE
♦H
MALINOVEC
, 1
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinoy sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah
tvornica
„ALKO
(( družba
z o. z.
Ljubljana, Kolizej
JEDILNO ORODJE
oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo.
ALPAKA SREBRO
Proizvodi svetovne tovajpe „Sandrik" d. d. tvornice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry cSR.
NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno.
Prodaja in razpošilja za Jugoslavijo:
SREČKO PODGORNIK, Maribor
z"!lcfv;?e	Maistrova
in cenike 1	**------  **	Ul.	3.
M v»
aa?r
f!
©
‘a
IH
Hi
J- « • o «) ri rt d Z
if fTsfi!
a I m g-« S g
ji
u St) 2 .S,—S
•S”9 N E «0	>	N
'S
i.eflsjlt
ZZ H
r. CL,_
S«
“ c “
af|
»3~
*5-|
Oa5
ep
ftiSu:
o
>
Pristni in pravi
KAVČIČEV
RASTLINSKI
ŽELODČNI
LIKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINO LE
Raztlinska destilacija »FLORJAN*
(Izdelovalec Edmund Kavčič)
družba z o. 2.
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom:
t.
' Za pristnost jamči J	.
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo name-sto pristnega
Kavčičevega »FLORIANA«
Raznovrstno
mineralno vodo
kikar:
Rogaški Tempel vrelec,
§§	Styria vrelec.
„	Doneti vrelec.
Radinskl zdravilni vrelec, GlesshObelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel Karlovovarskl mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Nunvadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
prigarata:
A. Šarabon, Ljubljana.
veletrgovina spacarliskaga blaga la glavna zaloga domačih In Inozemskih mlnaralalh voda.
Ceniki na razpolago I
V zslogi Ir tudi nnjbirljši fnninln ftlirtp n IIKanje akta po zalo nbkl tani.
H
A. E. Skabernd
Ljubljana
priporoči.
STOLARNA V SODRAŽICI
PRIPOROČA BOGATO IZBIRO RAZNIH CENENIH STOLOV ZA GO-STILNE, KAVARNE, DRUŠTVENE DVORANE ITD. NADALJE ZAKLOP-NE STOLE IN MIZE, RAZTEZNE NASLANJAČE S PLATNOM, STOJALA
ZA CVETLICE I. T. D.
6 GOSTILNIŠKIH MIZ IN 24 STOLOV DIN 1332 —
CENIKI NA RAZPOLAGO!
Ljubljani, Slomškova ulica St 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malino« In citrono* sok, nadalje Izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodoveo, nektar, kristalno oltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje
Veletrgovina Andrej Meiač v Komendi pri Kamniku
%
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
Veletrgovina
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca!
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaftki Tempel vreleo, Styria in Donat vreleo, Radenski zdravilni vreleo
In rasne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	Točna	postrežba!
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Si&ka)
priporoča svoje izborne izdelke, kakori
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi m tadl tropin« Im slada« o Im«, U so kot il vinska krma salo priporočljiv«.
Isdaja in	Zvest	toetBnBtMfalfi	sa4ruc	v	Ljubljani,	—	Odgovorni	urednik	Iva?	Herooi-	—	Za	»Nar.	tiskarna:	Fr.	Jezeršek.