Koristae drobtinice. Tiček steržek, dobrotnik. Neki g. žl. Heimrodt, kermil je dvoje kopučastih steržkov naj več z namočenimi mravljinskimi jajčici, ter se trudi, in je tako priden, da jih vsaki dan presteje. Nekega oblačnega dne sta ta dva steržka zavžila 1200, drugi dan 1500, neki lepi, jasni dan pa 1900 jajčic. Po čez stori to na en dan (12 ur) okroglo število do 1000 imenovanih mravljinskih jajčic. Ker 1000 namočenih jajčic 2 kvinteljca, tiček pa le l1/, — l'/4 kvinteljca tehta, se lahko previdi, koliko metuljskih jajcic, raešičevja, listnih uši i. 1. d. požre in konča ta mali tiček. To je ravno tako, kakor bi človek, ki tehta 130 funtov, vsaki dan pojedil 150 — 200 funtov mesa, kruha itd. — 2 kvinteljca ali Va lola mravljinskih jajeic vsaki dan da na leto 182y2 Iota jajčic. Kedar je pa steržek prost, pa išče še veliko manjših jajčkov, peresnih uši i. t. d., kterih blizo 20000 še le en lot tehta. Potem takem uniči en steržek 3 milijone 650 tavženl metuljskih jajčkov, drevesnih ušiindrugega enakega merčesa. Ker torej vemo, da steržek na leto dvakrat 8 —10 mladičev zgodnja, si lahko mislimo, koliko vrednost ima ta tičji par za gojzde, posebno smerekove. Učitelji, povejmo to svojim učencem, da ne bodo lovili in preganjali teh drobnih milih tičkov, ki naui sicer na videz ne kažejo nic kaj koristi, pa so vendar v resnici toliki naši dobrotniki! Ako nam pa ta mala stvarica toliko koristi, moremo misliti, koliko je v stvarjenji se reči, ktere so nam v dobiček, akoravno ga naravnost ne zapazujemo. Čuden panj. Pred nekaj Ieti prileti iz daljave čebelen rej, ter se usede na okno nekega hišnika (na Štajerskem). Ta porabi vgodno priložnost, in zabije na obeh straneh okno z deskama, in tako pusti le luknjico za čebele, da morejo ven in noter. Roj je zeld priden, in postane začetnik in oče veliko čebel v vertu tega malega posestnika. Pretečeno zimo so tatje ves čebelnjak v vertu razderli in pokončali, samo čebele v oknu so ostale nepoškodovane, ter so hišniku dale zopet velik roj, in tako je ta panj že drugič začetnik nestevilnega zaroda. Bral sem še nekaj za čebelarje, kar se mi tudi dopada. Revni kmetovavci in učitelji na spodnjem Avstrijanskem dobivajo od družbe za povzdigo čebeloreje panj čebel in vsega, česar potrebujejo za to oskerbovanje, lo je: posodo, orodje i. t. d., se ve, da le taki, ki jih priporočuje kmetijska družba. Ali bi ne bilo kaj enakega tudi dobro za nas na Slovenskem, kjer se čebele verlo pasejo in marsikomu veliko dobička prinašajo? \;ij bi naša kinetijska družba v Ljubljani ne prezirala enakih lepih zgledov po svetu! Jan. Saji. Dragi moj StisJcač! Piscd sem Ti eadnjikrat, kdko dobro je, če si ucitelj prihrani za stare dni hakšen hrajcarček. A nisem pravo sadel; bojim se, da se Ti, ki si že tako bolj stiskač, kaj napačnega ne primeš; sveta mi je dolznost, da Ti tukaj povem, kaj je pravo in korisbnouateljskemu stanu. — Naj boljše je učitdjuy da ima slabo plačo, kajti tako ostane gmirom ponižen, sej so tudi Ijudje, ki nosijo sveti raj od hiše dohiše, prav ponižni (?). Zato se tudi nekteri tako boje učitelju plačo zboljšati, in kmečki župani so, se ve da, iz same kerščanske Ijubezni shlenili, da nočejo več po hišah za šolmoštre pobirati; če šolmoster ne more shajati, naj pa gre; soseska dobi lahko drugega. nKaj je mar šolmoster bolji od čednika, ki se na solncu prepeka ? učitelju otroci na dom hodijo, in kedar se jih naveliča, jih pa domu zapodil Naj tedaj kakor ta, od hiše do hiše jest hodi!" Učitelj pa, ki si pri svoji pičli plači kaj prihrani za stare dni, ravnd zelo napčno; taki dela škodo vsemu učiteljskemu stanu, in takšnega izdajavca bi mogli očitno imenovati. Takošnih izdajavcev učiteljskega stanu je tudi stari učitelj v Sinji peči eden, ki sije s svojo škodljivo in pogubljivo pridnostjo, kajti delal je, kakor dnina/r, in je opravljal vse gospodinjske dela sam, nekaj krajcarjev prihranil za stare dni. In glej, kakošen kvar je učinil svojemu nasledniku! — nStari je pri nas obogatel, tedaj je služba pri nas kej dobra; bomo že dobili učenika za naše otroke; ne boljšamo pa plače nikakor ne". Tako so modrevali kmečki Scdomoni, ko je šlo za to, da se novemu učitelju plača postavno sbobljša. Poglej no, kako zelo je prednik škodoval nasledniku in vsemu uciteljskemu stanu s svojo varčnostjo in pridnostjo! Da ne postaneš tudi ti izdajavec našega stanu, poženi solde, kolikor jih imaš! čemu varovati in truditi se, da si človek kaj prihrani ? namest prihranjenih denarjev prinesem ti staro razdrapano suknjo, kakoršno sem pri starinarju kupil, na kteri se ne poznd, kakošno barvo da je sukno nekdaj imelo. S to suknjo okinčan stopi pred Salomone, kedar boš prosil za zboljševanje svoje plače, in ta očividni dokas jih bo hipoma prepričal, in tvojo plačo ti bodo zboljšali, da si še kaj enakega ne nadjaš. Prej pa, kakor setn ti priporočal, sprazni vse žepe, in razprodaj vsa boljša oblačila, samo da prihraniš staro vrečo, ktero potem predelaš v mavho; s to boš hodil od hiše do **&• Da si mi zdrav! Tvoj Pod Golovcem, na kresni dan 1867.pošteni Zavijač. Iz Ljubljane. Razpis preč. tukajšnjega konzistorija 10. jun. 1.1. s st. 627/i4o okrajnim šolskim ogledništvom naznauja te le pomočke za šolski poduk: Na Dnnaji, v tiskarnici Hartingerjevi (Hartinger & Sohn, Mariahilferstrasse Nr. 1177) so prišle na svetlo te le podobe (Tafeln): 1. Obstbau (A. Freih. v. Babo), — 2. Weinbau, — 3. Kellervvirthechaft, — 4. Diingerlehre, — 5. Drainage (Otto Schmidt), — 6. Wiesenbewasserung, — 7. Bienenzncht (Dr. L. J. Melicher), — 8. Gemttsebau (Rud. Abel), — 9. Hopfenbau (Wilh, Hoffmann), — 10. Seidenraupenzucht, — 11. Kiinstliche Fischzucht (Dr. Jager). Vsaka teh podob, ktere se tudi posamesne dobivajo, velja 1 gold., in 80 prav pripraven pomoček pri (akih posamesnih naukih v Ijudski šoli. Ob etiem se ladi naznanja in pripuroča za šole in sploh za ljadstvo nova knjižica: ,,Kratki nauki za sadjerejo", na Dunaji 1867. Veljajo 10 kr., ki jih je na svetlo dal vitez žl. Gurmannsthal-Benvenuti. — V Ijubljansko gimnazijo pride za profesorja gospod Janez Šolar iz Gorice. ,,Učiteljski Tovarš" je dopolnil pervo polovico sedmega tečaja. Lepo se zahvaljuje vsem svojim dragim bravcem in blagim podpornikom, in se jim živo priporoča, da bi ga tudi še v drugi polovici podpirali z naročnino in z dopisi. Tiste častite g. g. naročnike, ki imajo ,,Tovarša" le za pol leta naročenega, prosimo, naj blagovolijo precej založništvu poslati navadno naročnino za drugo polovico tega tečaja. Novim naročnikom še lahko damo vse prejšnje tečaje, razun pervega. Težavna je dan danes časnikarska pot, po kteri se trudi tudi nTovarš", inželi, hakorvselej, nevtrudeno delatizapravi blagor domačega šolstva in učiteljstva in sploh za milo slovenščino. Domoljubi, ne zanemarjajte ga! Vredništvo in saloiništvo.