16 V začetku februarja 2023 je pod iz- dajateljstvom Biotehniške fakultete izšel Atlas mravelj Slovenije (knjiga je napisana v angleščini s povzetkom v slovenskem jeziku, izvirni naslov je ta- ko Atlas of the Ants of Slovenia). Avtor publikacije, Gregor Bračko, je pripra- vil najobsežnejši pregled te žuželčje skupine za Slovenijo do sedaj, s po- drobnim prikazom razširjenosti naših mravelj, prvič pa so predstavljena tudi slovenska imena za vse pri nas živeče vrste mravelj. Čeprav prve omembe mravelj z ozemlja Slovenije najdemo že v Scopolijevi knjigi Entomologia Carniolica (1763), pa so bi- le pri nas, še posebej v primerjavi z do- ločenimi drugimi žuželčjimi skupinami, precej slabše raziskane. Favnistični pri- spevki o naših mravljah so bili večinoma omejeni na manjša območja (še največ z jugozahodnega dela države) ali so obrav- Atlas mravelj Slovenije (Atlas of the Ants of Slovenia) Čtivo predstavljata: Urška Ratajc in Damjan Vinko navali le določene skupine mravelj (npr. za gozdne habitate pomembne vrste iz ro- du Formica). Dva pregledna seznama vrst sta bila do sedaj narejena v letih 2000 in 2007, a ta pestra skupina žuželk do izida Atlasa pri nas še ni bila celostno obdela- na. Atlas mravelj vključuje podatke iz 60 lite- raturnih virov in obravnavani material iz desetih domačih ter tujih zbirk. Velik del vzorcev se nahaja v avtorjevi zbirki mra- velj, sicer pa so material prispevali šte- vilni domači in tuji kolegi. V knjigi so na kratko predstavljene metode vzorčenja mravelj, navedena je taksonomska litera- tura, ki je bila uporabljena pri določanju materiala. Pri prikazu razširjenosti vrst in drugih analizah podatkov je bila upo- rabljena členitev slovenskega ozemlja na šest biogeografskih regij, ki v večji meri sledi dobro poznani členitvi na fitogeo- grafske regije. Atlas obravnava 153 v Sloveniji živečih vrst mravelj s stalno prisotnostjo v zuna- njem okolju, osem od teh ima tipsko lo- kaliteto na našem ozemlju. Skupaj je bilo zbranih 10.248 podatkov z 2.597 najdišč. V Atlasu je podan grafičen prikaz spremi- njanja števila poznanih vrst, vzorčenih lo- kalitet in vseh podatkov v štirih časovnih obdobjih. V splošnem pregledu rezultatov je predstavljen zemljevid z vsemi najdi- šči ter zemljevid s številom najdenih vrst in opravljenih popisov v kvadratih 10 × 10 km. Grafično so prikazane razlike v številu zabeleženih vrst glede na nadmor- sko višino. Analizirane so razlike v številu vrst in vrstni sestavi med posameznimi biogeografskimi regijami. Obravnavane so naše najpogostejše vrste (najdene na vsaj 200 najdiščih in razširjene v vseh še- stih regijah), vrste, razširjene le v eni od regij, in redke vrste s podatki z največ šti- rih najdišč. Na kratko je predstavljen tudi varstveni status naših vrst mravelj. Vpogled v vsebino publikacije. Primer predstavitve žličaste rdečke (Myrmica lonae). Zemljevida s prikazom vseh najdišč (zgoraj) in prikazom števila najdenih vrst mravelj v kvadratih 10 × 10 km (spodaj). 17 Osrednji del Atlasa je namenjen predsta- vitvi vsake od 153 vrst, ki so poimeno- vane tudi z novimi, čudovito skovanimi slovenskimi imeni. Razširjenost vrste v Sloveniji je prikazana s točkami (najdišči oz. lokalitetami) na zemljevidu, navede- no je število znanih najdišč in prisotnost v obravnavanih biogeografskih regijah. Grafično je prikazan odstotek znanih lo- kalitet vrste glede na nadmorsko višino v pasovih po 150 m. Na podlagi znanih te- renskih podatkov za vrsto iz Slovenije je podan kratek opis habitatov in mest, kjer so bila najdena mravljišča, s čimer bra- lec dobi osnovno informacijo, kje lahko pričakuje določeno vrsto. Poleg seznama referenc (literaturnih virov s podatki o vrsti za Slovenijo in zbirk, kjer so shranje- ni primerki te vrste) so za nekatere vrste dodane tudi opombe s pojasnili glede taksonomskega statusa vrste ali preteklih objav. Vsaka vrsta je predstavljena še z dvema fotografijama prepariranega oseb- ka (telo in glava). Da podatki ne bi bili omejeni le na prikaz najdišč na zemlje- vidu, je v obsežnem dodatku na koncu Atlasa za vsako vrsto naveden natančen seznam vseh znanih lokalitet (ime kraja, koordinate) z datumom vzorčenja in na- biralcem ali literaturnim virom, s čimer je avtor zgledno poskrbel tudi za možno nadaljnjo uporabo vseh v Atlasu predsta- vljenih podatkov. Publikacija na 251 straneh je izšla v ome- jeni nakladi. Zainteresirani lahko dobite knjigo v elektronski obliki – pišite na na- slov gregor.bracko@bf.uni-lj.si. Naslovnico knjige krasi delavka vzhodne akrobat- ke (Crematogaster schmidti). Vrsta je opisana iz Slovenije. V pred kratkim izdanem Atlasu mravelj Slovenije, v izvornem naslovu Atlas of the Ants of Slovenia, so poleg podrob- nega pregleda mravelj za Slovenijo pr- vič predstavljena tudi slovenska imena za vse tu živeče vrste mravelj. Razlago slovenskih imen rodov, ki odražajo pestrost te žuželčje skupine, predsta- vljam v tem prispevku, več o samem Atlasu pa najdete na prejšnjih straneh tokratnega Trdoživa. Mravlje (družina Formicidae) so evolu- cijsko in ekološko zelo uspešna skupina evsocialno živečih žuželk. Na svetu je opisanih okoli 14.000 vrst, od tega jih je v Evropi poznanih približno 600. V števil- nih kopenskih habitatih tvorijo precejšen delež živalske biomase in so pogosto ene izmed dominantnih organizmov ter pre- poznane kot ključne vrste in ekosistemski inženirji. Gre za ekološko zelo pestro sku- pino, ki jo najdemo v raznolikih odnosih z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Ker se je v preteklih letih raziskav mravelj na Slovenskem nabralo veliko podatkov in Ob izidu Atlasa mravelj Slovenije – SLOVENSKA IMENA NAŠIH MRAVELJ Besedilo in foto: Gregor Bračko ker si ta pestra skupina nedvomno zaslu- ži predstavitev v nekoliko obsežnejši pu- blikaciji, je nastal atlas naših mravelj, ki vključuje 153 tu živečih vrst. Poseben izziv pri nastajanju Atlasa mravelj Slovenije je bilo poimenovati naše vrste s slovenskimi imeni. Kot vemo, naj bi čim več živalskih vrst, če govorimo o žuželkah, tudi iz manj »popularnih« žu- želčjih skupin od denimo metuljev, hro- ščev ali kačjih pastirjev, poimenovali z ustreznimi slovenskimi imeni. S tem ne- dvomno povečamo zanimanje splošne in strokovne javnosti za to živalsko skupino, enako pa seveda velja tudi za druge orga- nizme. Naše mravlje do sedaj niso imele ustre- znih slovenskih imen. Pogosto smo zasle- dili neposrečene prevode tujih imen, če ne drugega, se je v imenu pojavljala bese- da mravlja, imena vrst pa so bila pogosto sestavljena iz več kot dveh besed, čemur bi se radi izognili (po zgledu poimenova- nja zgoraj omenjenih žuželčjih skupin). Tako so določene vrste iz rodu Formica, ki delajo opazna kopasta mravljišča iz odpadnega rastlinskega materiala in se večinoma pojavljajo v gozdnih habita- tih, poznane kot gozdne mravlje ali rdeče gozdne mravlje. Čeprav je poimenovanje skupine na ta način lahko sprejemljivo, postane problematično, ko želimo poime- novati konkretno vrsto iz te skupine (tako je bilo npr. za vrsto F. rufa v uporabi ime velika rdeča gozdna mravlja). Praktično edino ustrezno ime, ki ga je bilo moč naj- ti na spletnem jezikovnem portalu Fran, je bilo ime rdečka ali rusica za mravlje iz rodu Myrmica. Predstavljena slovenska imena rodov in vrst mravelj se nanašajo na njihovo zuna- njo podobo, ekologijo, vedenje, geograf- sko razširjenost ali pa so prevod njihove- ga znanstvenega ali tujega imena. Ker v Atlasu, ki je napisan v angleškem jeziku, tega ne najdemo, na naslednjih straneh navajam seznam naših 37 rodov mravelj z razlago njihovega slovenskega imena.