UDK 634.0.18 +634.0.15:634.0.946.2(497.1) 
DRUGI KONGRES EKOLOGOV JUGOSLAVIJE 
dr. Mitja Zu p an č i č 
Lansko leto od 1. do 7. oktobra 1979 sta Zveza društev ekologov Jugoslavije in 
Hrvatske ekološko društvo iz Zagreba uspešno priredila drugi kongres ekologov 
Jugoslavije. Prvi, daljši del, je bil v Zadru in okolici, drugi del pa na Plitvicah. 
Pokrovitelj kongresa je bila Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti iz 
Zagreba. Organizacijski odbor so sestavljali znanstveniki iz vseh republik in po-
krajin, težo organizacije so nosili hrvaški kolegi na čelu s predsednikom orga-
nizacijskega odbora in Zveze ekologov Jugoslavije prof. dr. Djurom Raušem in 
tajnicami dr. Nedeljko $eguljo, mag. Jasenko Topič in mag. Paulo Durbeši6. Člani 
so bili naslednji: mag. Srečko Božlčevič, dr. Milan čanak, dr. Katarina Dubravec, 
dr. Zoran Gradojevič, dr. Ljudevit llijanič, dr. Radomir Lakušič, dr. Ante Marinovič­
Uzelac, dr. Slavko Matič, dr. Dragan Pejčinovič, dr. Radmila Popovič, dr. Ognjan-
ka Popovska-Stankovič, dr. Branimir Prpič, dr. Radoje Rizovski, dr. Vitomir Ste-
fanovič, dr. Oskar Springer, dr. Draško $erman, dr. Mitja Zupančič in mag. Kosta 
.Lunj ič. 
Program kongresa je zajemal teme iz naslednjih področij: primerjalne ekolo-
gije, ekologije človeka, biocenologije, fitocenologije in biogeografije, fiziološke 
ekologije rastlin, ideoekologije rastlin, fiziološke ekologije živali, ekologije popu-
lacij ter hidroekologije. Na kongresu je bilo prek 140 referatov predvajanih v 
posameznih sekcijah. Začetek kongresa pa je bil odprt z osmimi plenarnim! 
referati, ki so jih podali M. Jankovič, P. Fukarek, M. Meštrov, T. Gamulin, V. Joha-
nides, F. $eparovič ter R. Lakuši6 in M. Dizdarevič. 
Udeležencev na zborovanju je bilo prek tristo, od tega dvajset Slovencev, 
nekateri z referatom. To so bili dr. Marko Accetto, mag. Franc Batič, dr. Andrej 
Martinčič in dr. Dani Vrhovšek s skupnim referatom Epifitska flora in onesnaže-
:vanja zraka na področju mesta Ljubljane. Sodelovala je še Nada Smerdu in 
dr. Jože Bole z referatom Makološke raziskave v nekaterih fitocenozah Slovenije; 
Karel Hauser, Janko Kalan, Sonja Koblar, Majda Kušej, Narcis Mršič, dr. Lojze 
Marinček in dr. Mitja Zupančič s skupnim referatom Prispevek k problematiki 
acidofilnlh bukovih gozdov v Sloveniji; mag. Janez Pogačnik, Milan Prešeren in 
dr. Ivo Puncer z referatom Ekološke in floristične značilnosti združbe Abieti-Fa-
getum na Trnovskem gozdu; mag. Dušan Robič in mag. Andrej Seliškar z refera-
tom Traviščna vegetacija Ljubljanskega barja in njena odvisnost od ravni talne 
vode; Ivan Smole, Andrej $ertel ter Vinko .Lagar z referatom Anomone trifolia L 
v Jugoslaviji. 
Kongres je bil ploden in je odgovoril na marsikatera nerešena vprašanja, 
oziroma je ponovno opozoril na dolgotrajne nerešene probleme v zvezi z ekologijo 
življenjskega okolja, zlasti človeka in prostora ter pokazal na nove probleme. 
Glede na to je drugi kongres ekologov Jugoslavije sprejel zaključke v sedmih 
točkah in na koncu izdal poseben bilten. Morda bi bilo dobro, da jih v celoti 
natisnemo v naši reviji (Sprejeto! Obljubljeni so že v tej številki - ur.) Za nas 
gozdarje sta pomembni četrta in zadnja točka. 
Prva govori o premeni naravnih ekositemov pri nas, zlasti gozdnega ekosiste-
ma in rastlinstva sploh; zadnja točka pa o škodljivih kemičnih posegih v naravi 
proti škodljivcem in boleznim v rastlinskem svetu. V zaključkih ugotavljamo, da je 
ekologija kot znanost dosegla polno afirmacije in da se le-ta še nadalje zadovo-
339 
ljivo razvija in širi. Nadalje, da je naša naloga širiti znanja iz ekologije v vse 
izobraževalne oblike. Pomembna je ugotovitev, da moramo posvetiti večjo po-
zornost ekološkim raziskovanjem morja in sladkih voda ter zagotoviti aplikacijo 
znanosti iz ekologije pri prostorskem načrtovanju, v gozdarstvu, kmetijstvu ipd. 
Enako pomembna je tudi ugotovitev, da moramo poglobljeno spremljati in 
odpravljati vse večje pojavljanje patogenih, mutagenih, karcinogenih in terato-
genih dejavnikov v našem življenjskem okolju. Ti imajo patogene posledice v 
življenju človeka ter so skrajno škodljivi za genetske osnove in pri reproduk-
ciji človeka kot tudi ostalih organizmov. 
Zadnja dva dni sta bili izredno lepi ekskurziji. V Veliki Paklenici, ki je re-
zervat, smo se seznanili s tem naravnim geomorfološkim fenomenom in njegovo 
vegetacijo, ki iz zimzelene postopoma prehaja v listopadna in kjer na težko 
prehodnih in neprehodnih strminah dominira naš endemit dalmatinski črni bor 
(Pinus nigra subsp. da/matica [VIS.] FRANCO). Druga ekskurzija nas je vodila po 
narodnem parku Plitvička jezera in po pragozdu čorkova uvala. žal na tej poti 
nismo imeli sreče z vremenom. 
Za organizacijo, vodstvo in vsestrasko požrtvovalnost in končno tudi za uspeh 
zborovanja moramo pohvaliti predvsem hrvaške kolege. Pohvalo zaslužijo tudi 
zato ker so že ob kongresu izdali dve zajetni knjigi referatov, tretja sklepna knjiga 
pa je izšla kmalu po kongresu. 
Naslednji kongres ekologov Jugoslavije bo čez štiri (oziroma tri) leta, pri-
pravili ga bodo kolegi iz Bosne in Hercegovine. 
UDK 634.0.946.2:634.0.18+ 634.0.15(497.1) 
ZAKLJUčKI 11. KONGRESA JUGOSLOVANSKIH EKOLOGOV 
Drugi kongres jugoslovanskih ekologov je napravil pregled del in prizadevanj 
na vseh področjih ekološkega raziskovanja v naši državi (po republikah in pokra-
jinah) v času med dvema kongresoma s ciljem, da bi ocenili dosedanje dosežke 
in da bi usmerili bodoča raziskovanja na področju ekologije v prid nadaljnjemu 
razvoju naše socialistične samoupravne družbe in v prid razvoju življenjskega 
okolja. 
Drugi kongres je na svojih plenarnih zasedanjih in pri delu po sekcijah proučil 
in analiziral probleme v fundamentalnem ekosistemskem raziskovanju v Jugosla-
viji kakor tudi probleme v zvezi z degradacijo, onesnaževanjem in razvojem 
človekovega okolja in biosfere v celoti. 
Posebej je obravnaval stanje in naloge ekologije pri nas in drugod po svetu, 
probleme ekološkega izobraževanja na vseh ravneh, posebej pa izobraževanje 
tistih strokovnjakov, ki se bodo vključili v reševanje problematike človekovega 
okolja. 
Drugi kongres jugoslovanskih ekologov je ugotovil, da je bila uresničena 
večina sklepov prvega kongresa in da se je ekologija kot fundamentalna in apli·· 
kativna znanost tvorno angažirala pri reševanju številnih problemov eksistence, 
ekosistemov in človekovega okolja. Zaključke, ki jih med obema kongresoma niso 
uspeli uresničiti, so uvrstili med sklepe drugega kongresa. Na osnovi referatov 
in razprave na kongresu so prisotni na predlog komisije za zaključke enoglasno 
sprejeli naslednje sklepe in priporočila. 
340