lvan Karintijofil Od Pliberka do Brda 2. V Celoocu. V-^elovec lcži ob zapaduem robu Celovške ravnine, južno od Gospo-svetskega polja in vzhoduo od \ rbskega jezera. Do Vrbskega jezera je še eno uro hoda. Mesto je zvezano z Vrbskim jezerom po Lend-prekopu. Iz mesta do jezera vozi električna železnica. Četudi je Celovec glavno mesto dežele, vendar ne leži v sredini dežele, marveč v iijenem južnovzhodnera delu, je srce tako zvane Celovške kotltne. Ta Jcotlma je najlepši del Koroške iu sega na vzhodu do Dravograda, na zahodu do Beljaka, na jugu do Ka-ravank in na sevefu do Starega dvora (Althofen). Še ni dolgo, kar se je tu okrog Starega dvora in Kotarč (pouemčeno: Guttaring) govorilo slovenski, Pretežen del Slovenske Koroške spada v Celovško kotliuo. Celovec je lepo mesto in šteje 50.000 iirebivalcev, s predmestji pa 40.000. Z glavnega kolodvora vocli skoraj skozi celo mesto v smeri od juga proti severu gori do kapucinskc cerkve: Kolodvorska cesta. Bolj v južnem delu mesta. v Lidmanskvga ulici, stoji stohia cerkev sv. Petra in Pavla, v severno-zapadneiu delu pa mcstua župna cerkev sv. Ilja z 91 m visokkn zvonikom. V višhii 47 m je napravljen okrog stolpa razgledni hoclnik, s katerega se nudi lep razgled Jia mesto i-n okolico. V zapadnem delu mesta, na trgu Sv. Duha, stoji cerkev Sv. Duha, na katero je prizidan uršulinski samostan. V vzhoducm delu inesta, na Velikovški cesti, pa stoji elizabetinska cerkev z istoiuiienskiin samostanoni. Nekdanjo Ljubljansko cesto, ki vodi iz mesta v Rož iu dalje na Ljubelj in v Ljubljauo, so po vojni prekrstili v Rožansko cesto. Nekdanjo Šolsko ulico, oli kateri stoji Moliorjeva hiša, nekdauja tiiskama Družbe sv. Mohorja, pa v 10. oktobra ulioo. To naj bi bil sptnnin na plebiscit 10. oktobra 1920, ki je ugodno izpadel za Nemce. Najlepšii ki največ.ji trg v Celovcu je Novi trg. Leži v sredini mesta. Na trgu stoji Marijin spomenik v spouiin na rešitev Dunaja pred turško silo leta 1685., ko je zdmžena krščanska vojska pod poveljstvom poljskega kralja Sobieskega porazila šestkrat večjo turško vojsko pod poveljstvom strašnega Kara Mustafa. Na Noveni trgu stoji tudi spomenik Marije Terezije in pa spomenik celovškcga zmaja. Znana je gozdba o celovškem »lintvernu«. Bilo je v času, ko je vladal nad Gorotanijo (Kaiantaui.jo) — kakor so tedaj iinenovali Roroško — slo-venski knez Gorazd. Gorazd je stoloval v Krnskein gradu na Gosposvetskem polju. Tedanja Goi'otanija je bila mnogo večja. ko je sodanja Koroška in )<'. liila vsa slovenska. \zhotliio 0(1 \ rbskega jezera, od jezera pa do današnjega Celovca, se jc razpi-ostiralo v anih davnih časih pusto močvirje m divji gozd. V gozdn sta gospodarila bivol in divji merjasec, močvirje pa je pokrivala neprodirna megla, ki se ui premaknila z mesta. V močvirju je prebival strašeu zmaj. ki je lopal Ijudi iJi živali. Kdor je zašel v grozansko močvirje, ga ni biio več nazaj. Nihče si ni upal nad zmaja. Gorazd, ki je ob svojem ustoličenju pri Kmskem gradu Ijudstvu ob-ljubil, da bo branil prostost in pravico in da bo ljudstvu skrben poglavar. jc dolgo i^remišljal. kako bi ukratil zmaja. Sledujič si jo izmisli zvita glava: Ob robu močvirja da postaviti močen stolp. V stolp se podajo po-gunini možje. oboroženi z železnirai kiji. Blizu »tolpa privežejo tolstega bika, naiij pa pritrdijo oster. niočen železen kavelj. Bik kinalu začuti nevar- nost in začne clivje rjoveti in se trgati z verige. Pa že se prikažc z močvirja strašni zmaj. Zakadi se proti bikn, široko odpre žrelo, prikažeta se dve vrsti strašnih, ostrih zob. Igraje bi< strl in požrl svoj plen. A ko zgrabi bika in zapre žrelo, sc mu ostro železo zasacli v mehko ustno meso. \ divji bolesti zasadi biku ostre kremplje globoko v tvebuh. Tedaj pa priskočijo z želez-nimi kiji možje, ki so bili skriti v stolpu in so čakali ua ta trenutek, in pobijejo zraaja, ki si ne more pomagati. Rešeno je bilo Ijudstvo silnega zmaja in je pevalo hvalo modranu knezu. Kuez pa je dal izsušiii močvirje, ki je povzročalo meglo, in je dal izsekati gozd. Ondi, kjer je stal stolp, je dal zgraditi grad, okrog grada pa je nastala vasica, naselbina, iz katere se je razvilo sedanje mesto. V spoinin na boj z zinajein so postavili pred 500 leti na Novem trgu iz enega samega kamena mogočnega zmaja. ki ga pobija orjak z gorjačo. — Celovški zmaj. Celovet. je neinško mesto, vsi napisi so nemški, vse šole nemške. po c.erkvah se pridiguje in moli nemški. Toda po vseh gostilnah in trgovinah znajo slovenski, in v četrtkih, ko jc v Olovcu tržni dan, ves Celovec govori filovenski. Mesto napreduje, narašča, ker neprestano dohajajo novi prise-ljonci v mesto. A večina teh priseljencev so Slovenci. To so slovenski Rožani, slovenski Podjunčani, slovenski prebivalci Celovške ravuine iu Slovenci, naseljeni okrog Vrbskega jezera. In vendar! Vse šole so neinške. Vsi tisoči slovenskih priseljencev se v Celovcu poneinčijo, šole poneinčijo vso njihovo cleco. Vsi so za naš rod zgubljeni. Leto za letom zgublja na.š sloveuski rod na Koroškem na tisoče svojih sinov in hčera. Kakor bi jih morila smrtonosna kuga, kakor bi se utapljali v globokem raorju... Grozno je to. Če bi bil Celovec v slovanski državi, v kratkera bi bil po pretežni večini slovensko mesto. Čisto gatovo. Tako pa se nam pouemči in zgubi vse, kar pride in se naseli v Celoveu. Tn po dragih koraskih niestih? Po-nemoevanjc1. narodno umiranje — to je žalostna zgodoviira koroških Slovencev. Pa ne samo v niestih, tudi v okolici mest, zlasti še v okolici glavnega mesta, Celovca, slovenstvo propada, liira in umira. In vendar... Sami smo krivi, ker nismo Koroškc po razpadu stare Avstrije pravi čas osvohodili in rešili... Prepozno kesanje... Dve uri severno od Celovca je Gosposveta. Tu na Gosposvetskem polju so Slovenci pred davnimi stoletji v slovenskem jeziku usioličevali koro-tanske vojvode. Pri Krnskem gradu je bil vojvoda na knežjem kamenu slovesno ustoličen in z vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju je prvič vršil svojo vladarsko oblasl. Zadnje ustoličenje na knežjem kamenu je bilo leta 1414., zadnja pokloiiitev pred vojvodskim prestolom na Gospo-svetskem polju leta 1597. Še stoji ta prestol sredi Gosposvetskega polja, a nanj ne seda noben kiiez ali vojvoda več — prestol je saino nema priča minule slovenske slave. Kralj Maijaž spi v Peci in skoraj bodo izurnrli Slovonci na Gosposvetskem polju. Bodo izumrli? Da, Č0 ne pošlje Bog rešitve.