Ho/icna zborovanja. iii. Slovenska Šolska Matica. (Dalje.) Tretjl občni zbor ,Slovenske Šolske Matice" je bil v četrtek, dne 27. decembra 1906, v Mestoem domu v Ljubljani ob navzočnosti blizu 100 članov. Zborovanje se je vršilo točno po dnevnem redu, ki smo ga že objavili v svojem listu. I. PredsednikoT pozdrar. Ob 3. uri popoldne je otvoril predsednik, g. ravnatelj Henrik Schreiner, zborovanje s srčnim pozdravom do navzočnih, poudarjajoč, da obstoji društvo že 6 let in da stno se čez 3 leta iznova zbrali, da damo račun o društvenem delovanju ter zaslišimo želje članov. Vobče so bili uspehi v ,zadnjib 3 letih prav lepi. ZahvaIjevati moramo zanje društvenike, zlasti pa poverjenike. ŠteviTo članov narašča od leta do leta, pa bi labko še bolj naraslo, ker je še mnogo učiteljev in učiteljic, ki stoje ob strani. Upajmo, da vstopijo vsi v naš krog. Kolikor več članov, toliko več uspeha. Pri širjem občinstvu društvo ni našlo onega priznanja, ki bi ga zaslužilo, dasi je naše delovanje kulturno delo. Zato nam bodi geslo: nSložno naprej"! Nato je prečital g. predsednik brzojavoa pozdrava zadržanih članov g. Iv. Vrežeta iz Maribora in g. Jos. Mešička iz Sevnice. II. PredaTanje g. ravnatelja V. Bežka. G. ravnatelj Viktor Bežek je predaval o nprirodni pedagogiki" in jo stavljal nasproti ometalni ali znanstveni, ki jo je ustauovil Herbart in je dal etiško in psiholnško podlago v okviru predstavnega mehanizma in maternatiškega pojmovanja predstavnih procesov. Herbartov sistem sta nadaljevala ia uredila Stroy in Ziller. Zadnji je zasnoval svojo metodo na 8 kulturnozgodoviuskih stopenj, kakršne naj bi se bile pojavljale v tisočletnem razvoju človeštva vobče, misleč, da jih je moči priličiti h kratki dobi gojenčevega razvijanja in izobraževaDJa na podlagi mišljenske tvarine in s pomočjo koncentracije in tbrmalnih stopen.j. Ta špekulativni sistem pa ni obveljal, nastopilo je na ppdagoškem polju modernejše naziranje, ki so mu gladili pot Prohlich, Wandt, Linde in dr. in ki mu je glavni zastopnik Hildebrand, s katerim se začenja nova doba v pedagoški vedi. Po nazorih teh modernih pedagogov nima pedagogika od empirske in špnkulativue p^ihologije noBenega haska, pač pa ebratno. Zato se bojujejo todi proti forraalnim stopnjam, poudarjajo pa važnost nazornega nauka in obrazovanja fantazije, srca in volje kot glavnih pogojev uspešnega vzgojuega pouka. Vzgojaje umet- nost in ne slovi na znanosti. Pedagog je podoben pesniku; čim več talentov jima je Bog dal, tem bolje uspeva njuno delo. Za to umetnost je treba pravega poklica. Kakor pa je treba, da se pesnik seznani s poetiko, dasi ga sama še ne vsposoblja za umt-tuika, tako naj todi učitelj študira metodiko, ki pa ga sama še ne usposobi za pravega pedagoga. Pač je splošna znanstvena izobrazba za učitelja neobhodno potrebna, ne tako metodiška, ker so dostikrat neumevani psihološki zakoni in formaloe stopnje ve6 ali manj balast za pravega učitelja. Zato zavračajo moderni pedagogi pretiravano postopanje po formalnih stopnjah, zagovarjajo pa znanstveno pripravo. Drugače bi značila metoda v šoli neki amerikanizem, češ, le veda je moč, srce in volja pa nič ne veljata. Herbartijanizem se je na Nemškem že zdavna preživpl. Dandanes ga zastopajo le še Reinova šola v Jeni in nekateri Reinovi pristaši po tujib državah, ki pa so bili izveeine slušatelji jenskih ppdagoških tečaje?. Zato se je tembolj čuditi, zakaj naj bi se zdaj, ko se je izvršil na Nemškem preobrat, pri nas še strašilo s Herbartovstvom zlasti starejše učiteljstvo, ki so tudi učitelji po poklicu. Tudi današnja biološka metoda v prirodopisju utegne postati zlato tele, okoli katerega se bo plesalo, da bo presedalo. Ako se otresemo Herbartijanizma in njegove metodiške navlake, pridejo do večje veljave vzgojna načela Stritarja, Erjavca i. dr., potem bo treba temeljito preustrojiti tudi naše ljudskošolske knjige, zlasti berila. G. predsednik je zahvalil g. predavatelja za iateresantni govor, dasi ni zadovoljen z vsemi izvajanji, poudarjajoč, da vsa metodika vendarle ni pogrešena, ker potem bi ne bilo treba učiteljišč, in ker vsak šolnik tudi ni rojen umetnik, ampak mu je treba navodil in zgledov, da se more nadalje izobraževati. Važno pa je, da se je sprožilo tudi pri nas to prepozno vprašanje, o katerem Daj se razpravlja zgolj stvarno. Zato obeta o tem stvarno debato na drugem inestu. III. Tajnikoro poročilo. Tajnik g. Pranc Gabršek je poročal o delovanju -Slovenske Šolske Matice" vdrugi triletni upravni dobi, t. j. v letih 1904., 1905. in 1906 tako-le: 1. Drugi občni zbor flSlovenske Šolske Matice" je bil dne 27. decembra 1903 v Mestnem domu v Ljubljaui. Na tem zboru je bil za triletno upravno dobo 1904—1906 izvoljen naslednji odbor: Predsednikom Henrik Schreiner, c. kr. učiteljiški ravnatelj v Mariboru; odborniki, in sicer: za Kranjsko: Jakob Dimnik, nadučitelj, Franc Gabršek, nadučitelj, Prane Hubad, c. kr. deželni šolski nadzornik, in Andrej Senekovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj, vsi iz Ljubljane; za Stajersko: dr. Janko Bezjak, e. kr. učiteljiški profesor in okrajni šolski nadzornik v Mariboru (zdaj šolski svetnik in c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani), in Vekoslav Strmšek, nadučitelj na Medvedjem selu; Za Primorsko in Koroško: Viktor Bežek, c. kr. učiteljiški profesor v Gorici (zdaj c. kr. učiteljiški ravnatelj v Kopru), ia Franc Finžgar, c. kr. učiteljiški profesor in okrajai šolski nadzornik v Gorici. Za odborniške namestnike so bili izvoljeni, in sicer: za KraDJsko: dr. Fran Tlešič, e. kr. učiUljiški profesor v Ljubljani; za Štajersko: Josip Mešiček, nadučitflj v Sevnici; za Primorsko in Koroško: Josip Apih, c. kr. učiteljiški profrsor v Celovcu Računskimi presojevalci so se izvolili: Ivan KhiIpc, c. kr. vadniški učitelj, Ivan Macher, c. kr. učiteljiški (zdaj gimnazijski) profesor, in dr. Ivan Svetina, c. kr. gimnazijski profesor, vsi iz Ljubljane. Ta odbor so je osnoval takoj po zborovanju dne 27. decembra 1903. tako-le: podpredsednik: Franc Hubad; tajnik: Franc Gabršek; blagajnik: Andrej Senekovič; knjižničar: Jakob Dimnik. Uredniki društvenih objav so bili v tej dobi: dr. Janko Bezjak, Viktor Bežek, dr. Fran Ilešič, Henrik Schreiner in dr. Josip Tominšek. Odborovo delovanje je obseglo tudi v tej dobi razen drugih poslov zlasti prirejanje in razpošiljanje knjig, pridobivanje novih članov, pobiranje letnine in ustanovnine, nastavljanje poverjenikov, predavanje in razno dopisovanje, ki sta ga opravljala predvsem predsednik in tajnik. O vseh važnejših stvareh je sklepal odbor zborno v svojih sejah, ki jib je imel 9 (prvi upravni dobi 13), in sicer dne: 27/12. 1903, 13/2. 1904, 29/5. 1904, 12/2. 1905, 2/9. 1905, 28/12. 1905, 28/4. 1906, 28/10. 1906 in 27/12. 1906. 2. V letih 1904—1906 je izdalo društvo 12 knjig, oziroma snopičev na lOO3/^ tiskaneh poleh v 30.000 iztisih ia sicer: 1. Pedagoški Letopis, 17., V. in VI. zvezek, 14 + 8'/4 + 12 V8 tiskane pole, vsakega v 2500 iztisih; 2. Učne slike k berilora v Oitanki, II. del, in v Drugem berilu, II. del, 2. in 3. snopič (konec II. dela), ll1/, + 51/, pole, po 2500 iztisov: 3. Zgodovinsko učno snov za ljudske šole, 4., 5. in 6. snopič (kouec), spisala J. Apib in dr. M. Potočnik, 83/4 + 11 i/g _(_ 4 pde, v 2000 + 2500 + 2500 iztisov; 4. Nazorni nauk za prvo šolsko leto, 1. in 2. snopič (konec), spisal Gabriel Majcen, 4V4 + 5V» pole, po 2500 iztisov; 5. Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v ljudski šoli, 1. snopič, spisal dr. J. Bezjak, 61/, pole v 3000 iztisih; 6. Posebno ukoslovje petja v ljudski šoli, spisal Hinko Druzovie, 9V2 pole, v 2500 iztisih. Te knjige so izšle, in sicer 3 za 1. 1904. meseea marca 1905, 4 za 1. 1905. meseea januarja 1906, 5 za 1. 1906 koncem decembra 1906, in jih prejmo društveniki takoj po Novem letu, ker so že dovršene. V primeri s prejšnjo upravno dobo se je v drugem triletju več izdalo: 2 knjigi, 143/4 tiskane pole in 13.000 iztisov. Vse to duševno blago so prejeli društveniki za 12 K. V zalogi je pa še dokaj prejšnjih knjig. Novi člani jih sicer pridno naročajo, da si izpolnijo knjižnico, vendar bi bilo želeti, da se razprodaja pospeši in založba zmanjša, ker nimamo še lastnib prostorov za shranjevaoje teh knjig. fiazprodani so Pedagoški Letopisi, IV., V. in VI. zvezek. Da se hitreje razpečajo prejšnje knjige, je sklenil odbor, da se oddajajo zanaprej stalaim članom tudi prejšnji celotni letniki, za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige iu suopiče pa dohivajo člani in učiteljiščniki doslej za polovično tržno ceno. Odbor je tudi sklenil, da dobe učiteljiščniki, ki pristopijo k BSlovenski Šolski Matici1', knjige za polovično letnino, t. j. za 2 K. Tudi ^Navodila*1 k I. zvezku črnivčeve BRačuniee za obče Ijudske šole" je odbor znižal ceno na 1 K, ker se je dozdaj te knjige še malo razpečalo. Knjige so tiskale ODe tiskarne, ki so potom natečaja stavile najngoduejše pogoje, in sicer: Blasnika J. nasledniki v Ljubljani: Pedagoški Letopis, IV., V. in VI. zvezek; Hribar Dragotin v Ljubljani: Učne slike, II. del, 2. in 3. snopiČ, Nazorni nauk, 1 in 2 snopič; Slatnar Anton v Kamniku: Zgodovinsko učno snov, 4., 5. in 6. snopič; Učiteljska tiskarna v Ljubljani: Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika, 1. snopič,in Posebno ukoslovje petja. Vse knjige razen Hribarjevih je vezal Ivan Bonač v Ljubljani, ki je oskrboval tudi razpošiljevanje knjig v vefijih zavojib, manjše pošiljatve je oskrboval tajnik sam. Odbor je 1. 1905. izdal in založil s primernimi okraski opremljeni ,,Spominski list" za učence, oziroma učenke, ki zapuščajo šolo, v obliki 445 X 34 cm, po 12 b, 100 izvodov 10 K. Na željo se natisne tudi ime dotične šole. Ti listi se pridno naročajo. Založilo se jih je 5000 + 5000. V pospeševanje hitrejšpga razpečavanja teh listov je prosil odbor okrajne šolske nadzornike, da jih priporočajo šolskim vodstvom v nakup. V isti namen je prosil odbor c. kr. šolske svete v Gradcu, Ljubljani in Trstu za dovoljenje, da uporabljajo šolska vodstva te liste kot uradne tiskovine. G. kr. deželni šolski svet \ Ljubljani je odgovoril, da je opozoril vsa okrajna šolska oblastva nanje. 3. Za izdajanje društvenih knjig je potrebovala Matica izdatne podpore. To je našla v prvi vrsti pri svojih članih, katerih je bilo: 1904. 1. 1424 (med temi 29 ustanovnikov), 1905. 1. 1482 „ 32 1906. 1. 1548 „ 33 Letos sc je število Matičarjev v primeri z lanskira letom pomnožilo za 66 in v primeri s predlanskim za 124. Vobče pa je poskočilo število članov v drugem triletju za 204. To je lep napredek, ki pa še ne sme poraeniti viška, ampak se uadejamo, da se bo število članov vprihodnje še povečalo. 4. Največ so k temu napredku pripomogli gg. poverjeniki in gdč. poverjpniee. Vseh povprjeništev je bilo 55, in sicer na Koroškem 1, na Kranjskem 16, na Goriškem 8, v Istri 2, v Trstu 1, na Štajerskem 26, na Duoaju 1. Nove poverjenike so dobili okraji: Cerknica—Logatec—Lož (sodiški okraji), Idrija (sodiški okraj), Litija, Novo mesto, Gorica (mesto), Tolmin (sodiški okraj), Pazia, Ptuj (levi dravski breg), Rogatec in Koper. Novi poverjeništvi sta osnovali: za sodiški okraj Komen in za Maribor-okolico (levi dravski bieg). Opustila so se naslednja poverjeništva: za sodiška okraja Trebnje in Žužemberk, ki sta se priklopili poverjeništvu za šol _i okraj Novo mesto, in za mesto Kranj, ki se je spojilo s poverjeništvom za šolski okraj Kranj. Mnogo poverjenikov je prav uspešno delovalo in privabilo domala vse tovariše in tovarišice svojega okrožja v Matičin krog. PričakoTati je, da jih posnemajo tudi drugi, tako da se bodo zbrali v kratkem vsi učitelji ia učiteljice v našem krogu in da postanpjo vse naše šole in učiteljske knjižnice 6e ne ustanovni, pa vsaj letni člani, in slednjič, da nam priskočijo na pomoč še več drugih izobraževcev in zavodov. 5. Naše delovanje je zasnovano na zelo širni podlagi, zato potrebujemo obilo dpnarnih sredstev. S samo članarino ne bi mogli poravnati vseh stroško?, zato je bilo treba it-kati še drugih dohodkov. V ta namen se je obrnil odbor s prošnjo za denarno pomoč na deželni zbor kranjski, na c. kr. naučno ministerstvo in na vse slovenske posojilnice in hranilnice. Deželni odbor kranjski še ni rešil prošnje, c. kr. naučno ministerstvo je na prvo prošnjo kupilo po 40 iztisov knjig iz 1. 1901. in 1902., druge prošnje za podporo za 1. 1903. in 1904. pa še ni rešilo. Izmed posojilnic in hranilnie so nekatere pristopile k društvu kot ustanovnice ali letnice, ali pa so naročile knjige. Nekaj jih je darovalo društvu večje vsote, n. pr.: 1. Posojilnica v Mariboru 50*— K 2. Južooštajerska hranilnica v Celju za kDJige . . . 2440 „ 3. Posojilnica v Šmarju pri Jelšah 30' (- 30* 1- 30*— „ 4. Savinska posojilnica v Žalcu 10* 1— 10 — „ 5. Okrajna posojilnica v Ljutomeru 201 1- 20'— „ Posojilnica v Franu je plačala vstanovnino za ondotno ljudsko šolo, Južnoštajerska hranilnica v C^lju in Hranilnica in posojilnica v Tolminu pa sta postali vstanovnici. Hvala jim! Največ bi se dalo pri naših denarnih zavodih storiti za Matieo z osebnim vplivanjem na dotične odbornike. Za to pa imajo največ prilike poverjeniki in drugi društveniki, ki so večkrat v najožji dotiki z njimi. Pravtako bi se Iahko pridobili imovitejši rodoljubi i. dr. za naše društvo. Le s skupnim delom bo moči društreno nalogo povoljno vršiti. 6. Matica je storila potrebne korake zaradi knjižne zveze s slovanskirai in nekaterimi nemškimi društvi ter jim pošilja svoje publikacije, toda le malo se jih je odzvalo in poslalo Matici svoje knjige. Knjige so se pošiljale v oceno vsem slovanskim in nekaterim nemškim šolskim listom. Svoje knjige je podarila Matica nekaterim slovenskim društvom in učiteljiščnikom ter prejela zanje zahvalo. S nHrvatskim pedagoško-književnim zborom" v Zagrebu je ^Slovenska Šolska Matica" v teenejši zvezi medsebojnega zamenjavanja vsakoletnih publikacij pod pngojem, ki so bili odobreni že na zadnjom občnera zboru, namreč da plača dotični društvenik razen društvenine svojega društva polovico letnega donpska bratskega društ?a, torej naši Člani po 1 K za hrvaške knjige in hrvaški člani po 2 K za naše knjige. Pri nHrv. ped.-književnpm zboru" je bilo naših članov: 1903. 1. 76, 1904. 1. 137 + 3, 1905. 1. 126 + 2, 1906. 1. 146. Hrvaških članov je bilo pri ^Slovenski Šolski Matiei": 1903. 1. 50, 1904. 1. 25, 1905. 1. 33, za 1. 1906. pa še niso naznanjeni. Odbor je dalje sklenil. da stopi BSlovenska Šolska Matica" v zvezo z »Društvom sloven _ih profesorjev" v Ljubljani tako, da prevzame nSlovenska Šolska Matica" izdajanje popularnoznanstvene knjižaice kot društvene knjige in sicer začetkoma po 1 zvezek na leto. BDruštvo slovenskih profesorjer" pa bo skrbelo za rokopis in redakcjo. Vsebino bo določal poseben odsek, ob4oje6 iz 3 Matičinih in 3 članov rDrušt\ra slovenskih profesorjev". Dalje prevzame ^Sloveaska Šolska Matiea" v založništvo komentiranih šolskih klasikov, njih redakcijo pa rDruštvo slovenskih profesorjev'1. Ti klasiki se bodo prodajali članom BSlovenske Šolske Matice" za polovično tržno ceno. Svojim pisateljem plačuje Matiea po 40 K od tiskanepole; uradniki dobivajo po 15—30 K od pole, tajnik za poslovanje in za razpošiljanje knjig 150 K, blagajnik 100 K. 7. Matica je prirejala tudi v tej dobi pedagoška predavanja. Predavali so: 1. Viktor Bežek: na dan II. občnega zbora dne 27/12. 1903. v Mestnpm domu v Ljubljani o Mraz vi jaj oče-spodabljajočem pouku" ia daaes tukaj o Bprirodni pedagogiki". 2. Henrik Schreiner 5krat: dne 15/7. 1904. v Mariboru, 18/7. 1904. v Eogateu, 19/7. 1904. v Ptuju, 20/7. 1904. pri Veliki Nedelji in 22/7. 1904. v Ljutomeru: a) Kakonaj se izvede duševna analiza. b) 0 spisju v ljudski šoli; dne 25/4. 1905 v Učiteljskem društvu za celjski in laški okraj o nbakterijah"1; dne 27/12. 1905. na roditeljskem večeru »Splošnega slo venskega ženskega društva" v Mestnem domu v Ljubljani o rotroških igrah in vzgoji". 3. Franc Pinžgar: o »brezžičnem brzojavu" s poizkusi dne 31/1. 1906. v Gorici v U6iteljskem društvu za goriški okraj in dne 5/4. 1906. v Kanalu v podružnici tega društva; 4. dr. J. Bezjak: a) o nestetiškem deklamovanju v Ijudski šoli" dne 25/4 1906. v Ptujskem učiteljskem društvu in dne 3/5 1906. v Učiteljskem društvu za mariborsko okolico, b) o »Kernovi teoriji o stavku ter njenem pomenu za stavkovo analizo" dne 10/5. 1906. v Ljutomerskem in Ormoškem učiteljskem društvu. S tem sem vam podal površno sliko odborovega delovanja v drugi upravni dobi. Iz teh podatkov razvidite, da se je odbor kolikor največ možno trudil, da bi zadostil prevzeti nalogi. V koliko je izvršil to nalogo, o tem naj sodijo danes častiti društveniki sami. 8. Mnogo dela pa nas še čaka. Treba bo izdati še učno snov za ostale predmete, vzgojeslovje, ukoslovje, zgodovinsko pedagogiko, čitanke za učiteljišča, Slovensko slovnico za Ijudske in meščanske šole, metodiške knjige za ostale učne predmete, knjige za nadaljevalne šole, pouk o prvi pomoči pri nezgodah, realno knjigo za učence, kujižaieo za mladino, etimološki, sinonimski in frazeološki slovar itd. Treba bo nove izdaje Waldfich-Erjavčeve nSomatologijea in posredovanja med rLehrmittelcentralol< in našimi šolami. Skrbeti bo za posebno knjigo za starše „0 domači vzgoji", morda v zvezi z družbo sv. Mohorja. Matica je pripravljena sodelovati pri končni ureditvi slovenskega pravopisja. V kratkem se namerava izdati slovenski prevod H. Trunkovega BPisma za starše", za katerega ima Matica že avtorjevo dovoljenje in zagotovilo c. kr. deželnih šolskih svetov v Gradeu, Ljubljani in Trstu, da bodo priporočali ta prevod podrejeaim šolskim oblastvom. Cakamo le še lešitve prošnje na c. kr. naučno ministrstvo za denarno podporo. Dela bo torej imel novi odbor na vse strani dovolj. Dal Bog, da bi se vse srečno izvršilo! Občni zbor je vzel to poročilo odobrilno na znanje. IV. Blagajnikoro porotilo. O denarni upravi je poročal blagajnik, g. Andrej Senekovič, kakor sledi: A. Računski sklep Za III. upravno dobo (solarno leto 1903, t.j. za eas od 16.junija 1903. do 6. aprila 1904.) 1 2 3 4 D o h o d k i Udnina: od 59 udov za 1. 1902. K 236*— „ 1324 . , „ 1903. „ 5296- „ 72 „ „ , 1904. „ 288-- Za prodane knjige Darila t . . . Obresti zaiasno nalozenega denarja . . K 5820 153 110 31 6114 h 08 40 40 88 1 2 •6 4 5 6 7 T r o 8 k i Primanjkljaj iz II. upravne dobe . . . Vnanjim odbornikom potnina k sejam (§ 15. dru&trenih pravil) Tisk druitvenih knjig Vezava in razpo§iljava knjig .... Nagrade pisateljem Drugi upravni troSki Blagajniski preostanek dne 6. aprila 1904 K 288 177 3035 461 2010 129 12 6114 h 03 80 77 25 65 38 88 Ustanovnina: Do 16.junija 1903. je bilo vplačanih K 982 — Leta 1903. od 16. junija do 6. aprila 1904 vplačanih . ,271-— Vsota K 1253 — V Ljubljani, dne 6. aprila 1904. Andrej Senekovlč 1. r., blagajnik. B. Računski sklep za IV. upravno dobo (solarno leto 1904. t. j. za eas od 7. aprila 1904. do 15. aprila 1905.) D o h o d k i K T r o š k i K 1 2 3 4 5 Prebitek iz III. upravne dobe .... Udnina: od 1340 udov za 1. 1904. K 5360 — 1905. 12 — Za prodane knjige  Darila  10 članov nHrvatskega pedagoško-knji- ževnega zbora" za leto 1903. in 1904. Ohresti od začasno naloženega denarja . 12 5372 631 110 100 33 6258 38 04 20 62 2 3 4 5 6 Vnanjim odbornikom potnina k sejam (§ 15. društvenih pravil)  Tisk knjig za 1. 1904  Vezava in razpošiljava knjig .... Nagrade pisateljem  Eazne tiskovine  Upravni tioški (poštnine, nagrade tajniku in blagajniku i. dr.)  Blagajniški prebitek dne 15. aprila 1905. 101 2965 447 1956 14 300 473 50 60 84   40 13 15 6258 62 Ustanovnina: Do 7. aprila je bilo vplačanih V IV. upravni dobi „ K 1253 — „ 391*— Vsota K 1644 — V Ljubljani, dne 15. aprila 1905. Andrej Senekovič 1. r., blagajnik. C. Računski sklep za V. upravno dofoo (solarno leto 1905. t.j. za eas od 16. aprila 1905. do 14. marca 1906.) \ 1 2 3 4 5 D o h o d k i Prebitek iz IV. upravne dobe . ... Udnina: od 1456 udov za 1. 1905 K5824 — 3 naroSn. „ „ 1905 „ 6*— 74 udov „ „ 1906 . 296 — Za prodaae knjige Darila Obresti od zafiasno nalozeuega denarja . K 473 6126 293 84 195 7172 h 15 90 68 73 1 2 3 4 5 6 T r o § k i Vnanjim odbornikom potnina k sejam (§ 15. druStvenih pravil) Tisk knjig za leto 1905 Vezava in razpoSiljava knjig .... Nagrade pisate'jVm Upravni troski (poStnine, nagrada tajniku in blagajniku i dr.) Blagajnislri prebitek dne 14. marca 1906. K 100 2712 443 1906 310 1698 7172 h 80 90 60 88 32 23 73 Us tanovnina: Do 15. aprila 1905. je bilo vplačanih K 1644 — Od 16. aprila 1905. do 14. marca 1906. je bilo vplačanih „ 213 56 Vsota . K 1857 56 V Ljubljani, dne 14. marca 1906. Andrej Senekovlč 1. r., blagajnik. Č. Dohodki do 27. decembra 1906. Prebitek 1698*23 K 1351 udov a 4 K . 2 uda za 1907 . . 89 udov a 2 K . Prodane kujige Darila  izplafano . gotovina . * ^ V V V^ **» T-r . 5404 — 8*— . 178*— . 33081 60 — 767904 . 69924 . 697980 B n n n n K „ K D. Spominski Hsti. Drag. Hribar natisnil 10.000 izvodov 500 K. Eazprodanih je izvodov: za dečke 3623 „ deklice . . . . 3477 7100 Doslej znaša čisti dobiček 15463 K. (Eačuni pregledani, dne 5. decembra 1906.) E. Narodilo k Črnivčevi računici. Tisk in nagrada pisatelju sta stala . . 640 33 K Za doslej prodane izvode prejelo . . . 344*64 „ primankljaj . . 29569 K To poročilo je vzel občni zbor odobrilno na znanje. Andrej Senekovič 1. r. blagajnik. V. Odobrenje račnnor. V imenu računskih presojevalcev je poročal g. prof. Ivan Macher, da so vsi računi v najlepšem redu, zato se na njegov predlog odobre. Na predlog g. predsednika se je izrekla g. blagajniku zahvala za utrudljivo in vestno poslovanje. VI. Določiter nagrad. Na predlog g. predsednika se je sklenilo, da se bodo plačevale tudi zanaprej nagrade vobče tako kakor dozdaj. Odbor pa se je pooblastil, da sme izplačevati za težje spise tudi višje nagrade. VII. Proračun. Glede proračuna za prihodnja tri leta se je sklenilo, da se je odboru ravnati po vsakokratnem denarnem stanju. Izdaja naj se po 30—36 tiskanih pol na leto. VIII. Poslovnik. Na predlog g. Al. Strmška se je en bloc odobril in sprejel ves poslovnik, kakor so ga imeli društveniki tiskanega v rokah. Na željo g. dr. Jak. Žmavca se bodo občni zbori tudi dva dni poprej razglašali po časopisih. IX. Volitve. Na predlog g. Ign. Križmana so se vršile volitve per acclamationem. a) Predsednikom je bil izvoljen g. ravnatelj Henrieh Schreiner, odborniki pa: za Kranjsko: g. šolski svetnik in prof. dr. Janko Bezjak, g. nadučitelj Jakob Dimnik, g. nadučitelj Franc Gabršek in g. ravnatelj Andrej Senekovič; za Štajersko: g. vadn, učitelj Hinko Druzovi6 in g. nadučitelj Alojzij Strmšek; za Primorsko in Koroško: g. ravnatelj Viktor Bežek in g. prof. in okr. šolski nadzornik Franc Finžgar. b) Odborniškimi namestniki so bili izvoljeni: za Kranjsko g. profesor dr. Fran Ilešič, za Štajersko g. nadučitelj Josip Mešiček in za Primorsko in Koroško g. prof. Josip Apih. c) Eačunskimi presojevalei so se izvolili: g. vadn. učitei^j Ivan Krulec, g. prof. Ivan Macher in g. prot. dr. Ivan S v e t i n a. X. NasTeti. G. predsednik je naznanil, da odboru ni došel v določenem času noben samostalni predlog. Z dovoljenjem občnega zbora stavi na to g. nadučitelj Franc Luznar kratkim potom samostalni predlog, da naj daje zanaprej ,,Slovenska Šolska Matica" vse svoje knjige tiskati v Učiteljski tiskarni, ki se je v kratkem času tako lepo razvila. Tudi šteje Matica med svojimi člani izvečine le učitelje in učitelj ice. Proti temu predlogu govori g. nadučitelj Alojzij Strmšek, iz tehniških razlogov, da si je drugače velik prijatelj Učiteljske tiskarne. ker ima tiskarna preobilo dela. Ko bi se vezale odboru roke, se bo izdajanje knjig zakasnilo. Pač pa je za to, da se je v prvi vrsti ozirati na to tiskarno, kolikor bo možno. Tega mnenja je bil tudi g. predsednik, ki je želel, naj bi se odboru ne vezale roke, zakaj rokopisi so navadno pripravIjeni za tisk šele zadnje mesece, in po tem bi ena sama tiskarna iztežka zmagala vse delo o pravem času. Gg. nadučitelji Janko Toman, Lovro Perko in Jak. Dimnik so zagovarjali Luznarjev predlog, če tudi bi knjige ne izšle pra^očasno. G. prof. dr. Jakob Zmavc pa je pojasnjeval, da je BSlovenska Šolska Matica" vseslovensko društvo, obsegajoč člane iz raznih slojev; zato ne kaže, da bi si zajezili pot do teh stanov. Naj se odbor ne sili na tesnosrčno stališče, ampak treba nam je v tem oziru širjega in tolerantnejšega obzorja, da bo vplivala Matica blažilno na vse sloje. Tudi je za to, da izidejo knjige pravočasDO. G. prof. dr. Fran Ilešič stavi in utemeljuje nato poslednji posredovalui predlog: nOdboru BSlovenske Šolske Matice" se naroča, naj vsako leto stopi v dogovor z BUčiteljsko tiskarno", da ta oskrbi po možnosti tisk vseh knjig; kar pa jih Učiteljska tiskarna ne bo zmogla, te naj se oddajo drugim tiskarnam". Temu predlogu se je akomodiral g. Fr. Luznar. Nato je bil Ilešičev predlog soglasno sprejet. XI. Sklep. H koncu je predsednik zahvaljeval poročevalce za temeljita poročila in vse navzočne društvenike za vztrajno zanimanje pri razpravah ter je zaključil zborovanje ob '/«5 popoldne. Prijateljski sestanek. Istega dne zvečer so se zbrali zborovalke in zborovalci k prijateljskemu sestanku v hotelu nJužni kolodvor". Vsi proatori so bili polni. Igrala je godba in glasilo se je petje. Vladala je živabna veselost. Gosp. dr. Fr. Ilešič je privedel v našo sredo odposlanee društva hrvaških profesorjev, ki so prišli na zborovanje društva slovenskih profesorjev, vršeče se drugi dan. Prišli so gospodje dr. Hoič, ravnatelj iz Zagreba, prof. Pinter iz Zagreba ter profesorja Frankole in Novljan iz Pazina. Slovenskih profesorjev ni bilo. Zato pa smo toliko srčnejše pozdravljali Hrvate, ki jih je prva pot v Ljubljano dovedla v krog ljudskošolskega učiteljstva. Izgovoijenih je bilo več navdušenih napitnic Presrčne ovacije smo priredili zlasti g. prof. dr. Ilešiču, ki deluje z neumorno vztrajnostjo in z idealnim navdušenjem za kulturno edinstvo Jugoslovanov. ¦ Tako smo koristno delo vsega dneva zaključili s prijetnim razvedrilom.