r i. < i List 17. » r • 1 V v t ; 'k,- • I - « « • v / Tečaj LIX & ke I f \ f« ) . 4 ^ t Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron • * za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za öetrt leta 1 krona 80 vin. > po ijani se plača na leto 80 Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Za prinašanje na dom v Ljub plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 1 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic <\ Ljubljani 26. aprila 1901. državnem zboru ime Szajer pove vse je ob sebi umijivo, da zahtevajo to danes še odločnejše, kakor prej Drugi vzrok, da se ne doseže zjedinjenje J pa je I i kluBiPT^ potem Jugoslovanska delegacija. jugflßlavanß^,^ državni .^poslanci razdeljeni N^jjvejL jih jih je devet v Slavisches Centrum so sami zase in isto tako štirje napredni poslanci oba srbska poslanca ne pripadata nobenemu klubu > ^ebao nasprotje mej raznimi člani Hrvatsko-slovenskega kluba in mej dr. Šusteršičem. Ko se je razbilo prizadevanje za ustanovitev skupnega kluba vseh hrvatskih in slovenskih državnih poslancev in sta bila ustanovljena kluba „Slavisches Centrum" tudi Jugo m B Hrvatsko-slovenski klub a 1 { - - o \anska delegacija je razdrobljena in zato nima tiste slanca dr. Ploja in Robjča način csebno žaliL tako da lave J jo mogla imeti tudi 1 ko hoteli'," izeiz ozirov osebno % « ^a^je vest 1 e ta Xentrum® razglasil Svoj čas klub v katerem odločuje dr. Šusteršič čast, ne bodo mogli vstopiti v temu pride še to ) da tako fusijonirahje nale .T \ ponudbo Hrvatsko slovenskega kluba se oba kluba združila. Sedaj je pa dotično že o lonjeno ponudbo zopet izkopal iz arhiva in sklenil po vabiti Hrvatsko slovenski Povod temu koraku I • naj bi '^lonie ) telo na odpor v Dalmaciji in na Štajerskem nica ki jo je dobil dr. Ploj v Šmarj — nezaup-u pri Jelšah kaže to očitno klub naj se ž njim fusijonira dejstvo, da se je na Šta jerskem začelo siliti poslanca Berksa in Žičkarja stopita iz kluba «Slavisches Centrum i žita Hrvatsko-slovenskemu klubu naj iz-in naj se pri dru- — in da bi se tudi tam vnel boj, kakor divja na Kranjskem in na Goriškem. « In vender bi bilo fusijoniranje potrebno in narodu koristno. Ako že ni mogoče, da so vsi jugoslovanski poslanci t češ J da morajo biti vsi štajerski poslanci združeni, in da to sedaj lahko v jednem klubu, naj se vsaj grupirajo po političnih _ • načelih: Kar jih je taközvanih klerikalcev, naj se združijo v skupen klub, napredni poslanci slovenski pa z mogoče doseči, ker slovenskih naprednih poslancev ni naprednima poslancema srbskima v skupen klub več v klubu Strah da bi se Berks m temu pritisku slovenski klub in da Žičkar utegnila Ne da se tajiti da to izvedljivo viru 9 utegnila prestopiti v Hrvatsko ta strah je provzročil da je Sla ■JsHIT^va * obeh klubov ' " -------- --------J v 1 mdM^xjyjMM^ vta Ijk^ic»- ' - ^ « ----- visches Centrum" ponudil „Hrvatsko-slovenskemu klubu" kluba« dobiti „garancije od strani centra, da be Edinost doseči zjedinjenje „Slavisches Centrum« in „Hrvatsko-sloven fusijo seda dr. Šusteršiča ne bo odločilna it A Po naših informacijah ni dosti upanja , da zjedinjenje doseglo in sicer iz različnih vzrokov. se to vselej 9 da bo enkrat za izključen terorizem, ki ga je mož izvrševal do sedaj s pomočjo svojih mogočnih zaščitnikov« tcu&e Prvi je pač ta, da Hrvatje nečejo ničesar slišati o da-SP. mnra.,dr> Aistei:šič.ixts(Mg^ skupnem klubu P^a^i, sedanjih razmerah a na to pri misliti. SJa^chag^^ejitrum« ^ jih Hrvatje so zahtevali, ko se je I • To so okolnosti iz katerih sklepamo 1 da se gru se ustvari samo skupen klub za jugoslovanske poslance in potem, kar se je zgodilo v piranje poslancev po političnih načelih ne doseže, in da ostane jugoslovanska delegacija razbita. stran 162. Letnik LIX. / Politični pregled. Notranji položaj se je v zadnjih dnevih silno po- ostril in to vsled izjave prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda kot protektorja nemškega katoliškega Schulvereina. stvar spravili v javnost tisti resnici so s to Splošno se domneva, da so to krogi, ki bi radi ministrstvo strmoglavili. V zadevo ministrstvo spravili v veliko stisko. Nemci so kar razkačeni in so začeli strastno vojno zoper nadvojvoda samega to vojno hočejo ljudstvo še so nedavno našli pred cesarsko palačo v Pekingu nekega nemškega častnika Bartscha v hrbet ustreljenega- Glede vojnega gibanja že prihajajo vznemirljiva poročila. Poroča . se namreč, da je v pokrajini Pečili vse po koncu. Podkralj Liu se ]e utaboril z 10 000 dobro izvežbanim Kitajci 120 milj od Paoti.ngfu, kjer pričakuje sovražnih čet. Iste že baje tudi gredo nad Liuoa in sicer 5000 Nemcev m 3000 Francozov generalom Grayla. A tudi po drugih krajih pod le začelo vreti in kar zasluži najostrejšo obsodbo, bolj zavzeti za velikonemško iiejo najbrže še ne bode tako hitro konec kitajskih homatij. m zajedno vzbuditi Nem- vlasti zahtevajo od Kitajske baje to-le odškodnino: Veh- Rusija Čijo iz njene vsaj navidezne apatije glede dogodb v Avstriji. 340 milijonov. Nemčija 240, Francija 260, Anglija in Japan Ees je začelo že šumeti v gozdu nemških listov, za vznemirjenje avstrijskih Nemcev pa skrbe listi in poslanci. po 100 milijonov, Avstro-Ogerska, Italija, Belgija m Nizo- Državni zbor. V minolem tednu so lahkomiselni politiki vrgli v parlament malo bombo. Spravili so v javnost, kar je govoril nadvojvoda Fran Ferdinand, ko je prevzel pro- zemska še niso stavile zahteve po odškodnini. Kitajska pa odklanja te zahteve in vsled tega bi utegnilo priti do novih zapletajev. Vojna v južni Afriki. Iz bojišča ni zadnje dni tektorat nad društvom Katolischer Schulverein. V dotičnem prav nikakih poročil. Pač pa prinašajo razni angleški listi govoru je obsodil gibanje proČ od Rima ker pomeni toliko premišljevanja o vojski, ki dokazujejo, da niso Angleži še kakor proč 'od Avstrije. Da se avstrijski nadvojvoda s takim zdaj gotovi, da bi bila konečna zmaga v južni Afriki venderle gibanjem ne strinja, se umeje samo ob sebi. Nemci so vsled na njih strani. Preogromni stroški, katere' je stala ta vojska, tega zagnali velik krik in imajo toliko laglje stališče, ker so tendence katoliškega šolskega društva v nasprotju z veljavnim so na Angležkem provzročili tako nezadovoljnost, da ni neč šolskim zakonom, in ker se s temi dobri Avstrijci ne strinjajo. Od tedaj tendencami tudi mnogi je v parlamentu boj. Nemci spravljajo to zadevo vsak hip na razgovor, socijalni demokrat Pernerstorfer pa je celo predlagal, naj se razveljavi dvoma, da se - pri prihodnjih volitvah v parlament izlije ves na one. ki so provzročili to vojsko ter nakopali Angležki poleg velikanske materijalne škode tudi toliko ponižanja pred vsem svetom. gnjev 64 kazenskega zakona. hiše. Napetost je silno velika najbrž do 16. junija. Vender še vedno tem Času ^rešena investicijska predloga. govori o žaljenju članov cesarske bo državni zbor gotovo, Če bo v Zboroval ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^T^^ ni Čehi in Poljaki se ^ M ^ . • > ^ • • > • « . • > . • > . # A ^ M M ^ • * . M ^ > • * « < * ^ * ^ ^ * ^ > * ^ kJ^^ ^^^^ ^^^ ^^^^ ^^^ ^^^ ^^^ J jej še vedno upirajo, ker se boje, da obljubljene vladne^ pred- loge o zgradbi kanalov ne bo na dan. Kaže se, kakor zdaj vlada obe predlogi odložila, ali naletela zlasti bi pri > Trgovinska zadruga. nemških poslancih na odpor. Zdaj se vlada pogaja, da bi se jej dovolil do konca leta budgetni provizorij. V kmetijskem T * Bilo je menda pred petdeset in več leti. Pohorski kmetje so se navadili, vsako leto po trikrat (o Jurjevem, odseku je bil poslanec Povše določen poročevalcem o zakonskem o sv. Ožbaltu in o sv. Katarini), peljati izdelke lesa na načrtu glede kmetijskih zadrug. Italija. Zanimivo je, kar poroča Information" iz sej m v Ptuj. Tamkaj so z ondotnimi dolinskimi kmeti peresa svojega rimskega dopisnika o stališču Italije v trozvezi. V tem oziru se je izjavil francoski poslanik: Ako bi se Italija ozirala samo na težnje svojega prebivalstva, bi zveze ne barantali, katera trgovina je dostikrat bila jako prav iz roke v roKo. Ni bilo treba k temu nobenega mešetarja 1 pa obnovila, kajti ta je doslej koristila samo Nemčiji. 1 Trozveza je pomogla Nemčiji do razvoja njene industrije in trgovine na še vrh vsega vsak bil zadovoljen. Kako pa sedaj? Ptujski sejmi so nekako zadremali. stroške Italije in Avstrije. Po trozvezi SI je Nemčija zago- tovila v Avstriji in Italiji trg za svoje industrijske izdelke. Zlasti se- je še Nemčija poslužila Avstrije, da svoj veliki ka- Nič kupca, pa tudi ni6 prodajalca ne! Vse je nekako nezaupno, nobene podjetnosti! Kako pa bi bilo potrebno to. pital vloži v avstrijsko kmetijstvo ter na ta način dobi po ceni živil za oskrbo svojih industrij. Italija pa tudi ni čisto marveč bila je vseskozi naj odkrivajo sledeče notice: d Kako lahko se je vršila ta I kupčija, slišalo se nič dobila za svoje usluge Nemčiji, baš na sejmu. „Rad bi kupil desek ali kaj takega, ali oškodovana. To je sprevidelo italijansko ljudstvo in je za- denarja nimam*'. Tako je govoril kmet iz doiine celo viharno nastopati proti obnovljenju trozveze. Italijanski stavil: krali je sicer velik prijatelj ruskega carja, vsled česar se go- zrnja" vori o možnosti nove trozveze mej Italijo, Francijo in Eusijo, vender je mogoče, da se trozveza obnovi, ako ljudska volja ne bode na kralja mogočno vplivala. Ako pa se trozveza tudi obnovi, se bode Italija gotovo osvobodila obveze, da vzdržuje » Ako veljalo zaračunati kaj viaa 1 ali pa do-pa tudi # Tega je imel kmet na prodajo, sila potreboval « pa lesa za popravo pohištva. In kakor rečeno, ome njeno blago pa je ravno pohorski kmet jako potreboval Bil je torej kratek račun, prav po ceni iz poštene roke štiri armade v podnožju Alp v - Razmere na Kitajskem. dol)ro Nemčije. enako v domačo roko. In znanje med kmeti? Vsaj so se našajo listi iz Kitajskega. Poroča se namreč, da je oni del cesarske palače, v katerem je stanoval nemški general Wal- Senzacijonalno vest pri- dolga leta poznali, večkrat med seboj že kaj posvetovali in barantali, dokler se niso poizgubili. In enaka usoda d e r s e e, popolnoma zgorel. Ogenj je nastal po noči. Grof gloje vse ptujske sejme, prijatelji in znanci se snidejo Waldersee se je le s težavo rešil s tem, da je skočil skozi in poizgube, kakor n sreča a nanese. Tej nezanesljivosti v okno na cesto. V požaru pa je general Schwarz- okom 1 menda bilo dobro še priti. k off. Požar je uničil vse razun nekaterih pisem. Zažgali so ali Kitajci ali pa kdo drug, kateremu komanda Nemcev ne ugaja. Slovenska zemlja Sploh uživajo Nemci na Kitajskem le malo simpatij. obrodi da namreč hvala Bogu toliko lahko preživela svoje pridno in delavno Kitajci jih pa celo smrtno sovražijo. Dokaz poslednjim je, da ljudstvo, ako bi bila ona na samotnem kraju. Od kod Letnik LIX StTP 163 torej to da naše ljudstvo tako odvisno od tujcev 1 pleteno toliko v mreže njih trgovine? za { ' ^ * • t Kratek odgovor naj bo za to. Slovensko naše izvedel pismeno za ceno in kakovost blaga, katero potem naložil in zadrugi izročil. Jednako bi ravnali kmetje v dolinah, ki bi po za ljudstvo ne pozna se med seboj, torej se vrže v naročje drugi lahko razpečali svoje blago v denar, zraven pa ob onemu, ki se z njim' seznani, da ga potem izkorišča, času kake stavbe za gotovo vedeli, kam se obrniti po Tako lahko vidimo vsaki dan, kako dobro se počutijo zaželjeni les. pri nas tujci, kako hitro bogate. Ljudstvo nima nič dobička, temveč navadno pa od tega Kar se lesa doma ne razpečalo 1 lahko škodo. Vsaj bo zadruga mimo znanih židovskih špekulantov spravila ga na gastvo, v kratkem času nakopičeno, ni nič druzega, nego svetovni trg, recimo ob Donavi na Bolgarsko izmolzek ljudskega življa. m Bumu nijo morda se bi takšna zveza dala storiti proti Trstu. Ali je temu kaj pomagati? Prav lahko in gotovo samo podvzetnosti in krepke volje je treba. Ljudstvo treba med seboj seznaniti; da začne vse potrebščine samo med seboj naprej kupovati, kar je glavna stvar. Zato pa treba vodstva in posredovanja, kar je velike važnosti. tem pa se odprla nova pot našemu blagu kar bi povzdignilo promet, s tem pa tudi blagostanje med našim ljudstvom. A Da bi se posredovanje olajšalo, naj se osnoval poseben časnik ki natančno poročal zadružnikom o Najboljše bilo, ko se mesto imenovanih sejmov osnovala obširna trgovinska zadruga, s sedežem kje v Mariboru ali Ptuju, kjer je glavno torišče pohorskih raznih potrebah posameznikov, o cenah blaga i. t. d. tem bi se zadrugi tudi mnogo pisarenja in dela odvzelo Kar nas uči skušnja pri raznih gospodarskih za lesnih pridelkov 1 bila tudi lahko velika zaloga drugah, ki hvala Bogu, lepo uspevajo, to naj živil katerih pa mnogo potrebujejo m drago dobivajo vršilo in zjedinilo v glavni zadrugi. Ta bila se do-glavna iz tujine. Navedem naj nekaj zgledov. Zgodilo se je že večkrat da je kak pohorski kmet, ki je ob enem lesni trgovec dobrota za naše ljudstvo, katero se bi je gotovo z obema » rokama poprijelo. tem bi zadruga kmalu rasla in iz- 1 potoval doli med » dolince", misleč napraviti kakšno vrstno urejevana bi hitro se postavila na trdna tla ter bila pravi blagor našemu ljudstvu. Torej rodoljubi. ne kupčijo z lesom, zlasti kadar je tega obilno nakopičenega prezirajte in ne pozabite teh bened, ravnaje se vselej po v zalogah. Pa kako je strmel naš trgovec, ko je med kmeti v Podravini aii ob Kolpi zvedel, da so res potre« bovali enako blago, pa da so ga kupili pri Židu, kateri dobiva les največ iz Pohorja. Ko vpraša za ceno, od- geslü: „Svoji k svojim"! D Domovina" govore 1 mu res jako nizko ) ali ko mu pokažejo blago > začudi se. Sami izbirki, same smeti! Kmetje so menili, da so napra^^ili dobro kupčijo, pa so bili s slabim blagom jako opeharjeni. Obrtnijske raznoterosti. Prememba dostavinskega cenika za stransko bla- . kr. ravnateljstvo državnih železnic blago Dostikrat se prigodi, da kmet v dolinah nima kupca Ž e 1 e č e in M govno postajo Bled v Beljaku naznanja: Od dne t veljavo sledeči dostavninski se tovorno 1 junija 1901 naprej zadobi za edini pridelek vino ali zrnje. Nasproti pa gorjanski za kmet vsega tega potrebuje » ter SI naroča marsikaj dražje 5 pa še glede vina rečeno iz tujine nepristno kolesa lesa. senik: Dostavnina za brzovozno in od Lesec -Bleda na Bled, Zagorico, in o ali nasprotno znaša a) V obče 30 vin. za pusto blago 45 vinarjev za 100 kg; za zavoji ali brez zavoja) 50 vinarjev od vsakega ko-Kakor najmanjša pristojbina za jedno pošiljatev pobira 10 kg se po 50 vinarjev Pri preračunj dostavnine vzemlje se blago. Kako lahko se bi pobotala ta dva rojaka doma, vsakih pričetih 10% za cele. Poleg imenovanih dostavninskih samo da bi vedela drug za druzega potrebe in razmere! pristojbin plačati je za dela, opravljena po stranski blago Iz teh kratkih izgledov je že jasno razvidno, kako postaj del sledeče stranske pristojbine, določene v skupnem ceniku, sprejemnično pristojbino, tebtnino, skladnino in zraven potrebna nam bi bila vzajemnost in spoznanje drug dru- tega za napisovanje voznih listkov pristojbino 20 vinarjev od zega Da se bi to doseglo, gotovo polovico manj denarja komada izpošiljalo naše ljudstvo v tujino, denar bolj doma ostal ) pa tudi kaj izdal! J 4 r ' « C Da se ta misel uresničila, pa ni kaj bolj pravnega, nego pri- bila že imenovana trgovinska zadruga. < _ Mislimo si to v zaupnih in spretnih rokah 1 koliko dela in prometa bi bilo kmalu. Pohorski kmet večkrat nakrpa in osedla svoj voz plav (flos) z raznim ^ lesnim - R^a pršutnikov.. Smoter prešičje reje je lahko trojni. Jeden se za Ar: blagom ter ga pelje po Dravi že do Maribora ali Ptuja, more s prešičerejo s tem namenom baviti, da odprodaja Srečen je, ako ondi naleti na poštenega kupca, da mu takozvane plemene prešiče. Plemeni prešiči so tisti mladi blago prevzame. Dostikrat pa se prigodi, da manjka prešiči, kateri so namenjeni za dalnjo rejo, bodi si res kupcev, ali je blago v zalogah na izobilju itd. Kaj tedaj nično plemeno, ali pa pitalno. Drugi se bavi s prešičjo storiti, nego oddati blago za vsako ceno, v očitno zgubo. rejo z namenom dorastle kar mogoče velike in rejene mnogih takih slučajih bi od zadruge lahko prej po- pitane prešiče doseči ter jih odprodajati. To rejo moramo stran 164 Letnik LIX imenovati pitalno rejo v cžjem pomenu te besede. Tretji gospodar se pa lahko ukvarja z rejo takozvanib pršut-n i k o v. Pršutniki so komaj na pol ali pa toliko ne dorasli, kakor pitani pa ne še dopitani prešiči. Oni so pač dobro mesnati, pa ne špehnati, tako da se zamore njih rejo in njih pitanje bolje po pravici pitanje na meso kakor pa Kongres proti opojnim pijačam. Te dni se je vršil na Dunaju kongres proti alko- pitanje na mast imenovati. najnovejšem času pričela holizmu, ter so se v ta namen sestavili odbori, ki so poskrbeli vse potrebno, kako bi ta kongres uspel čim se pa tudi reja pršutnikov ponavljati. Proda se jih lepše, r Profesor M. Gruber imel kakor skušnja na vsakem sejmu uči kakor skušnja na vsakem sejmu uči veliko ložje in seji spodnjeavstrijskega deželnega tudi odbora predavanje v za v primeri s kongresa. Tu hočemo navesti iz njegovega govora pripravo par popolnoma dopitanimi prešiči tudi veliko dražje, kakor najznačilnejših stvari in najvažnejših podatkov. poslednje. Zahteva se pa bele, torej angleške, ali vsaj s temi križane pršutnike; za črni trgovci ne marajo. Kako prava da je ta reja pršutnikov ali reja ne- Uprav strašno v naši neprestani borbi za obstanek življenja je, da, ko smo se komsj ubranili enega sovražnika. se nam bliža že drugi, še hujši. Z veliko muko in 1 1 doraslih prešičev le na meso pitanih, je lahko umevno ako se zve, da so oni na našem najpoglavitnejšem trgu na Dunaju, najbolj zahtevani, skozi celo leto zahtevani in najbolje plačani. Povdarjati pa moramo še enkrat, da trudom se nam je posrečilo iznajti sredstva zoper neka tere nevarnosti za zdravje, da nalezljive bolezni vsaj nekoliko izgubijo od svoje strahote, in že nam preti novo zlo, ki hoče vse uničiti, a to novo zlo je alkoholizem. se zahteva na Dunaju bele angleške prešiče ali pa Ne moremo sicer reči da je alkoholizem popol- bele križance, kateri so za to rejo tudi pri sicer jednaki krmi vedno veliko bolj mesnati kakor pa domači. Kako prava, gospodarsko opravičena^ da je reja pršutnikov, postane še umevnejse, ako se pomisli, da je mogoče v tistem času, kateri je potreben za dopitanje doraslega prešiča na mast, pršutnika dvakrat, da še celo trikrat noma novo zlo; ker ako se ozremo nazaj v zgodovino narodov, vidimo » da ra^ne opojne pijače. so Za ljudje že zdavna pripravljali gotovo lahko trdimo, da je v vsaki dobi propadlo mnogo ljudstva od pijače, in več stoletij sem moramo opazovati, kako celi narodi dajo vsled preobilega pitja žganih pijač. p rop a na meso dopitati, ter ga prodati. To je pa mogoče vsled tega, , ker se zahteva na Dunaju le 25 do 30 ali k več-jemu 70 do 90 kilogramov težke pršutnike. To težo doseže se prav lahko s pravo pasmo v treh oziroma v šestih mesecih, med tem, ko potrebuje dopitanje doraslega kljub temu, da preti občna nevarnost gospodar skemu stanju in celo sposobnosti za življenje celih kul turnih narodov, se alkoholizem baš dandanes širi ne pojmljivo. Obrt in trgovina, narast mest, olajšave v prometu, večja gospodarska in ljudska sloboda, na kratko na mast pitanega prešiča celo leto pa tudi še več. vse ono, kar štejemo med naše najvažnejše pridobitve > Računajmo ) da doseže celo leto na mast pitani postaja tukaj zlo. Prodaja in uživanje opojnih pijač raste prešič 110 kg. Prodan po 34 kr. znese to 57 gld. 80 kr. Ker se pa v teku leta lahko dva pršutnika doredi, udobi neizmerno ter se širi čim dalje bolj. Prej se pilo ob nedeljah in praznikih, dandanes vsaki dan 9 samo prej se za obadva res 1 da 47 gld. 60 kr. torej 10 gld. se je človek napil redkokedaj, sedaj pogosto; prej so 20 kr. manj, kakor za popolnoma na mast opitanega pili samo bogatejši sedaj VSI sloji naroda 7 prej samo 1 leto starega prešiča. zato se mora tudi računati » da je pršutnik polovico tiste hrane potreboval, kakor moški, sedaj tudi žene in otroci. Poleg domačih vin se uvažajo tudi tuja, zlasti laška, poleg naravnih vin se popolnoma na mast dopitani, leto stari prešiS. jejo tudi ponarejena. Pripravljanje piva in žganja imajo v svojih rokah Pomisliti gre pa tudi, da je pri reji pršutnikov de- veleobrtniki in izključno v njihovi službi so neštevilna nami promet za polovico hitrejši, riziko za mogoče ne- polja in njive, kjer se pridobiva velika množina ječmena sreče pa veliko manjši. Vse to pa, torej veliko manjša in krompirja ki se troši za pripravljanje onih pijač. potreba krme, veliko manjša postrežba, hitrejši denarni Leta 1865. se je popilo v celi avstro-ogerski monarhiji obrat, za polovico manjši riziko za mogočo nesrečo. Vse 8 3 milijone hektolitrov piva, 1. 1892/93. v sami Avstriji to doprinaša temu da se reja pršutnikov bolje izplača, okrog 15 5 milijonov hektolitrov. Od 1883. do 1893. kakor pa reja popolnoma doraščenih ter na mast dopi- je poskočila množina popite pijače za 37 odstotkov, a tanih prešičev. Zato smatramo to za napredek v naši od tedaj je šlo še strastnejše dalje. Od I. 1880. do domači prešičoreji, da so se po nekaterih krajih lotili reje pršutnikov, in želeti je razširila. že po da bi se 1893. so zrasli potroški žganja od 61*6 milijonov litrov še bolj na 105 6 milijonov litrov alkohola, torej za 82 odstotkov. D. N. Leta 1893. je prišlo na vsako osebo litrov žganja 1 18 9 litrov vina in 63*5 litrov piva. Ako vzamemo najnižje cene, vidimo, da je že tedaj avstrijsko prebivalstvo izdalo za opojne pijače najmanj 1200 do 1400 milijonov kron. Od tedaj pa je postajalo še vedno hujše. na] • / \ Letnik L1X. Stran 165 ^ I \ žalostne} še to 1 da se od leta do leta ogromni kapitali » Vsaj tudi bila razburjena, ako bi dvomila o investirajo; od uspevanja teb obrti > trgovin postaja odvisna gospodarska od pro- usoda Tvoji ljubezni, ker Ti pa zaupam, čemu naj se pa razburjam" vedno obilnejših slojev odvisna od tega. ) da celo država je vedno bolj » Pa bodi"! reče Fric. Opazil pa dobro, da se vede Pavlina res nekako hladnokrvno. škodljivosti alkohola, menimo, nam niti govoriti Fric Vrbič se je seznanil s Pavlino v L-skem gle ni treba strup. to priznano, da alkohol izredno nevaren dališču, kamor dohajala večkrat s svojo teto ) gospo Gre se samo za to, da ta resnica postane obče Pretnerjevo. V poletni sezoni je bivala Pavlina na deželi spoznanje. Poznano je nadalje, kako strašno kvari ne- pri teti, blizu mesteca M. Predno ste torej odšli na de-prestani užitek večjih množin alkoholičnih pijač skoro želo, določili so, da se ima vršiti poroka mladih zaro- brez izjeme vse organe, tako prebavne organe, srce 5 jetra ) najbolj pa živce. Po statistiki je dokazano, da pljuča, uživanje alkohola vzrok 60 do 80 odstotkov večjih činov. m čencev po jednem letu, kadar se vrne Pavlin brat poročnik pri topničarjih, tedaj bivajoč 1 zlo nad-Eoroškem. Tudi brata je bilo treba vprašati pred poroko za svet. na javnih nasilstev, zažigov, 10 do 40 odstotkov vseh Pavlina ni imela roditeljev; umrli so 1 ko je štela samomorov, okrog 25 do 50 ali pa tudi več odstotkov jedva štirinajst let. vseh duševnih bolesti; istotako kakor žganje je škodljivo tudi pivo ali vino, in to v tem večji meri, čim več alho- Vesei se je odpeljal nekega lepega dne Fric Vrbič hola v pijači. Za dokaz tega navesti dovolj 1 da iskati proti M. 9 da obiskal gospo Pretnerjevo, ali boljše re čeno: Pavlino. malo trenutkov in vlak od 340 pijancev, ki so v teku šestih let morali zdravje v neki bolnišnici, 132 njih samo vsled zavživanja vina, sadnega mošta in piva došlo v ta žalostni položaj. neko obstal na postaji v M. No, sedaj je bilo treba, naročiti voznika 1 da se popelje do gospe Pretnerjeve. Fric je hodil samo zavestno po peronu sem ter tja in čakal voznika. Treba je tudi vedeti, da poznajo zdravniki peronu je srečal dva gospoda, bila sta častnika. » Hi ) Na hi. bolezen, ki nastane samo po uživanju piva, a po nobeni hi"! smejal se je prvi, gV vsem življenju nisem videl drugi opojni pijači, to je takozvano „pivsko srce, in da takega telebana"! na tej bolezni v Monakovu, kjer so jo približno vsak šestnajsti človek umrje. najprej opazili ) !orda bo rekel kdo, da je to pretirano, kar smo povedali o škodljivosti prekomernega uživanja alkoholnih pijač; toda to je vse po strokovnjakih dokazano. Baš na kongresu na Dunaju pa so razpravljali tudi, v koliko zmerno pitje opojnih pijač škodljivo. „Pravcati štor", pristavi drugi. Fric Vrbič je postal. „Teleban"! tako je šepetal, „štor, koga-li mislita tt ta človečeta „In vender, pomisli, ta neroda nerodna si domišlja, da dobi v zakon jedno najlepših deklic vse Kranjske"! se pa smejal: n ) oj! ti naše Bil dobe v istini že skrajen čas vstati zoper to zlo » ki je postalo jedno najsilnejših socijalnih 9 vprašanj. Koliko bode kongres koristil svojemu namenu 1 dejal je mlajši, starejši f tepec neumni"! Za Boga svetega, komu velja besedičenje, tega ne trpim"! sikne Fric Vrbič. „Pokazati vama hočem kuka- » bode pokazala bodočnost; upati pa da uspehi ne VICI » da sem vaju čul a « s isostanejo. t . ' Zakašljal je tako glasno, da je odmevalo po peronu Kar in nehote sta ga pogledala omenjena gospoda. t.n • <\ 4 Pröpozno! f c\ se jima približa redar in reče: „Svetujem Vama, gospoda, da sta oprezna! Jeden najglasovitejših tržaških tatov se je pripeljal z jutranjim Fric Vrbič je bil zaročen s Pretn nojevo Pavlino, vlakom in se danes klati tu okoli a Bil je pa tudi ponosen, vsaj Pavlina je bila najponižnejša • - ' ^ ^ ' « Evina hčerka, mlada in lepa, no, smejala se pa tudi ni .. - . ' L» _ ^ ^ « • ^ Fric Vrbič je bil poleg omenjenih dveh gospodov m redarja jedini človek na peronu. Naravno bilo malenkosti, kakor marsikatera vsaki imela od daleka tako lepih Fric mladenka » ki ni torej J da sta se prijatelja takoj zob ozrla po njem; ker 1 kakor naša Pavlinka. bil pa Fric lepo gosposko oblečen, zdel se jima ni sumljiv bil uverjen, da ga bo . osrečila Pavlina, vsaj se « * še nikdar ni izrazila nepovoljno o njem. No, res je bila dobrosrčna in ponižna, prav ljubka deklica. in nadaljevala sta zabavo. Fric je pa dobro opazil njiju poglede. In sedaj je udrihal po redarju. „Kedo sem pa jaz, da me ne svarite pred tatovi" Nekoč se sprehajata po vrtu; kar postane Fric rekel je s sarkastičnim naglasom. „Zdi se mi", je na in reče: j • » 4 i 9 * i ^y 1 ^ -r -» k » Ti mi ne veruješ, Pavla a nadaljeval glasno, „da hodijö tatovi navadno paroma strogo in a zaničljivo i pogledal mlada' gospoda in vedno » pač, vse Ti verujem. Kako pa moreš govoriti hočejo biti častniki t • • drugače, kakor misliš in čutiš tt „No, no / • • ■ » n Vender se mi zdiš f ( tako hladna, tako mirno, gledaš J Kakor vidim, so vam tatinske zvijače presedalo grobo Tvoje lice niti ne porudeči, niti ne pobledi. Všeč mi bilo, ako bi bila bolj razburjena, bolj > » « dobro znane"! reče redar, kateremu Fricevo besedičenje. „Vas torej ni treba svariti, ker jih itak sami poznate dovolj dobro tt StraD 166. Letnik L1X bere Redar vzame sedaj polo papirja iz žepa in pazljivo tu in tam pa jezno pogleda razburjenega kako prezrlji Frica Ta pogledal Fric moža postave Vrbiča klical To je bilo nažemu junaku preveč pa zadovoljen stisnil kronci v žep (Konec prih.) » lezno za D Infamni človek! Kako se drznete žaliti me na takov način tt m w w w w W Novice. » Kedo Vam daje pravico smatrati me potepuhom ali tatovom®? Osebne vesti. Davkar v črnomlj u, gosp Fran n Kaj sem pa se tako hudujete tt sedaj vprašal zopet neumnega zagrešil začujeno redar. 1 ker Predalič je premeščen v Logatec, davkar v Logatcu, gosp Josip F je premesöen v ViSnj » Ali ne berete ravnokar osebni popis nekega pote gori, gosp. Kamilo Murg goro davkar v ViSnji pa grmel je Fric v sveti jezi. „Zakaj me merite od okrožnim zdravnikom v Cerkljah puha" vrha do tal, gledate kake oči imam, kako dolge lase itd. ? — To vse mora zvedeti še danes policijski komisar — Sekundarij na Dunaju, gosp. dr. Avgust May premeščen v Ribnico je imenovan in potem, gorje Vam, predrzni človek"! » Kaj pa zagrešil redar"? vpraša jeden ome njenih gospodov, čuteč se temu hrupu. Jezno ga. po gleda Fric. Občinske volitve v Ljubljani. Ta teden se izvršila dopolnilna volitev v oböinski svet ljubljanski Izvoljeni so bili vsi kandidatje napredne narodne stranke. KatoIiSka stranka se volitev ni udeležila. V tretjem volilnem razredu so postavili socijalniTem^atje' svoje kandidate, a ti so do- bili komaj 100 glasov katero so vži » Kaj ?! Vas posnema in zasmehuje me, kakor Ljubljani fikioiali ste me zasmehovali Vi preje"? vpil je Fric Vrbič. n Gospod, niste me razumeli" I izpregovori tujec didate Hribarja je > % „ali se pa hočete prepirati z ljudmi, koji Vas niso raz žalili. Želim. da se izrazite natančneje"! ali njih nada, da ga vsled tega cesar ne potrdi kot župana je popolnoma jalova in nima v zakonu nobene zaslombe. Volitev delegatov za ljubljansko okrajno bol 1) Ali niste rekli pred malo trenutki, da sem teleban, niško blagajno se bo vršila prihodnjo nedeljo štor, tepec a I) Takove kreature sploh nisem opazil na tiskarna v Ljubljani je prešla v last peronu tf ) posebne zadruge, kateri stoje na želu pripomni tuji gospod, „gotovo je pa, da Vi niste bili predmet najinega smeha". Vencaj dr. Šusteršič Ivan m Leskovic I Vinarska zadruga v Novem mestu vabi k usta » No > glici potem mi je prav žal, da sem Vas v na novnemu shodu bode v sredo, dne 1 tt dopoludne v novi gostilni gosp maja t. 1. ob 10. uri K o š a k a v Novem mestu n Ni Vam biti treba žal tt 1 poseže gospod v besedo « Vspored: panje pravil Volitev predsednika shodu Predložitev in skle Volitev naČelstva, nadzorstva, presojevalne ko še manj pa radi naglice Obračunala drugače, ako misije in razsodišča. Novo mesto, dne 15. aprila 1901 Os bili Vi zmožni dati mi satisfakcijo, sklepam pa iz be novalni odbor sedij kater ste govorili redarju, da niste pri prav Mešani vlak IZ » Ljubljane v Trst ne bo da je najpametnejše molčati Bogom «t novem vožnem redu od dne 1. maja nič več po n No, to je pa oni list, katerega sem bral prevažal ljudi, doslej reče redar, „komisarj preje" navodila so za prihodnji vlak ampak samo blago, dcöim bo vozil osebni vlak vstajal v . Ljubljani, odslej do Trsta, oziroma iz Trsta »Slavisches Centrum«, parlamentarni klub No, ali se Vam je zjasnilo sedaj tt katerem se nahajajo VSI poslanci katoliške stranke se v je Fric Vrbič je bil strašno razjarjen. Zaničljivo se je ozrl za častnikoma, ki sta ravnokar vstopila v svoj voz. menda razdvojil, vsaj imenik klubov in njih članov naznanja, da ima „Slavisehes Centrum nalni Da v mislih se sedaj pričkal še z redarjem, mu ni bilo v kot samostalen klub samo 16 poslancev, opozicijo-poljski poslanci, katere vodi T. Szajer pa; se navajajo Državnozborska volitev v celjski mestni sku D kričal « Kedo sta ta suroveža, ki sta se odpeljala ravnokar" ? _ * Fric, želeč, da bi ga slišala častnika. „Ako po- pmi T sled pritožb bila te dni v razpravi pri državnem sodišču in to jih v svojem in v imenu rainih voliloev izvem imena teh bedakov, p'^zovem ju gotovo na odgovor „Jeden je poročnik Pavčič, tega poznam, drugi pa naj- ♦ »^ Vam podal dr. De2ko. Bazsodba še ni znana. Slovensko kmetsko društvo v Šmarju pri pa menda tudi častnik pri topničarjih. Sicer Jelšah. Minolo nedeljo se je vršil ustanovni shod t^a dru štva stoji strogo in izključno na kmetskem stališču Usta pametnejše, da mirujete, zakaj, utegnila zagoditi kako prav pošteno dva gospoda novitev sama je pomembna, ker kaže, da se tudi na Šta tt jerskem začelo neko gibanj meri na emancipacijo ^dstva Fric molčal. Erutla usoda! Pavlin brat tudi _ ^ od političnega vodstva duhovščine. Posebno pomembeti pa je bil shod radi tega, ker je ierekel državnemti poslancu dr. Ploju, pri topničarjih — kaj, ako zve?! Vroče mu je postalo. zasto|vniku tega okraja, neiaupaico Prestop v unijatstvo. Sedel je v voz, redarju pa stisnil dve kronci v roko. D koma Lö brez skrbi"! reče redair, „ne povem častni kam ste se odpeljali, sicer bi Vam utegnila sld naznanilo toliSke cerkve oblasti pnstop ojanu je 806 župlja^ov obredäT'^a-slovenskim ho- diti, in ne vem ) kako bilo potem «f goiglužnim jezikom. Do novegä leta se sedi, da skdi tem žn- pljanom še več sto druzih. Gotovim krogom je ta korak Eo» i I b Letnik L1X Stran 167 jancev prav neljub t Ka^ le^fira v čuje škofa in nekega olitičen proces se je te dni vršil v Trsttrr^Tožen Davek za samce Bolgarska resnobno misli vpe Ijati davek za stare samce, ker se je dokazalo, da se je ste je bil urednik in lastnik n Soče A Gabrsöek vilo porok v zadnjih letih precej poslancu dr. Gregorčiču pismo, v katerem ker je pisal predlagajo, da bi se oni davek uvedel tudi Bolgarski neoženj za je zahteval stare device zado ščenja za storjeno mu krvavo in nezasluženo žaljenje ter grozil da si sicer sam zadobi zadoščenja. rici je bil gabrSček oj)raSčen, pri drugTT Trstu pa obsojen posebno za tiste se po svoji krivdi ne morejo omožiti meseca. Gabršček ni pa d^lT^bsodbe prav nič izgubil )e obravnava postavila dr. Gregorčiča in njegove priče v jako čudno luč. Umrl je v torek tiskarski strojnik Miličeve tiskarne, posestnik in odgovorni urednik „Učiteljskega tovariša" gospod Vsa družina pod vlakom. V Santovi (bačko-bo-drožka županija s^ je pripetila tale nesreča: Uradnik Molnar se je peljal s soprogo in dvema telju. otrokoma na poset k pnja- Ker železniški prelaz ni bil zaprt, ter je bil prav tam strmec, je voz zašel na progo prav v istem hipu kot vlak. Stroj je otroka in gospo popolnoma zmečkal. Molnarju je od- pretresni pa so Josip P Ran j ki bil vrl narodnjak v m P I Premožno taüco zasačila je te dni ljubljanska policija. Tati je pj)sestnica Črnučah Pibnrnik in je ukradla se zove Helena kotenine. za hlače prodajalni potem naipre) 63 metrov rezana noga in je moöno ranjen, kočijažu možgani. Alokucija Leona XIII. V nedeljskem tajnem kon- zistoriju je imel sv. Oče alokucijo, v kateri je dejal: Žalostni in za katoličane zelo pogubni dogodki so se začeli pojavljati pa se vrnila in ukradla 14 metrov blaga ter se množe od dne do dne huj širij Evrope v drugi; raztreseni so sicer na široko se od jednega dela a navdaj jih V vodo skočila je včeraj zjutraj ob pol uri na Trnovskem pristanu 63 let stara beračiča Elizabeta Hri bernikova. Ostala pa ni v vodi ker bila premrzla Šla jeden in isti duh boja proti cerkvi. Začel se je boj proti duhovnim kongregacijam, ki jih zamore ugonobiti. Nepravičnost in ne zasluge istih niso uplivale nato, da preprečijo delo raz- pet sama na suho in naravnost za peč k pekovskeulu mojstru dora Hoče se onemogočiti, da se mladina vzgaja v kongre Jakobu Leskovcu na Opekarski cesti jej je zmešalo v Rekla je sama, da se gacijah, dasiravno so iz njihovih šol izšli najboljši in največj Sveti Oče je potem govoril o položaju papežtva možj skoro ne more biti žalostnejši kot je zdaj. Govoril Opera »Rusalka« lirska prav Jaroslava Kva P peh zložil Anton Dvorak, je dosegla na praškem odru sijajen . Opera je fino muzikalično delo z nežnimi melodičnimi o nakanah socijalistov, žabni red in raztrgajo bojazen, da bode v bodoče še slabše ki že je potem celo merijo na to, da razderejo ves dru zakona. Papež rekel Puškinov asil. Odesi se otvoril asil za žur motivi, pristnonarodnega značaja in originalnosti. Ta nova Dvo- naliste, za stavce in strojnike pri časopisih. Asil se je usta rakova opera je baje njegovo najboljše ajlepše delo kar novil z denarjem, se je nabral v sled dedščin in daril je doslej ustvaril ta slavni in tudi v Slovencih čislani češki Imenuje se Puškinov asil ter je v njem prostora za 40 oseb. kladatelj Na vislice je bil obsojen 12. t m. na Dunaju jan t. 1. tri osebe čuvaia. Radi Kaj popijejo f arižani P mizarski pomočnik Štefan Wanyek ustrelil in dve težko ranil. Tudi v ječi umora, uboja, težke telesne poškodbe, razžaljenjč je bil obsojen na vislice Wanyek se ni govarjati. popije na leto 5,610 958 hI Parizu se povprečno 305 944 M piva Jabolčnika napadel čuvaja, ne nasilnosti, tatvine, straže, upora in radi kršenja orožaiškega patenta hotel prav nič za- in hruševega mošta spijo Parižani 247.639 W na leto fiaih likerjev, kisov, olja in druzih leto skoraj 7,000.000 hI tekočin pijač spije Brez Pariz vsako Strašen zločin. Generalni a » Credita I Židovska nesnaga. Jud David Camariui, uradnik v Trstu je bil od redarstva ujet, ko. je med boriči je stanoval prej v Vratislavi, sestnik nekih rudnikov v Porembi natelj Steph nad Vrdelo fotografiral dve mladi dekleti, 171etno Fran j V in 221etno Evgenij sta pred njim stali v Evini v novejši dobi postal poje bil 2. t. m. žrtev groznega zločina. Njegov uslužbenec ga je zvabil na neko novo stavbo ter ga ondi z dvema tovarišema pobil na tla. Nato so mu zločinci zvezali roke in noge ter mu vlili v usta neko Ovadbo na redarstvo je napravila neka gospa, katera nespodobo pazila, a gotovo v ze večkrat kaj takega obleki, je to videla, ker drugače bi ne bila prišla na to preiskovanju stanovanja tega ognjusnesca Žida, dobilo veliko število fotografij, izdelanih po istem ognjusnem modelu. Radi žarečo tekočino Potem t. m so ga vrgli v ribnjak, kjer se že našlo njegovo truplo. Morilce so zaprli Redarstvo je v Čuden klub. brezobcev. Ölani tega kluba in ženske Filadelfiji se je osnoval nov klub morejo postati samo tisti možje bi videli ona nesramna dekleta, katera zadovoljujeta temu gnjusnemu židovskemu poželj gotovo za deaar Najlepše nimajo niti jednega zoba. Klubova prva naloga je, da zabrani z vsemi mogočimi sredstvi, da si ljudje ne dajo napravljati umetnega zobovja, češ, da se to ne strinja s Člo- V tej zadevi to, da je prvi to vest raznesel gnjusni židovski brbljavi list iz lesenega trga, kateri bi bil to stvar gotovo utajil, če veškim dostojanstvom. Član, o katerem bi se izvedelo, da si je pri kaki zabavi ali plesu nataknil umetne zobe, če tudi bil vedel, da Morilec očeta 10 vršitelj te gnjusobe Žid samo za jeden večer, bi moral plačati 50 dolarjev globe. t m so teče ob Mal 741etnega moža našli v potoku Židovska krutost. Ofetuden dokaz židovske kru- Mislovu na Moravskem v vreči zavezano truplo tosti prinašajo dunajski antisemitski listi. Ondi je namreč tožil decembra Preiskava 4 > pred sodiščem, neki jud Samuel Stern neko dognala, da ga je umoril lastni sin in ga s pomočjo svoje robila robce in druge reči za trgovino. žene Šivilj šiviljo, mu je a je namreč za- rgel v vodo Oba so zaprl Vržen v ogenj. V Brodku na Moravskem je neki je tožil. Pred sodnijo pa je bila šivilja popolnoma oproščena, stavila nekaj robcev, in to je dalo židovski hijeni povod, da Ivan Capal zažgal hišo Frana Jakša, pri katerem čase služil. Ko je stala hiša v plamenu izvedelo kdo požigalec, so ga poiskali vrgli prejšnje in Žid je odnesel še daljši nos, kakor ga je imel poprej ljudstvo vilja je namreč pred sodiščem izpovedala, da mora delati v ogen] 36 ur zaporedoma, a jud jej plača za to po 30 novčičev, Capal je poskusil parkrat uiti iz plamenov, a pahnili so ga ču)te: trideset novčičev! Torej niti jeden novčič za uro! Ši- opet nazaj v ogenj. Končno le planil zopet iz žrj se vilja je s solzami tožila, da ne more živeti ob tako bornem zgrudil in v groznih mukah izdihnil. Izvršitelje tega ^ina ima zaslužku, in ker jej je še mati bolna, morala je zastaviti robce. že sodišče pod ključem Sodniki so se zgražali nad zversko krutostjo Žida in so ubogo v . v ' , I I • i u . r > ' ' • Iß' 'V: r^r : -.T•'v'' • * ''-t" ' A . . # • * ■ - • . • . . S - • • ' . M - - Stran 168. Letnik L1X šiviljo jednoglasno oprostili. Žid je revici seveda takoj tudi nikdar ne zve. Brezdvomno bili so kaki politični vzel ves njen zaslužek. Tako delajo židovski trgovci z ubogim dokumenti, katerih bi sedanja generacija niti ne umela, ali jih vse krščanskim ljudstvom, in potem ni čudo, da prodajajo tako ceno in konkurirajo krščanskim tvrdkam. A na tem ži- vsaj ne znala upoštevati Kako živi ruski car. Sedaj dovskem blagu se drži nebroj solza ubogih žrtev židovske kru- nima za ruskega carja, čegar življenj , ko se ves svet za-po poročilih nekaterih tosti, vzdihov bede in krščanske krvi! Vsakdo, ki vse to listov v vedni nevarnosti, dasi ga ni blažjega in človekoljub pomisli, se mora z ostudom obrniti od židovskih prodajalnic, • nega vladarja na svetu, nego je car Nikolaj in je popoi kaj še, da bi delal za iste reklamo! Ker pa ^smatrajo judje noma neumevno, iz kakih opravičenih razlogov naj bi se to krščanska dekleta celo za svoje klavne žrtve, potem ni Čudo, dragoceno življenje uničilo — sedaj bode cenjene čitatelje go- da se jim ne smilijo tudi uboge šivilje. tovo zanimalo izvedeti, kako živi ruski car, in kaj se godi v « Dragi prsti. V Kopenhagenu je tožil neki delavec njegovi neposredni bližini. Car se dvigne iz postelj zjutraj lastnika rudnika v Brooklynu za odškodnino, ker si je delavec ob poludeveti uri ter si uravnava svojo toaleto do devete po krivdi lastnika zmečkal dva prsta. Sodišče je razsodilo, da Na to sede pisalni mizi ter rešuje nekatera zelo nujna mora delodajalec plačati delavcu 50.00Ö kron odškodnine. vladarska opravila. Med 10. in 11. uro si privošči car neko Ženska nečimernost. Neki francoski list prinaša liko odpočitka ter malo pozajutrkuje, a čas od 11 do 1 ure to zanimivo zgodbico: Bogata dama čula je o znamenitem sli- je zopet posvečen delu, deloma sprejemu ministrskih predavanj karju, kako izborno dela portrete in sploh osebe. Dogovorila deloma podpi se je njim, da slika tudi njo, in mu določila dan, kedaj da predlog neštevilnih poročil gubernatorj aktov proučevanju zakonskih katerim car često dostavi prinese služkinja od gospe k slikarju krasno obleko ter pravi, javljena ga obišče, da mu bode možno pričeti delo. Omenjenega dne polno lastnoročnih pripomb, od katerih so v vladnem listu ob- ona, kjer car hvali delo gubernatorjev (deželnih da je to obleka od gospe. Slikar meneč, da za služkinjo pride glavarjev). Med tem delom pije car čašo za čašo čaja; brezdvomno kmalu tudi gospa, čaka in čaka, a zaman: gospe malokdaj se odloči za kozarec vina ali košček kruha s kavi ni. Po preteku nekaj dni pride ta vender ter vpraša: n Kako ariem Od do ure se poda car v krog svojih dragih s daleč ste vže z mojo sliko" ? n Kako mislite to", odvrne katerimi se prisrčno zabava zlasti s svojimi lepimi tremi slikar, „vsaj niti pričeti nisem mogel, ko vas ni bilo od ni- hčerkami. Od hipa do hipa pokliče car tudi službujočega ad koder". „Ali niste prejeli krasne obleke sem vam jo po- jutanta ter vpraša, kaj novega prinaša časopisj kaj Sam morem slikati". „Ali ste čudni", reče srdito gospa, „nalašč car jako malo čita časopise, kake knjige pa že dolgo ni čital. Ako slala po služkinji"? „Oj seveda, toda po sami obleki Vas ne posebno zanimivega, si pusti car vse natančno poročati Od 4 ure popoludne dalj sem kupila obleko za 14.00Ö kron in menila sem, da glavo že kako naredite, vsaj to ni glavno: glavno je, da je obleka slikana natančno, vse drugo je postranska stvar". Posebne vrste dvoboj si je izvolil nedavno gledališki kritik pariškega lista „Figaro", ko je s svojim peresom delavnico in točno ob polunoči gre dela car zopet do navadno do ure. Potem pride še le pravi obed (diner), ob katerem je car pri obitelji do poludesete ure,^ako je na obisku carica- pa tudi do desete ure. Potem se umakne zopet v svojo mati pokoj razžalil svojega prijatelja. Ta mu namreč naznanil, da se itd spremenijo seveda tu tam program D7 ali ne veselice ministrstvo bosta bila s samokresi in sicer v razdalji desetih korakov, carske hiše uredi stvar z največjo skrbnostjo tako, da ostanej „Figarov" kritik pa na to odgovori: Povejte prijatelju, da carju vedno proste one ure, ki jih rabi za delo. bijem samo s sabljo; povsem zadovoljen sem pa s zdravjem so v njegovi bližini sedaj še dokaj zadovolj se jaz predlogom glede razdalje desetih korakov, se seveda ni vršil. carjevim li. Bož- Napovedani dvoboj jastni napadi 1 so se pred zadnjo boleznijo ponavljali vsake 4 tednov, so po ozdravlj v Livadiji popolnoma izgnili Požar v delavnici državnega denarja. V Pe- Obraz carjev je poln in zdrave barve. Grlede varnostnih odredb trogradu so te dni v delavnici državnega denarja imeli velik za carja je preskrblj tako Dvorno redarstvo. kateremu ogenj. Stroje je ogenj poškodoval, del poslopja Škode je okolu 600.000 rubljev. Srečni princ. V ruski armadi zgorel. je izročena varnost za življenje carjevo, prav za prav ne za- * upa več niti najbližjim dvorjanom. Radi tega se je tudi po- slaži kot poročnik polnoma prenaredilo mehanizme na vratih carjeve spalni princ Jaime, sin don Carlosa, znanega pretendanta na španski delalnice tako, da samo dve ali tri osebe znajo, kako se ta «prestol. Princ je bil ta čas nastavljen v iztočni Aziji. Ob pri- vrata pd odpro, kadar je car v teh prostorih. V delav liki, ko je hotel oditi od tam, da obišče Evropo, seznanil se je z nekim odličnim Rusom ter ga pri tej priložnosti povabil nici tako pet pisalnih miz, katere menjava car od hipa do hipa da nikdo ne ve, pri kateri pisalnici se car nahaja. Dalje sebi na obed. Ruski velikaš došel je,na obed k princu, kjer časa so tudi vse stene spalnice in delalnice carjeve obdano z je proti koncu obeda zanesel govor na srečke. Rus ponudi močnimi jeklenimi oklopi in v stenah je mnogo skritih izhodov princu v spomin srečko neke ruske loterije, katero je princ ter v dotične koridore nima živa duša pristopa. Kadar, car tudi sprejel, ter kmalu na to odpotoval v Evropo. Dospevši v sprejema ministre in druge uradne osebe ali če sprejema v Marseile zvedel je princ na svoje veliko začudenje, da je ona avdij v posrediii bližini carjevi močna telesna straža srečka, katero mu je v spomin podaril Rus, zadela glavni do- popolnoma zanesljivih mož Tako živi ruski car. )e bitek pol milijona kron. danes paČ najzanimivejša vladarska oseba na svetu Skrivnostni kovčeg nahajal se je v ruskem car- Tat in ropar ter elektrika. V Madridu so skem dvoru v Gračini. Kovčeg je bil lastnina in zapuščina zaprli nekega premetenega človeka ruskega cara Pavla ki je ropal na nenavaden je umrl 24. marca 1801. Po nje- način. Nosil je namreč seboj močno električno baterijo ki je govi smrti našli so zaklenjen kovčeg med drugimi ostalimi bila zvezana z žico. Dotični ropar stvarmi, a na njem bila je lastnoročno od carja zapisana želja, pozdravlj ga z besedami stari ponudil roko neznancu, prijatelj. ali me ne da se kovčeg ne sme odpreti In kakor je želel car Peter kakor po preteku sto let. poznaš več"? Neznanec mu je začuden dal roko, a hkratu je pre] tako se je zgodilo. Menjavala dobil močan električen udarec da ni mogel za hip niti govo se je zgodovina carskega dvora, menjavali se vladarji, mar- riti in premakniti se. Ta hip je porabil ropar ter izpraznil sikatera nevihta vihrala je ob njih prestolu^ a kovčeg, skriv- nezi[iancu žepe, mu vzel uro in denarnico nato zbežal.* Tako nostna zapuščina, sameval je in čakal, da pride njegova ura. je oropal več ljudi, ne da bi ga bili mogli naznaniti. In prišla je. Letos minilo je sto let od tedaj, in kovčeg postal ' — Kedaj bode konec sveta? Znani prerok Falb je lastnina sedanjega carja, ki ga je tudi dal takoj odpreti, prerokoval nam jo vže pred dvemi leti konec sveta, pa ga je Toda kaj bilo v njem o tem javnost ni zaznala in morda Sedaj pa pravi angleški pastor Grembil da se bode > — ( I p T t Letnik L1X. Stran 169, to zgodilo 1 1930 Popolnoma drugačnega mnenja pa so pri bo vsaj 20 let starejša od moža rodopisci daljiia o Tako trdi Buffon, da se bode zemlja polagoma od- svojemu nauku ni sledil, kajti pravij Carnegie da ima c pa temu 1 solnca in zmrznila, a to ne prej nego čez 90.000 let. sam prav mlado in lepo ženo Jekleni kralj on, 601etni Andrew Car Drug učenjak zopet pravi ravno nasprotno da bode zemlja negie v Ameriki je obljubil upravi mesta Novi Jork dati na zgorela, poplavlj Tako to šele čez 65.877 let. Tretji zopet, da. bode zemlj z vodo uničena in» sicer čez veČ milij let sodij vsak po razpolago 5,200.000 dolarjev za ustanovitev javnih knjižnic, ako uprava priskrbi 65 stavbiš") za zgradbo knjižničnih po- 3 teh bibliotek na svoje, a menda ti učenjaki sami niso slopij ter se obveže, da porabi za vzdrževanj prepričani o resničnosti svojih trditev No pa vsaj ako se leto 500 000 dolarjev. 'Jednako agotovil Carnegie mestu ne polni tako kakor mislijo, smejal se jim nihče ne bode ker ne njih, nego nikogar, komur so vse to prerokovali, ne Saint Luis svoto 1 milijon dolarjev za ustanovitev jedne knji- ako se mesto obveže, da porabi v to svrho vsako leto bode več na svetu ž nice,' 150 000 dolarj Zares velik človekoljub Kdaj pa se Angleški prestolonaslednik ojvoda Jurij Corn- porodi nam Slovencem kak Carneg se walski in Yorski kraljevem imenu \ in potem obiskal vsa večj je odpeljal v Avstralijo. Vojvoda bo v Delavci deležni dobička. Iz E v Ameriki slovesno otvoril prvi avstralski parlament, se poroča: The Baker Manufacturing kompanija je uvedla mesta Avstralije se napoti v načrt, po katerem bodo njeni delavci deležni družbinega do- južno Afriko, da obišče Natal in kapsko kolonijo, potem pa v bička, kar jim bo v vMiko korist. Delavci boio prejeli kot Kanado in Novo Fundlandij da izreče tema dvema naselbi- delež dobička vsoto jednako 82 7 odstotkom njih letne plače. nama kraljevo zahvalo za njuno požrtvovalnost. V jeseni še se vrne na Angleško bo imenovan princem Stavke na Angleškem. Lani je bilo Angleškem Oi te vsote se jim je plačalo 15 odstotkov v družbinih delnicah, noseče petodstotne obresti. To darilo je torej jednako v gotovem denarju 20 odstotkom njih letne plače. Plača vseh 627 stavk, pri katerih se je udeleževalo in se ni delalo 3,785.000 delavnih dnij. Za delavce je bilo 184 733 delavcev delavcev na leto znaša torej 41 826 dolarjev in vsota razdeljena med nje kot delež njihovega dobička pa 5.038 dolarjev odstotkov stavk ugodnih, 19 1 odstotkov ugodnih za de- v gotovini in 28 551 v delnicah. 29 lodajalce, 39 8 odstotkov je bilo kompromi 12 odstotko Komunistična občina na dražbi. deželi Ge- ostalo neodločenih stavk. Samo v 26 slučajih so se pokli- ornija v združenih državah Severne Amerike se je nedavno cala K sodelovanju razsodišča zopet pokazala, da so komunistični nazori neizvedlj Koliko je stal pogreb angleške kraljice Vik- se je v Greorgiji naselilo 40 mož in žena, ki so sklenil 1894 ži torije uradnega izkaza je razvidno da je strošek pogreba veti skupno in skupno delati ter tudi skupno uživati. Nakupili gleške kraljice znašal celih 852.000 kron razne izdatke pri pogrebu. Tetovirane Angležkinje. V Anglij gantnejših slojih se razdele na so si za 60.000 mark polj sezidali si vas za 28.000 m je v ala nova moda: tetovirati si daj najele-pleča Spočetka se jim je prav dobro godilo. Njih število se je namnožilo na 110 oseb. Toda kmalu so se začele kazati zle po- sledice skupnega življ Med njimi jih je bilo mnogo (25) in ramena. Tu si dajo tetovirati kako ime, geslo, izrek, cvetko žival itd. Operacija seveda boli, a moda je so bili prvi pri jedi, toda zadnji pri delu. Občina je nato moda sklenila lenuhe izključiti, toda ti so se prli Začel se je v Zdravstveno stanje v Pretoriji Odkar so zav- občini hud prepir, kajti lenuhi so hoteli jesti ne pa delati zeli Angleži svoje stališče v Pretorij od koder se bij z Prepi so se od dne do dne možili tako, da ni bilo več mo vrlimi Buri, od tedaj je postalo mesto in okolica Jako nezdravo goče skupno živeti. Mnogi so prostovoljno občino zapustili Razne-bolezni razsajajo med angleškim vojaštvom in med pre- ker se je v takih razmerah tudi dolg namnožil bivalci sploh, katere provzroča prišla le na- pokvarj zrak pri zadnj vsa občina na dražbo haj poginolih konj in volov, katerih je v sami Pretoriji Slovenec, morilec svojega sina, pred ame poginilo v jednem mesecu nad 600 R tako je v okolici riškinaii porotniki. V Great Falls Moat v Ameriki so po mnogo padlih vojakov ki niso zakopani dosti globoko in jih rotniki sodili minolega meseca Jakoba Vertina, ki je bil rojen pogosfo dež izpere in izkoplje zopet na površj zemlj Tako na Kranjskem 18. maja 1. 1852. Jakob Vertin je na sv. večer je združeno vse, da okužuje zrak in provzroča bolezni, katerih lanskega leta ustrelil svojega 211etnega sina Ivana tudi zdravniki ondi niso v stanu zatirati, ako jim narava ali privedli Jakoba Veitina v sodno Ko 80 malomarnost človeška stavijo take ovire. In tako so vojaki in prebivalci na milost in nemilost izročeni smrtnim nevarnostim in izpostavlieni kot žrtve angležke krivice. na dvorano klop je bil padel ves rudeč v koleni in na licu, in ko so ga posadili začel jokati. Potem si je zakril, obraz in začel zdihovati moj Bog, ukradli šo mi mojega Ivana!" To zdihovanje j( n tra Človekoljubni milijonar. Andrew Carnegie, kate- jalo tako dolgo da je sodnik ukazal odvesti jokajočega za remu v Ameriki pravijo „jekleni kralj", je zares pravi člove- nekai časa iz sodne d koljub ženj Mož ima zdaj kakih 600 milij goldinarjev premo- vedno jokal dal slovo vsem opravilom, s katerimi se pridobiva posnemamo 7orane. Ko so ga pripeljali nazaj, je še s težavo se je dal potolažiti. Iz obtožnice Obtoženec Jakob Vertin je stanoval z vso svojo denar. Carnegie pravi, da je lov za denarjem nedostojen sta- obiteljo v Little Chicagi Mont Na božični večer je remu človeku On šteje zdaj 60 let, a je vse svoje ž Jakob Vertin nekoliko vinjen ob 7. uri domov Vsi prišel domači zares trdno delal in si svoje ogromno premoženje prislužil na so bili navzoči Spočetka bil prij in zelo dobre volje. pošten način. Ko je bil 10 let star, se je pripeljal s svojimi Toda čez nekaj časa je pričel vse navzoče brez vzroka zmer stariši,iz Škotske v Ameriko kjer svojo karij jati rabiti grde Sin Ivan ga je opomnil kot raznašalec Potem prišel kot delavec v rudokope vori tako nespodobno vpričo malih otrok Nato pa je imel posebno srečo pri nekem podjetju. Tu se je začelo' Vertin razjezil se tako nasilno obnašal, da naj ne go- se je Jakob žena iz strahu njegovo bdgastvo in v malo letih je bil gospodar največj klarne v Ameriki in solastnik mnogih železnic, kar mu je do pred razdivjanostjo moža vzela dve puški iz stanovanj našalo milij dobička Zdaj pa se hoče posvetiti samim človekoljubnim opravilom ter blažiti gorje svojemu bližnjemu, svojo ženo zbežala z njima k sosedu Miheliču, med tem ko je sin Ivan uri je šel Vertin iskat naj odšel v Little Milwaukee. Ob četrt ko je našel pri Miheliču, jo je pro svojem okraju v Novem Jorku je postal pravcati propovednik gre domov. Ko mu je pa Vertinka obljubila, da gre domov zmernosti in moralnega življ To pokazal tudi nedavno ]e dejal da še lahko ostane m šel sam domov v nekem svojem govoru o zmernosti. Zbranim poslušalcem, v kratkem času se je vrnil z revolverjem in pretil ženi A da večinoma mladim, neoženjenim možem je pokladal na srce, da bo ustrelil njo in samega sebe Tedaj pa je stekla klicati ako se mislijo ženiti, naj ne jemljejo mlade žene, marveč tako gospo Schultz bih navzoča pri Miheliču, Ivana Vertina 1 fi J 4 Stran 170. Letnik L1X 0 in njegovega bratranca Matijo Lemond, katera sta takoj pri hitela in našla očeta Jakoba Vertina že pred hišo. Ivan se trudil očeta spraviti domov ter ga pomiriti. Prijel ga je v ta namen tudi za roke sin Ivan izbil očetu a Vertin se ga Jakobu klobuk otresel, pri čemer je iz glave t Ko kake Kroglja je Ivanu šla skozi vrat in obtičala v tilniku 24 ur nato sta stala črevlje narazen, je napel Jakob revolver ter izprožil. ^ čez Ivan vsled izkrvavljenja umrl. Državni pravdnik pri utemeljevanju obtožnice povedal da že delj časa trajajoče sovraštvo bil vzrok umora oče ob takih prilikah očetovimi surovostmi. to sovraštvo pa si vzgojil ko To je državni pravdnik sklenil iz Jako sin vedno zagovarjal mater pred bovih besed: „Predno bo jutri, bo jeden mrtev." Zagovornik Jakoba Vertina Largent v svojem zagovoru povedal da je obtoženec Jakob Vertin okolu 50 let star in precej izobražen poškodoval na glavi in vsled teh poškodb Pred 15 leti se časih no svoje dej Zagovornik je dokazoval da Jakob Vertin storil v stanju duševne nerazsodnosti. Porotniki so se posvetovali celih 34 ur. Le s težavo združili in potrdili da je Jakob Vertin kriv. Ko je peljal stražnik Vertina v dvo- ^se mu bo prečitala obsodba, je bil ves bled in tresel se t da po ; vsem. životu. Nekaj Časa bil miren zopet začel tarnati in klicati sina Ivana potem pa obsodbo, v dosmrtno ječo, je prenehal jokati Ko je sodnik čital Vertin silno jokal, ko je pa čul. da je obsojen v ; /' I , \ Tržne cene. v Ljubljani dne 26. aprila 1901. Pšenica K 8 10 rž K 7. ječmen oves ajda 6.30 proso turš5ica 6.50 leča fižol 10. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. > I zamorejo osebe stanu na zaslužiti papirjev gotovo in pošteno brez kapitala vsakem zgube srečk postavno dovoljenih državnih Ponudbe sprejme Ludwig Ocsterrelcher Deutsche Gasse 8 Budapest. t Loterijske srečke v Lincu dne 20. aprila t. 1.: 77, 47, 10, 72, 39 7 19 v. Trstu dne 20. aprila t. 1.: 74, 34, 28, V Pragi dne 24- aprila t: L: 52, 24, 87, 23, 35 firmo priporoča I Blasnikova tiskarna Ljubljani I Doktorja pL Tmköczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušena ^ mnogo let, priporoča In razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Najceneje se doblv^o t podpisani lekarni^ Se se naroča po pošti, odkoder se ta zdrayila Tsak dan na Tse strani sieta z obratno poŠto s poštni pOTzetjem takoj pošiljajo, tndi celo samo jeden komad z natančnim naTodilom o. uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražnjoče kave in ruskega čaja doktorja pL Tmkoczya Kafcao sladni čaj Š^ef« hlSsÄ'tŠ. najceneje (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K, Dalje se priporoča: Doktorja pl. Tmköczyja ^plQilp^Tip kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluj'e pomir- jujoče, krepilno, bolest ntešnjoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tncata 2 K. odvajalne^ želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo Brogljice blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drngih krogljicah. Škatlja 42 h, šest škatljic 2 R 10 h. — Pocnkrene krogljice 80 h, tri škatlje 2 K. katlja T^VSni Pl^^*^ kašljev sok ali zeliščni simp, prirejen z lahko ^ PliJ^^ raztvarljivim apnenim železom, ntišnje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tncata 5 K. Tll*ffHiltli ^^ ^^^^ (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv AFX ^umxux Ijq^ ntešujočej, lajšajoče drgnenje v križu, rokah m nogan, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pL Tmköczyja redilne pripravke za živino. Varstvena znamka Ooktoija pl. XrnkLÖczyJa VIneti redilni praseK za no-V Alia HA ^^^^ krarah, ToUh in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavoj čekov (12 samo 4 K. Prašičji redilni sre lini praSek in dijetetično Varstvena znamka notranjo rabo, služi /^avojceK 0Ü n, pet zavojčkov samo 2 K. G-lasom razglasa visoke c. kr. deželne vlade z dne 18. julija 1899 smejo prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Tmköczyja prašičji prašek, pristen samo z gorenio varstveno znamko. ta Odgovorni urednik: Avgngt Pncihar Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki