# ;    Revolucionarno vrenje leta 1848 je poka- zalo vso silovitost narodnostnih zahtev tudi med Slovenci. Skupaj z `eljo po afirmaciji lastnega naroda pa je v 19. in v zaèetku 20. stoletja ves èas prihajalo tudi do te`enj po po- vezovanju z drugimi slovanskimi narodi, bo- disi s kulturnim (ilirsko gibanje) bodisi s po- litiènim (panslavizem) predznakom. Tako je bilo skorajda neizogibno, da ideje o “slovan- skem bratstvu” dobijo svoj odmev tudi v cerk- venem `ivljenju, še posebej ker zahodni del slovanskih narodov pripada katoliški Cerkvi, vzhodni, veèinski del, pa pravoslavnim Cerk- vam. Pomembno vlogo je pri tem odigral nihèe drug kot A. M. Slomšek (+ 1862), ki je prepoznal dragocenost nacionalnih gibanj tudi za zbli`evanje med Cerkvami in `e leta 1851 ustanovil Bratovšèino sv. Cirila in Me- toda. Èlani bratovšèine naj bi v duhu brats- tva med Slovani posebej molili za to, da bi se “loèeni Slovani” ponovno zdru`ili s kato- liško Cerkvijo in bi na ta naèin prenehal raz- dor med kristjani.1 V tem lahko prepoznamo zaèetke ekumenskega delovanja med Slovenci, ki se je še za èasa Slomška razširilo tudi med drugimi katoliškimi Slovani. Konec 19. sto- letja se je Bratovšèina na Moravskem preob- likovala v Apostolat sv. Cirila in Metoda pod vodstvom olomouškega nadškofa A. C. Sto- jana (+ 1923). Ta je osnovnemu namenu, tj. molitvi za edinost, pridru`il tudi praktièno dejavnost v obliki sreèanj, izdajanja knjig in revij ter znanstvenega raziskovanja, kar je po- stalo osnova tudi za sedem shodov oz. kon- gresov v Velehradu na Moravskem (1907– 1936), kjer je po izroèilu na mestu kasnejšega   ;        ! .     >B6  C(D @8 cistercijanskega samostana stala Metodova stolnica, v kateri naj bi bil svetnik tudi po- kopan. Kongresi, na katerih je imel pomem- bno besedo tudi slovenski teolog F. Grivec (+ 1963), so se poleg zgodovinskih študij o vlogi Konstantina–Cirila in njegovega brata Metoda na cerkvenopolitiènem, teološkem in kulturnem prizorišèu 9. stoletja posveèali tudi iskanju mo`nosti za zbli`evanje med ka- toliško in pravoslavnimi Cerkvami. Glavno naèelo je bilo spoznavati izvirne ideje teologov vseh vpletenih Cerkva in premagovati neosno- vanih predsodkov, ki so se nakopièili na obeh straneh. S tem so utirali pot ekumenskemu duhu med katolièani, èeprav ne gre zanikati, da so tudi ta prizadevanja pogosto izzvenela kot povabilo “vzhodnim bratom”, naj se vr- nejo v katoliško Cerkev, kar danes razumemo le kot predstopnjo pravega ekumenizma. V èem je dejavnost Bratovšèine, Apostolata in Velehradskih kongresov aktualna še danes? Poleg ekumenske razse`nosti je najdragocenej- ša prav osnovna `elja po intelektualni in du- hovni izmenjavi med slovanskimi narodi ter širše med katolièani in pravoslavnimi. V za- èetku devetdesetih let smo bili sami prièe pro- pada vseh politiènih projektov zdru`evanja Slovanov, ostanki teh prizadevanj na kultur- nem podroèju so bili preteklost `e v osemde- setih (pomislimo na odpor do “skupnih jeder” v slovenskih berilih). @elja po medsebojnem idejnem in duhovnem bogatenju med vzho- dom in zahodom Evrope, ki ga implicitno za- slutimo v Slomškovi Bratovšèini in povsem eksplicitno na Velehradskih kongresih, pa os- taja pomembna tudi v našem èasu kot edini       naèin, da Stari kontinent izoblikuje svojo identiteto, ki ne more postati trdna zgolj na politièni ali ekonomski osnovi. O tem smo spregovorili z jezuitskim pa- trom in kardinalom Tomášem Špidlíkom, ro- jenem leta 1919 na Moravskem (Èeška repub- lika), ki ga tudi slovenski bralci poznamo kot enega najboljših poznavalcev cerkvenih oèetov ter vzhodnokršèanske teologije in duhovnosti. Pogovor je nastal kot priloga magistrske naloge o raziskovalni dejavnosti Velehradskih kongre- sov, zato se dotika tudi dela teh sreèanj. V drugi polovici 19. stoletja je med Slovani za`ivelo t. i. ciril–metodovsko gibanje,2 ki je ime- lo poleg zgodovinskega raziskovanja namen is- kati tudi stiène toèke med posameznimi slovan- skimi narodi. Kaj je spodbudilo to o`ivitev za- nimanja za sveta brata Cirila in Metoda? Glejte, redki vedo, da je dobršen del spodbude prišel iz Rima. V stari Avstro-Ogr- ski so Slovani predstavljali veliko skupino, polnili so semenišèa, misijone. Tako je Leon XIII., ki je leta 1880 spodbudil èešèenje svetih Cirila in Metoda, spoznal, da ti slovanski na- rodi v Evropi dobivajo èedalje veèji pomen. V zaèetnem obdobju je bilo samo gibanje ne- koliko zaznamovano tudi z nacionalizmom, s te`njami po politiènem zdru`evanju Slova- nov, toda nekatere pomembne osebnosti, npr. nadškof iz Olomouca, Stojan, so razu- meli, da mu je potrebno vliti duhovno raz- se`nost. Le z njo bi lahko Slovani odigrali po- membno vlogo v povezovanju razdeljene Evropi. Sam v tem prepoznavam misel, ki je zelo aktualna tudi danes. Konstantina–Cirila in Metoda poznamo predvsem po prevajanju svetopisemskih odlomkov in liturgiènih besedil v starocerkveno slovanšèino in s tem povezano iznajdbo posebnega èrkopisa, glagolice. Je bila kulturna dejavnost v središèu njunega delovanja? Še pomembnejša se mi zdi njuna povezo- valna vloga med dvema razhajajoèima se krš- èanskima tradicijama, med rimsko in bizan- ;    E. Dolinar: Svojo pijaèo mešam z jokom, bron.  # tinsko. Proti koncu prvega tisoèletja je kazalo, da se bo svet razdelil na dvoje, in slovanska ljudstva so se znašla prav med tema dvema na- stajajoèima blokoma. Ciril in Metod, rojena Grka, doma iz Soluna, pa sta za misijonsko delo med Slovani prejela iz Rima tako velike privilegije kot nihèe drug, saj naj bi to vmesno podroèje slu`ilo kot most med dvema tradi- cijama. Toda svet je bil takrat `e tako moèno razdeljen, da Slovani niso postali povezovalni èlen, temveè so se po cerkveni pripadnosti tudi sami razdelili na vzhodne in zahodne kristjane. Danes celotna Evropa postaja tisto, kar je takrat bila Velika Moravska, namreè most med civilizacijami. Zato mora oblikovati enotno evropsko duhovnost, zadihati mora z obema kriloma pljuè. Podobno misel so izob- likovali tudi velehradski shodi `e mnogo pred nastankom modernega ekumenizma. Iz molitvenega gibanja Bratovšèine svetih Ci- rila in Metoda, ki jo je ustanovil škof Slomšek, ter Apostolata svetih Cirila in Metoda se je v za- èetku 20. stoletja oblikovala tudi znanstvena de- javnost shodov v Velehradu. Se vam zdi, da so ta sreèanja pripomogla k nastajanju ekumenske zavesti v katoliški Cerkvi? Gotovo, saj so se ravno prek njih v zahod- noevropski teološki javnosti pojavila mnoga imena, ki so bila prej popolna neznanka. Kdo je pred tem poznal vse te slovanske teologe, npr. Homjakova in druge? Mnogi zahodni teologi so se šele tam zavedli, da obstaja tudi vzhodna teološka dejavnost. Še danes je na Zahodu velika te`ava prav v nepoznavanju idej, ki so nastale izven ozkih meja Zahodne Evrope. Redki poznajo npr. unionistiène kongrese v Velehradu. Pa lahko o njih govorimo kot o pravih eku- menskih sreèanjih? Veste, v tistih èasih (kongresi v Velehradu so potekali s presledki od 1907 do 1936, op. M. P.) je bil ekumenizem znotraj katoliške Cerkve obravnavan kot herezija, kot poskus relativizacije katoliške vere, zato se velehrad- ska dejavnost ni mogla imenovati ekumenska. Uporabljali so izraz “unionistièni” shodi. Da- nes beseda “unionizem” na podroèju ekume- nizma za veèino pomeni nekaj slabšalnega, `e prese`enega. Duh teh sreèanj je torej bil … Duh sreèanj je bil povsem ekumenski, vendar se je paè govorilo o unionizmu. Kot primer lahko navedem npr. izpostavitev nau- ka o Cerkvi kot Kristusovem telesu, kar je bli`je dialogu z vzhodnimi kristjani kot nauk o Cerkvi kot popolni dru`bi vernikov. Na študijsko dejavnost o pomenu svetih bratov se je navezal tudi pape` Janez Pavel II., ki je leta 1980 z apostolskim pismom Egregiae virtutis razglasil Cirila in Metoda za sozavetnika Evro- pe. Ob 1100. obletnici Metodove smrti (1985) je nastala še enciklika Slavorum apostoli, ki os- vetljuje njun pomen za Cerkev. Je Janeza Pavla II. k pozornosti na sveta brata spodbudila tudi omenjena raziskovalna dejavnost velehradskih kongresov? Te`ko je kaj reèi o tem, saj se najbr` med svojim študijem ni ukvarjal s toliko drugimi reèmi. A ko je zaèel navezovati stike z Vzho- dom, je `elel poiskati vse skupne korenine Cerkva. Janez Pavel II. je nekoè dejal: “Na Vzhodnem inštitutu (Orientale, rimski in- štitut za preuèevanje pravoslavnih in drugih vzhodnokršèanskih tradicij, op. M. P.) sem študiral takrat, ko sem `e bil pape`”. Res je obiskal Vzhodni inštitut in tudi to hišo (Center Aletti, op. M. P.) ter skupaj z nami molil za edinost. V apostolskem pismu Egregiae virtutis je ja- sno izpostavljena pomembnost Cirila in Metoda za evropsko zgodovino. Sveti Benedikt, zavetnik Evrope — brez na- daljnjega. Toda pape` je zaèrtal smernice za ;          ;    dihanje “z obema kriloma pljuè”, kar je zelo dobro naznaèeno s to dvojnostjo: sveti Bene- dikt predstavlja zahodno kršèanstvo, sveta brata Ciril in Metod pa vzhodnega. Izraz “dihanje z obema kriloma pljuè” je bil Janezu Pavlu II. zelo pri srcu. Od kje pravza- prav izvira? Pape` ga je povzel po ruskem pesniku Vjeèeslavu Ivanovu, ki se je spravil s katoliško Cerkvijo in izpovedal svojo vero pri oltarju sv. Venèeslava v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Tam je dejal: “Noèem nehati biti pravoslavni kristjan, sem katolièan in pravoslavni obe- nem. @elim dihati z obema kriloma pljuè”. Pred leti je bil v Rimu mednarodni kongres o tem mislecu Ivanovu in njegov sin je pred pape`evo avdienco za udele`ence pripravil gra- divo, v katerem je bil tudi ta stavek. Pape`u je bil tako všeè, da si ga je izbral za svoj oseb- ni program. Tudi kapela Redemptoris Mater, ki smo jo naredili, `eli izraziti prav to: diha- nje z obema kriloma pljuè. Tako je nastala slovanska kapela v srcu Vatikana. Center Aletti torej na nek naèin povzema in nadaljuje tudi znanstveno dejavnost velehrad- skih sreèanj? Da, seveda. Sam sem prišel v Velehrad kot jezuitski novinec in prav med vojno tam študiral filozofijo. Poslušajte, kaj se je zgo- dilo na koncu vojne. Bil sem v Velehradu. Bli`ala se je frontna èrta in tako smo bili petnajst dni ujeti med dvema sovra`nima ar- madama. Topovi so streljali na vse strani. Kako se bo konèalo? Èe pridejo Rusi, bodo unièil prav vse. Nekega dne so zgodaj zjutraj prišli Romuni. Romunski general je pozvo- nil pri samostanskih vratih in po francosko nagovoril patra, ki je prišel odpret: “Opro- stite, ker smo vas pustili èakati tako dolgo, toda vedeli smo, da je tukaj pomembna ba- zilika, in je nismo hoteli porušiti. Sedaj pa poklièite vašèane, naj se gredo v cerkev Gos- podu zahvalit, da je bazilika rešena”. Tako se je tam konèala vojna. Romunska pravo- slavna Cerkev mi je kasneje podelila èastni doktorat (1997 v mestu Cluj, op. M. P.) in ob tej prilo`nosti sem jim povedal to anek- doto. Bili so zelo zadovoljni. Pravoslavni Rusi pa so `e pred vojno v Velehrad poslali ikono Matere Bo`je za “slovanske brate”, kar razumem kot jasna znamenja prijateljstva. Pa se vam zdi sporoèilo o potrebnosti diha- nja z obema kriloma pljuè pomembno tudi po politièni zdru`itvi Evrope? Glejte, o tem govorim vedno znova. Pred kratkim je izšla tudi knji`ica z mojimi èlanki o Evropi. V Evropi sta še vedno dve razlièni usmeritvi, ne nacionalni, tudi ne neposredno cerkveni, temveè gre za dve duhovni usme- ritvi. Zahod je vedno vezan na vzroènost, na pravno razumevanje stvarnosti, srce pa je slo- vansko. To morajo zaèutiti tudi na Zahodu. Za primer lahko navedem svojo knjigo o srcu. Ko sem jo napisal, so imeli zahodni cen- zorji z njo nemalo te`av. Kaj pomeni to “slo- vansko srce”, kaj se ne skriva v ozadju preveè sentimentalizma? Kljub tem pomislekom je knjiga izšla. Sedaj je bila prevedena v itali- janšèino in je izšla pri vatikanski zalo`bi Li- breria Editrice Vaticana s spremno besedo pre- fekta Kongregacije za verski nauk. Srce, Slo- vani, smo s tem do`iveli potrditev. Zahodna duhovnost mora biti dopolnjena s slovanski- mi elementi. 1. Prim. S. Jane`iè, Slomšek — zaèetnik slovenskega ekumenizma, v: V edinosti, Ekumenski zbornik 2002, Maribor, 2002, 15-16. 2. Šlo je za raziskovalno dejavnost o pomenu Cirila in Metoda za slovanske narode, hkrati pa za te`nje po zbli`evanju med temi narodi na osnovi skupne dedišèine svetih bratov. Povojno slovensko re`imu naklonjeno duhovniško zdru`enje Cirilmetodijsko društvo s tem skoraj stoletje starejšim gibanjem povezuje le podobnost imena.