Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI junij 2018 MOZAIK IRDO Str. 5 S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgorocne razvojne temelje Strategija razvoja Slovenije 2030 Integralna Slovenija Str. 22 Perspektive širše pojmovanega socialnega podjetništva v Sloveniji IRDO pogled Mag. Barbara Zacirkovnik o družbeni odgovornosti upravljanja s cloveškimi viri in investicijah v cloveški kapital Str. 14 IRDO pogled Str. 18 Sonja Bertalanic: Kako najti zdravo hrano in jo prepoznati, da je res zdrava? Str. 9 Evropska komisija je letos prvic uvedla evropsko nagrado za trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 71 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 81 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 91 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 101 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 111 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 121 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 131 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 141 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 151 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 161 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 171 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 181 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 191 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 201 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 211 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 221 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 231 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 241 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 251 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 261 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 271 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 281 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 291 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 301 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 311 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 321 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 331 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 341 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 351 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/XI, junij 2018, str. 361 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: melodi2, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 Družbena odgovornost: upravljanje s cloveškimi viri in investicije v cloveški kapital 5 Strategija razvoja Slovenije 9 Evropska nagrada za trajnostni razvoj 11 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 12 Model M Slovenija 13 DO v Sloveniji 14 IRDO pogled: mag. Barbara Zacirkovnik 18 IRDO pogled: Sonja Bertalanic 22 Sprejeti dokumenti Slovenije za prehod v zeleno gospodarstvo 26 Porocilo o temeljnih pravicah 27 Zašcita žvižgacev: Komisija dolocila pravila na ravni EU 28 Dogodki, konference, novice 29 Razpisi in priložnosti 30 Knjiga: Integral Green Slovenia 31 Pakt za mlade—Slovenija Vsebine Evropska komisija je objavila razpis za evropsko nagrado za trajnostni razvoj, ki jo podelju-je prvic. Nagrada je priznanje za zavzetost in ustvarjalnost evropskih prebivalcev, podjetij in organizacij pri doseganju ci-ljev ZN za trajnostni razvoj. Nagrada je namenje-na uveljavljanju zglednih pri-merov pobud, ki cilje trajnost-nega razvoja uspešno spremi-njajo v konkretne rešitve in pri-ložnosti. Zaradi medsektorske narave ciljev trajnostnega raz-voja se nagrada za trajnostni razvoj osredotoca na doloceno temo, ki jo vsako leto izbere po-liticni forum na visoki ravni Organizacije združenih naro-dov. Letošnja tema nagrade je Opolnomocenje ljudi ter za-gotavljanje vkljucenosti in enakosti. V tokratnem Mozaiku pa tudi o Strategiji razvoja Slovenije 2030, ki je nov krovni razvojni okvir države. Vabljeni k branju z vsebinskimi prispevki bogatega Mozaika. In k akciji na tej osnovi—v svojem okolju. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slo-venske družbeno odgovorne novice, vpisa-na v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! 27. septembra 2018 bo v Mariboru potekala že 13. IRDO mednarodna konferenca družbena odgovornost in izzivi ca-sa. Naslov letošnje konference je Družbena odgovornost in trajnostni razvoj v znanosti, izobraževanju in gospodarstvu. Strategija razvoja Slovenije 2030 str. 5 IRDO pogled: mag. Barbara Zacirkovnik str. 14 Barbara Zacirkovnik je posebej za IRDO Mozaik iz svoje ma-gistrske naloge tokrat predstavila izsledke raziskave. Nasled-njic bo predstavila odgovore, kako lahko kot eno izmed mož-nosti skozi program TiBi pridemo do potrebnih uvidov, do ustvarjanja pogojev za udejanjanje sprememb in nacinih udejanjaja ter ucinkih... Model M Slovenija str. 4 Fotografija osebe Model M Slovenija. MarkoPogacnik Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slo-venije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje post-avlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmerit-vami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgorocne razvojne temelje Slovenije, z vkljucevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije zdru-ženih narodov pa Slovenijo uvršca med države, ki so prepoz-nale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe. Družbena odgovornost in trajnostni razvoj v znanosti, izobraževanju in gospodarstvu 27. septembra 2018 bo v Mariboru potekala že 13. IRDO mednarodna konferenca družbena odgo-vornost in izzivi casa. Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO je 11. maja 2018 na svojem spletnem mestu objavil vabilo avtorjem za pripravo prispevkov za 13. mednarodno znanstveno konferenco DRUŽBENA OD-GOVORNOST IN IZZIVI CASA 2018, ki bo potekala na rektoratu Univerze v Mariboru 27. septembra 2018. Naslov letošnje konference je DRUŽBENA ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V ZNANO-STI, IZOBRAŽEVANJU IN GOSPODARSTVU. Organizator konference je inštitut IRDO, znanstveni partner pa Univerza v Mariboru mnogi drugi so podporni partnerji. K sodelovanju vabijo vodje in ucitelje na univerzah in v drugih izobraževalnih organi-zacijah, raziskovalce, znanstvenike in strokovnjake, menedžerje in vodje iz podjetij, vladnih in nevladnih organizacij, študente, mladinske delavce, mladinske organizacije, oblikovalce javnega mnenja in druge. Doslej se je konference vsako leto udeležilo od 50 do 150 udeležencev, predstavlja pa pomemben pri-spevek razlicnih avtorjev k znanosti in stroki. Zborniki dosedanjih 12 konferenc so javnosti brezplacno dostopni na tej povezavi: http://www.irdo.si/, vire za svoje delo pa iz njih crpajo tako študenti, kot uci-telji in drugi raziskovalci, strokovnjaki ter menedžerji. IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je vodilna slovenska organizacija, ki z raziskovanjem, izobraževanjem, svetovanjem, povezovanjem in promocijo prispeva k razvoju mladih in družbene odgo-vornosti v slovenskem in v svetovnem merilu. Pri tem sodeluje z domacimi in tujimi strokovnjaki, usta-novami, organizacijami, vladami in podjetji ter tako prispeva k izmenjavi znanja in izkušenj o družbeni odgovornosti ter krepi delo in zaposljivost mladih. Je prva tovrstna organizacija, specializirana za podro-cje družbene odgovornosti v Sloveniji; pri nas deluje že 14 let in se aktivno povezuje tudi z mednarodni-mi organizacijami na tem podrocju. Je nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Euro-pe. Ima status raziskovalne in prostovoljske organizacije ter deluje v javnem interesu na podrocju mla-dih. Med najvidnejšimi projekti inštituta IRDO so vsakoletna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZI-VI CASA, Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS (ta bo letos podeljena že deseto leto za-pored) in elektronska revija IRDO MOZAIK, ki jo inštitut izdaja že deset let, namenjena pa je širši javno-sti in vec kot 140 kolektivnim in individualnim clanom inštituta. IRDO izvaja tudi svetovanje podjetjem in drugim organizacijam za strateško vkljucevanje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v po-slovanje. Inštitut izobražuje vodje oddelkov v podjetjih in druge strokovnjake, menedžerje in mlade za pridobitev certifikata Vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost ter izvaja treninge za mlade brezposelne za aktivno iskanje zaposlitve, podjetništvo in nevladništvo v okviru projekta Model M Slo-venija. 13. mednarodna znanstvena konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2018 DRUŽBENA ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V ZNANOS-TI, IZOBRAŽEVANJU IN GOSPO-DARSTVU Cetrtek, 27. september 2018, Maribor, Slovenija Strategija razvoja Slovenije Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi med-sebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgorocne razvojne temelje Slovenije, z vkljuceva-njem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršca med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe. Zakaj nova strategija razvoja? Pripravo nove dolgorocne strategije razvoja države so zahtevala po krizi spremenjena razvojna izhodi-šca Slovenije in nove razmere v svetu skupaj z globalnimi trendi in izzivi. Hkrati se je izteklo obdobje prejšnjega strateškega razvojnega okvira Slovenije, ki je bil nazadnje opredeljen v Strategiji razvoja Slovenije 2005–2013. Ob snovanju razvojne poti do boljšega življenja vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki jo opredelju-je Vizija Slovenije, se hkrati zavedamo naše soodgovornosti v globalnem okolju. Strategija razvoja Slo-venije 2030 zato vkljucuje tudi uresnicevanje globalnega razvojnega nacrta Agende Organizacije zdru-ženih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Kakovost življenja za vse prebivalke in prebivalce Slovenije se bo kazala v . boljših priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, . bolj dostojnem, varnem in aktivnem življenju v zdravem in cistem okolju, . aktivnejšem vkljucevanju v demokraticno odlocanje in soupravljanje družbe. Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja so . vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba, . ucenje za in skozi vse življenje, . visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, . ohranjeno zdravo naravno okolje in . visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja. Pet strateških usmeritev za dosego osrednjega cilja strategije bomo uresnicevali z delovanjem na raz-licnih medsebojno povezanih in soodvisnih podrocjih, ki so zaokrožena v dvanajstih ciljih Strategije. Vsak cilj vsebuje utemeljitev pomembnosti cilja, kljucne usmeritve, na katerih bo treba delovati, da bi dosegli kakovostno življenje za vse, 2–3 kljucne kazalnike uspešnosti, ki predstavljajo želene rezultate na podrocju posameznega razvojnega cilja in povezavo s cilji trajnostnega razvoja. Uresnicevanje strategije Strategija razvoja Slovenije 2030 je podlaga celovitega procesa srednjerocnega nacrtovanja, ki predvi-deva dolocitev ter potrditev prednostnih nalog in ukrepov, potrebnih za njihovo doseganje tako, da je zagotovljena dolgorocna vzdržnost javnih financ ter v tem okviru priprava in izvajanje proracunov. Politike, aktivnosti in ukrepi morajo tako prispevati k doseganju ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030. Cilji predstavljajo podlago za oblikovanje prednostnih nalog in ukrepov Vlade Republike Sloveni-je, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov. Doseganje Strategije razvoja Slovenije 2030 bomo sprem-ljali s 30 kazalniki uspešnosti, ki so skupaj s ciljnimi vrednostmi navedeni pri vsakem od razvojnih ci-ljev. Med temi je posebej izpostavljenih 6 kljucnih kazalnikov uspešnosti, s katerimi bomo spremljali doseganje strateških usmeritev. Izkušnje kažejo, da je treba razvojno nacrtovanje in vsebino posameznih razvojnih dokumentov in sistem javnih financ obravnavati celovito in enakovredno. Izvajanje Strategije bo tako temeljilo na srednjerocnem nacrtovanju. Za ta namen bosta pripravljena štiriletni Državni program razvojnih poli-tik in Srednjerocna fiskalna strategija. UMAR bo še naprej v vsakoletnem porocilu o razvoju spremljal izvajanje ciljev strategije razvoja Slovenije. Prav tako bo ustanovljeno posvetovalno delovno telo, ki bo bdelo nad uresnicevanjem in osveževa-njem strategije, saj bo ustanovljen posebni svet vlade za razvoj. Ta bo vkljuceval širši krog deležnikov s predstavniki socialnih partnerjev, zasebnega sektorja, civilne družbe, strokovnih institucij, regionalnih in lokalnih skupnosti ter vlade. Proces priprave Strategije razvoja Slovenije 2030 Ob razpravah o viziji se je poleti 2016 zacela priprava nove dolgorocne strategije. Junija 2016 je bilo izvedenih devet tematskih razprav o posameznih vsebinah, pri katerih je sodelovalo vec kot 200 stro-kovnjakov in državnih uradnikov. Septembra 2016 je sledila delavnica, na kateri je tekel pogovor o prvem možnem naboru kazalnikov za spremljanje strategije. Na podlagi strokovne razprave je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z Ministrstvom za finance ter Uradom RS za makroekonomske analize in razvoj pripravila prvi osnutek strateških usmeritev in ciljev Strategi-je razvoja Slovenije 2030. Decembra 2016 in januarja 2017 so vsi pristojni resorji podali mnenja o pre-dloženem dokumentu. Januarja 2017 je bil organiziran tudi interaktivni posvet na ravni kljucnih držav-nih uradnikov, kjer so izmenjali poglede o vsebinah posameznih ciljev in razpravljali o njihovem med-sebojnem povezovanju. Prispevki resorjev in udeležencev so služili kot pomembna podlaga nadaljnjega oblikovanja strategije. Z anketnim vprašalnikom, ki je bil februarja 2017 poslan strokovni javnosti, pa je vzporedno potekalo ugotavljanje povezav med posameznimi cilji. Marca in aprila je potekalo strokovno usklajevanje in sle-dila je priprava prvega osnutke strategije, ki je bil maja 2017 poslan resorjem v usklajevanje. Vzpore-dno so potekale tudi razprave glede kljucnih kazalnikov uspešnosti in umešcanja ciljev trajnostnega razvoja v strateški dokument ter glede izvajanja in spremljanja dokumenta. V sodelovanju z OECD se pripravlja tudi prilagojen dolgorocni okvir za ocenjevanje vplivov posameznih scenarijev oziroma do-govorjenih ukrepov, s katerim se bo spremljalo tudi uresnicevanje ciljev strategije. Na podlagi razprav in prejetih pripomb resorjev je bil pripravljen drugi osnutek strategije, ki je vkljuce-val predlog kljucnih kazalnikov uspešnosti. Osnutek je bil julija 2017 poslan vsem resorjem s pozivom za dolocitev njihovih ciljnih vrednosti kljucnih kazalnikov. Po ponovnem celovitem pregledu strategije skupaj s kazalniki in ciljnimi vrednostmi je tretji osnutek strategije 22. septembra 2017 obravnavala stalna medresorska delovna skupina za razvojno nacrtovanje, ki je osnutek sprejela z nekaj dodatnimi spremembami. Vlada RS se je 12. oktobra 2017 seznanila z informacijo o osnutku Strategije razvoja Slovenije 2030 in ugotovila, da je gradivo medresorsko usklajeno, ter sprejela sklep, da dokument pomeni ustrezno podlago za zacetek javnega posvetovanja. Javno posvetovanje o osnutku Strategije razvoja Slovenije 2030 se je zacelo 12. oktobra 2017 in je potekalo do vkljucno 9. novembra 2017. V tem casu smo pre-jeli številne prispevke razlicnih organizacij in zainteresiranih posameznikov. Poleg javnega posvetova-nja je bilo organiziranih še nekaj pogovorov z zainteresiranimi deležniki, ki so želeli poglobljeno pred-stavitev strategije in razpravo o osnutku dokumenta. Po javnem posvetovanju je bil pripravljen pre-dlog Strategije razvoja Slovenije 2030 in porocilo o posvetovanju. Predlog strategije je po zadnjem krogu medresorskega usklajevanja Vlada RS sprejela na svoji 159. redni seji, 7. decembra 2017. Strategija razvoja Slovenije 2030 Porocilo o javnem posvetovanju Kratek povzetek Evropska nagrada za trajnostni razvoj Evropska komisija je letos prvic uvedla evropsko nagrado za trajnostni razvoj, s katero daje evropskim državljanom, podjetjem in organizaci-jam priznanje za njihova prizadevanja in ustvar-jalnost. Nagrada je namenjena uveljavljanju zglednih primerov pobud, ki cilje trajnostnega razvoja uspešno spreminjajo v konkretne rešitve in pri-ložnosti. Zaradi medsektorske narave ciljev trajnostnega razvoja se nagrada za trajnostni razvoj osredoto-ca na doloceno temo, ki jo vsako leto izbere poli-ticni forum na visoki ravni Organizacije združenih narodov. Letošnja tema nagrade je Opolnomocenje ljudi ter zagotavljanje vkljucenosti in enakosti. V natecaju lahko sodelujejo štiri kategorije de-ležnikov: 1. mladi 2. javni organi 3. zasebni subjekti 4. civilna družba Nagrajence bosta na slovesnosti na visoki ravni spomladi 2019 razglasila prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in pod-predsednik Jyrki Katainen. Nagrada, ki ni v mate-rialni obliki, prinaša vecjo prepoznavnost v obliki okrepljenega javnega interesa in vecjega medij-skega porocanja. Vas zanima? Nic ne odlašajte in si poglejte pravi-la za sodelovanje v natecaju. Rok za oddajo pri-jav je 14. september 2018. Morda boste prav vi prejemnik evropske nagrade za trajnostni raz-voj! Za vsa vprašanja v zvezi z nagrado se obrnite na generalni sekretariat: sg-stakeholderplatform-sdg@ec.europa.eu. Prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in v sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, s skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter z izboljšanjem po-rocanja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Porocilo Erasmus+ projekta: “Vrzel v kompetencah je precejšnja” Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mari-boru kot partner sodeluje v Erasmus+ pro-jektu z naslovom »The acceleration method of development of transversal competences in the students’ practical training process«. Raziskave kažejo, da delodajalci zaznavajo številna po-drocja kompetenc, ki jih diplomanti ne obvlada-jo dovolj dobro, in je zato »vrzel v kompeten-cah« precejšnja. S projektom se osem partner-jev iz Finske, Poljske, Slovaške in Slovenije odzi-va na potrebe trga. Glavni cilj projekta je poiskati in uporabiti inovativno metodo za razvoj kompetenc študentov na podrocju podjetnosti, timskega dela, ustvarjalnosti in komunikativnosti. Rezultatom dosedanjega dela smo v mesecu juniju 2018 dodali porocilo s po-drobno analizo rezultatov testiranja modelov za izboljšanje kompetenc študentov, ki so dos-topni na spletni strani projekta http://www.awt.org.pl/erasmus/do-pobrania/?lang=en. Vljudno vabljeni k ogledu rezultatov dela na projektu. Vir: Ekonomsko poslovna fakulteta Univerze v Mariboru Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce Poletje in prosti cas vabita vse mlade k od-krivanju priložnosti, ki jih prinaša PROSTOVOLJSTVO. Ce želite mladi pocitnice preživeti na drugacen nacin, prispevati svoj delcek za boljši svet in se srecati z vrstniki, ki jim nic ni težko, prelistajte spletni Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce, v ka-terem je pestra zbirka priložnosti za zanimive pocitnice vsem, ki ste letos koncali osnovno šo-lo, in srednješolce pa tudi druge mlade. Prostovoljstvo ni samo pomoc nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, odlicna šola za življenje. Vir: Slovenska Filant-ropija Poziv prostovoljcem za izvedbo poletnih aktivnosti za otroke v Rijeki (Hrvaška) Mladi, ki imate radi delo z otroki, poznate veliko športnih otroških igric ter bi radi preživeli poletni teden na reški obali, se lahko javite na poziv. Društvo za razvoj civilne družbe EU korak iz Hrvaške išce prostovoljca za pomoc pri izva-janju športno - kreativnih poletnih dejavnosti za otroke slovenskih korenin. Aktivnosti bodo po-tekale od 9. do 13. julija 2018, med 8. in 16. uro. Vec. Vir: Slovenska Filantropija Rastimo skupaj 2018 20. junija 2018 je Mladinski svet Slovenije na pobudo Urada RS za mladino pricel z letošnjimi aktivnostmi, ki jih pripravljajo v okviru projekta Rastimo skupaj. V letošnjem letu je novost pro-jekta, da njegov glavni cilj ni razvoj lokalnih poli-tik, ampak je specificno usmerjen v reševanje stanovanjske problematike mladih. S tem name-nom so k sodelovanju in partnerstvu v projektu povabili tudi Inštitut za mladinsko politi-ko in Društvo Pina, da bi udeležencem prvega letošnjega posveta v Ajdovšcini predstavili vec primerov dobrih praks, ki bi “ustvarile pozitiven val, da vidimo, kaj se na podrocju stanovanjske-ga vprašanja mladih že dogaja, kaj se izvaja in kakšne so možnosti.” je dejal predsednik MSS – Mladinski svet Slovenije Tin Kampl. Kratko pred-stavitev predstavitev dobrih praks na podrocju stanovanjske politike obcin, ki so na pregleden nacin, po korakih predstavile svoje ukrepe, re-zultate in implementacijo, najdete na mlad.si. Vir: uredništvo mlad.si Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zadev, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesediti na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kate-ri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru tega družbeno odgovornega projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi po-vezujejo s podjetniki, nevladnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvi-jajo lastne karierne in poslovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Slovenijo. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozi-tivna zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in poteka v sedmih slovenskih regijah. V Celju, Ljubljani, Murski Soboti, Kopru, Novem mestu, Kranju in Novi Gorici se je projekta doslej udeležilo skupaj 119 oseb, vec kot 40 jih je že dobilo zaposlitev, nekateri so se zaposlili še pred iztekom programa uspo-sabljanja. Na vsakem regionalnem (in brezplacnem) usposabljanju se mladi povežejo s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako hitreje pridejo do zaposlitve. Ogledajo si do-bre prakse regionalnih podjetij in nevladnih organizacij, se pogovarjajo z delodajalci ter spoznavajo življenjske in poslovne zgodbe regionalnih in drugih podjetnikov, nevladnikov. Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjet-nikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. leta na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ Evergreen je najboljši start-up Saša regije V podjetniškem centru Standard v Velenju so zakljucili šest tedenski program za razvoj podjet-niških idej-PODJETNIŠKI TRAMPOLIN 2018. Na dogodku se je investitorjem iz Slovenije in tujine predstavilo šest odlicnih start-up ekip -Ingrins, BarCheck, NovaTI.si, RS Labs, Pekmez in Evegreen, glasovi obiskovalcev pa so odlocili, da gre zmaga v roke ekipe Ever-green, ki razvija biorazgradljive loncke. Podjetniški trampolin je program SAŠA inkuba-torja, ki ekipam omogoca, da v šestih tednih nas ter na naše zdravje. Evergreen je v sodelovanju s Slovenskimi ter Evropskimi partnerji razvil formulo izdelave ma-teriala iz zavržene hrane (grah) ter tehnologijo predelave materialov proteinskega izvora na klasicnih strojih za brizganje plastike. Iz teh ma-terialov so izdelali eko loncek, ki v mesecu dni po zasaditvi v zemljo postane hrana za mikroor-ganizme in se transformira v gnojilo. Hkrati pa je ucinkovita ter naravna zašcita pred vrtnimi zajedavci. Povzeto po prispevku Ane Anžej. Vir: Start:up Velenje Podelitev državne nagrade in priznanj na podrocju prostovoljst-va za leto 2017 Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v Veliki dvorani Predsedniške palace priredil sprejem ob podelitvi državne nagrade in priznanj na podrocju prostovoljstva za leto 2017. Nagrade so prejeli Živko Beškovnik, Igor Jarc, Milan Os-terc, Planinska zveza Slovenije, Sašo Štiglic, Stanislav Zorec in Slovensko društvo hos-pic. "V Sloveniji je veliko plemenitosti in dobrote, veste pa, da niste sami," je dejal predsednik re-publike. "Ta sprejem naj ne bo le izraz naše hvaležnosti za vaše delo. Naj bo navdih tudi vsem drugim, da se odlocijo za prostovoljstvo, ki ne obogati in plemeniti le tistih, ki jim pomaga, temvec tudi tiste, ki pomagajo. Z vašim delom je Slovenija boljša družba," je zakljucil predsednik Pahor in cestital vsem prejemnikom nagrade in priznanj na podrocju prostovoljstva 2017. Vir: Slovenska Filantropija Znani so zmagovalci Nagrade družbeno odgovorne podjetniške prakse V kategoriji velikih podjetij je strokovno komisijo prepricala Zavarovalnica Triglav s projektom "Skupaj za prometno varnost", v kategoriji malih in srednjih podjetij pa je preprical projekt "Otipljiva H20 informacija v brajlici za slepe in slabovidne osebe" podjetja Mariborski vodovod, javno podjetje, d.d. Odlicni sta bili tudi predstavi-tvi "Mobilnost za vse" ter "Heroji furajo v piža-mah". Vir: Mreža za DO Slovenije Slovenski Heroji osvojili Evropo HEROJI FURAJO V PIŽAMAH, vseslovenska dru-žbeno odgovorna iniciativa, ki poziva k zmanjšanju voženj pod vplivom alkohola med mladimi, je ponovno nagrajena. Tokrat z najviš-jo mednarodno strokovno nagrado, ki jo Evrop-ska unija podeljuje za delo na podrocju varnosti v cestnem prometu. Podeljuje jo »European Road Safety Charter«, ki prikazuje najboljše in najuspe-šnejše prakse na podrocju prometne varnosti v EU. To je prva tovrstna nagrada, ki potuje v našo državo. Vec. Vir: Zavod vozim DO v Sloveniji V prejšnjem prispevku smo se dotaknili teoreticnih izhodišc družbene odgovornosti, predvsem podro-cja upravljanja cloveških virov. V kontekstu uprav-ljanja s cloveškimi viri je kljucno vseživljenjsko uce-nje, opolnomocenje zaposlenih, izboljšanje preto-ka informacij v podjetju oziroma boljše komunika-cije, ravnovesje med delom, družino in prosim ca-som, placilne in lastniške sheme, problemi zapos-ljivosti in varnosti zaposlitve. Tokrat se bomo pobližje seznanili z izsledki ra-ziskave, ki smo jo izvedli v šestih slovenskih podjetjih iz izbrane regije, razlicnih lastniških in organizacijskih struktur (z. o. o., d. o. o., d. d.) ter razlicnih velikosti (majhna, srednje in velika podje-tja). V izbranih podjetjih smo opravili po tri indivi-dualne polstrukturirane intervjuje s clani mened-žmenta oziroma drugimi odgovornimi predstavniki za razlicna podrocja v podjetju ter tako skozi pro-ces kvalitativne analize podatkov opredelili kljucne ugotovitve. Raziskovali smo podrocja skrbi za oko-lje, za cloveške vire in za lokalno okolje ter vse vr-ste družbene odgovornosti (ekonomska odgovor-nost, zakonska odgovornost, eticna odgovornost in filantropska odgovornost). Skozi raziskovalna vpra-šanja smo pridobili informacije o tem, kako podje-tja razumejo koncept družbene odgovornosti in kakšen pomen mu pripisujejo; kako prepoznavajo deležnike in jih vkljucujejo v proces udejanjanja družbene odgovornosti; kako udejanjanje družbe-ne odgovornosti po njihovem mnenju in ocenah vpliva na sam položaj na tržišcu, konkurencno prednost in ugled podjetja ter kako in na osnovi cesa se podjetja odlocajo za filantropske aktivnosti družbene odgovornosti. Na osnovi premice konti-nuuma družbene odgovornosti smo podjetja lahko umestili med ekonomske subjekte z minimalno družbeno odgovornostjo in tiste, pri katerih lahko govorimo o strateški družbeni odgovornosti. V tem clanku se bomo usmerili predvsem na tiste ugotovitve, ki se nanašajo na podrocje t. i. skrbi za cloveške vire. Obravnavana podjetja konceptu družbene odgo-vornosti pripisujejo pomembno vlogo in jasno izpostavijo eticni vidik družbene odgovornosti v podjetjih oz. vidik eticnega upravljanja podjetja. Obstaja prepricanje, da se najvec težav na sloven-skem gospodarskem podrocju pojavlja predvsem zaradi neodgovornega ravnanja vodstvenih ka-drov. »Mislim, da marsikdo na vodilnem mestu cuti premalo odgovornosti. V osnovi bi morala biti pri vodstvenem kadru prisotna vecja odgovornost, tako za firmo, kot za zaposlene,« izrazi svoje stali-šce eden izmed intervjuvancev. Eticni vidik dru-žbene odgovornosti je pomemben dejavnik, kate- rega lahko povežemo s teoreticnimi izhodišci, ki pravijo, da menedžerjeve osebne vrednote prispe-vajo k ustvarjanju in ohranjanju družbene odgo-vornosti v podjetjih, ter potrdimo dejstvo, da je lahko družbena odgovornost posledica posamezni-kovih vrednot in njihovih aktivnosti, ki dejansko vplivajo na politiko neke organizacije. V vecini podjetij je najpomembnejše podrocje skrb za cloveške vire, pri cemer v dveh od šestih podje-tij gre v glavnem za upoštevanje zakonskih obve-znosti in izpolnjevanju osnovnih zahtev (redne pla-ce in placani prispevki, zagotavljanje ustreznih de-lovnih pogojev, varnost in zdravje na delu, redni zdravniški pregledi, varstvo pri delu, minimalen obseg dodatnih izobraževanj in usposabljanj). V ostalih štirih primerih zato lahko govorimo o vre-dnotah z družbenim poudarkom in o ljudeh z viso-ko skrbjo za druge, kar nakazuje na kolektivisticno usmerjenost. V teh štirih podjetjih namenijo vec pozornosti upravljanju s cloveškimi viri in investira-jo v cloveški kapital, kar lahko povezujemo z dru-žbeno odgovornim menedžmentom in njihovimi vrednotami. Ko z intervjuvanci govorimo o ucinkih in koristih od družbeno odgovornega ravnanja, eden izmed njih pove: »Zaposleni so naš najvecji kapital, zato jim pomagamo, da se razvijajo.« Po-sledicno se v tem podjetju ne spopadajo s fluktua-cijo, so odzivni in fleksibilni. Vložena sredstva za ta podrocja smatrajo kot naložbo v zadovoljstvo za-poslenih, v njihovo motivacijo in pripadnost. Zapo-sleni s svojimi sposobnostmi predstavljajo tudi prednost pred ostalimi podjetji v koncernu. Pre-pricani so tudi, da družbeno odgovorno ravnanje zagotovo vpliva tudi na kompetentnost podjetja. V podjetjih uporabljajo razlicne pristope na podro-cjih razvoja kadrov ter varnosti in zdravja. »Skrbimo za varnost in zdravje naših zaposlenih. Ne gre zgolj za zakonsko dolocene zahteve, ampak se poslužujemo tudi drugih oblik. To se nam zdi izredno pomembno, saj to vpliva na pocutje zapo-slenih: ce so zaposleni zdravi, so inovativni, motivi-rani, bolj uspešni in bolj zadovoljni,« pojasni eden izmed intervjuvanih. V podjetjih so si vecinoma enotni, da so za doseganje rezultatov pomembni zadovoljni, motivirani in odgovorni zaposleni. V štirih od šestih podjetij velik pomen pripisujejo tudi inovativnosti. V enem primeru se prizade-vanja vodstva usmerjajo v to, da postane inova-tivnost znacilna kultura zaposlenih, saj se z ino-vativnostjo podpira tehnološko in ekonomsko od-licnost njihovih izdelkov. V treh podjetjih je sistem stalnega inoviranja in motiviranja zaposle-nih za inovacije in razvoj že dlje casa vgrajen v po-litiko podjetja. Za razvoj zaposlenih v vseh podjetjih skrbijo z razlicnimi oblikami izobraževanj in usposabljanj. »Za razvoj zaposlenih skrbimo z razlicnimi oblika-mi izobraževanj in usposabljanj. Nastale stroške izobraževanj povezujemo z zagotavljanjem na-predka in razvoja, prav tako vložene napore v za-vedanje zaposlenih o pomenu takšnih ravnanj, ki posredno zagotavljajo varna in trajnostna delovna mesta,« pove intervjuvani ter doda: »Spremembe se ne zgodijo cez noc, še posebej, ko delaš z ljud-mi. Ce nimaš potrpljenja, ce nisi vztrajen, lahko zelo hitro obupaš.« Izraz kakovost se ne povezuje zgolj s proizvodnjo izdelkov, ampak zajema tudi odnos do zaposlenih, ki vkljucuje razlicne vzpod-bude za dobro pocutje na delovnem mestu in nji-hov razvoj. »Pri nas sledimo ciljem na podrocju kakovosti in na podrocju ravnanja z zaposlenimi. Gre predvsem za dobre odnose, varne pogoje dela, možnosti izobraževanja in napredovanja,« še po-ve. V dveh podjetjih podrocje izobraževanja temelji na konceptu ucecega podjetja in ucecega posame-znika. V enem podjetju imajo lastno akademijo za izobraževanje kljucnih kadrov. Sicer pa v vseh podjetjih vkljucujejo zaposlene v razlicna izobraže-vanja, formalna in neformalna ter organizirajo in-terna izobraževanja. Poudarek izobraževanj je v glavnem na komuniciranju, vodenju, kakovosti, spremembah tehnologij in tujih jezikih. Za vecino podjetij je velikega pomena tudi to, ka-ko so zaposleni informirani, kako so vkljuceni v procese v podjetju, da razumejo delovanje podje-tja in pomen dolocenih ravnanj ter da dobro po-znajo svojo vlogo v podjetju. V štirih podjetjih uporabljajo razlicne komunikacijske kanale in vodi-jo uredniške politike: izdajajo interna glasila, ureja-jo intranetno stran ali imajo urejeno dobro komu-nikacijo preko svetov delavcev ali sindikatov. V enem podjetju imajo oblikovane tudi principe, ka-ko vodja udejanja svojo vlogo v odnosu do zapo-slenih in kako naj komunicira z njimi. V drugem podjetju zaposlene vkljucujejo obcasno tudi v obli-kovanje strateških vsebin, kot je primer dolocanje vrednot podjetja. Pomemben pristop na podrocju odkrivanja potencialov imajo razvit v dveh podje-tjih, v ostalih podjetjih tovrstne aktivnosti izvajajo bolj po obcutku. Na vprašanje kako zaposlenim pomagati, da se bodo vedli na delovnem mestu tako, kot od njih pricakujem?, ki si ga zastavlja eden izmed intervjuvancev, sam tudi odgovarja: «Z zaposlenimi bomo opravili razgovore ter tako lah-ko odkrili skrite potenciale posameznikov. Te po-tenciale bodo lahko zaposleni na svojem delovnem mestu udejanjili, kar bo za podjetje predstavljalo dodano vrednost.« V enem podjetju za cim boljše doseganje rezulta-tov vsaki dve leti izvajajo ankete med zaposlenimi, s katerimi merijo zadovoljstvo. Na osnovi rezulta-tov oblikujejo ukrepe in aktivnosti, v katere nato vkljucujejo zaposlene. V istem podjetju imajo skla-dno z varovanjem clovekovih pravic in razvijanjem poštenega odnosa z zaposlenimi tudi pooblašcen-ca za ugotavljanje mobinga. V vseh štirih podjetjih poleg zakonsko predpisanih aktivnostih na podrocju zdravja in varnosti na delu izvajajo še nekatere druge oblike skrbi za zdravje: izobraževanja in osvešcanja o skrbi za zdravje pre-ko razlicnih delavnic in drugih projektov, uvajanje telovadbe na delovnem mestu, preventivni in ku-rativni zdravstveni programi, organizirane športne aktivnosti ipd. K dobremu pocutju in dobremu vzdušju na delovnem mestu pripomorejo tudi ne-kateri drugi ukrepi (jutranji zajtrk, dodatni odmori na proizvodni liniji, organizirani razni korporativni dogodki, …). V skrbi za cloveške vire lahko skladnost s temeljni-mi naceli družbene odgovornosti podjetij v obrav-navanih podjetjih potrdimo na naslednjih podro-cjih: skrb za izobraževanje in kariero zaposlenih, zagotavljanje ustreznih pogojev dela, programi zdravstvenega varstva, ustrezni placilni sistemi in sistemi nagrajevanja, odnos do invalidov pri zapo-slovanju, spoštovanje clovekovih pravic. Na osnovi vseh ugotovitev lahko povzamemo, da so obravnavana podjetja družbeno odgovorna, udejanjanje družbene odgovornosti pa izvajajo vsako na svoj nacin, ki je predvsem odvisen od znanja, vešcin, virov in interesov drugih udeležen-cev, kakor tudi kulture in drugih obicajev, ki velja-jo v prostoru, kjer podjetja delujejo. In za konec še dejstvo, da družbene odgovornosti ni mogoce obravnavati kot univerzalno in edinstveno strate-gijo, saj je odvisna od številnih dejavnikov. V naših primerih lahko najvec vpliva na razlike pripišemo organizacijski obliki podjetja, pri cemer zadrugi bistveno odstopata od ostalih organizacijskih oblik. Druga dva dejavnika, pri katerih lahko pritr-dimo vpliv na opažene razlike, sta še velikost pod-jetja in obmocje delovanja podjetja (tuji/globalni trgi in domaci trg). IRDO pogled: mag. Barbara Zacirkovnik Družbena odgovornost: upravljanje s cloveškimi viri in investicije v cloveški kapital (2.del) Mag. Barbara Zacirkovnik IOCTI (intenzivno usposabljanje za organizacijske sistemske postavitve) je celovit program usposablja-nja z inovativnimi sistemskimi orodji za uporabo pri svetovalnih dejavnostih, nacrtovanju upravljanja sprememb in razvojnih procesih v podjetjih, ustanovah, skupinah in posameznikih. Dogodek s prvovrstnimi mednarodnimi trenerji in udeleženci iz vsega sveta ponuja enkratno prilož-nost za izredno bogato in globoko izmenjavo znanja, izkušenj in pristopov. Prvi IOCTI je bil organiziran leta 2004 v Amsterdamu, njegov pobudnik in vodja je bil Jan Jacob Stam, ustanovitelj nizozemskega Inštituta Bert Hellinger. Tudi drugo srecanje, leta 2006, se je odvijalo tam. Leta 2008 in 2010 je bila država gostiteljica Mehika, na celu s Katio del Rivero, direktorico podjetja Visión Sistémica. Leta 2012 je dogodek potekal v Baskiji, njegov vodja pa je bil Guillermo Etchegaray, direktor podjetja Geiser Works. V letu 2014 in 2016 se je lokacija preselila v Južno Ameriko. V Urugvaju je IOCTI organizirala in vodila skupina Foco Sistémico. Takrat smo govorili o "odprtem IOCTI-ju, odprtem za dialog v svetu, ki nas spreminja". Ob koncu dogodka smo spoznali, da se IOCTI spreminja. V letu 2018, v casu globoke in razvojne preobrazbe, bo IOCTI doživel svojo 8. razlicico. Inštitut za sistemske postavitve je organizator tega velikega dogodka v osrcju Evrope, v Sloveniji na Bledu od 7. do 14. oktobra 2018. Vir: Inštitut za sistemske postavitve in IOCTI 2018 Dejstvo, da je kvaliteta hrane oz. živil v obdobju prevlade konvencionalnega kmetijstva drasticno upadla, je zaskrbljujoce. Vecina ljudi še vedno ni ozavestila, da pri zaužitem obroku ni odlocilna kvantiteta, temvec vitalnost oz. kvaliteta živil. Živila, ki so vitalno in kvalitetno osiromašena, le napolnijo želodec in dajejo lažni obcutek sitosti, hkrati pa obremenjujejo celoten organizem z od-padnimi snovmi, kar posledicno slabi imunski sistem in ima negativen vpliv na zdravje ljudi. Razloge za pomanjkanje kvalitete oz. vitalnosti živil gre poiskati v neprimernih nacinih pridelave in predelave hrane, torej vse od kmetijstva in industrijske obdelave oz. predelave do potrošni-ka. “Zakon o živilih in varni hrani ljudi ne šciti pred škodo, ki jo utrpi zdravje cloveka na racun slabih, celo toksicnih ter popolnoma neprimernih živil” Ekonomski uspeh v današnji moderni dobi kapitalizma in materialnih presežkov predstavlja skorajda edino merilo proizvajalcev. Velika vecina slednjih je tudi kemicno-materialisticno usmerjenih. Neodgovorna raba kmetijskih fitofarmakoloških sredstev, ki se na veliko prak-ticira v modernem, konvencionalnem kmetijst-vu, od poljedelstva, sadjarstva, vrtnarstva do živinoreje, ne upošteva vpliva in ucinkov kemicnih snovi na zdravje potrošnikov niti iz vi-dika kratkorocnega kot tudi ne dolgorocnega vpliva ter posledic. Zakon o živilih in varni hrani ljudi ne šciti pred škodo, ki jo utrpi zdravje clove-ka na racun slabih, celo toksicnih ter popolnoma neprimernih živil, ki so množicno na razpolago na prehranskem trgu. Iz energijskega vidika spadajo živila med najbolj izcrpavajoce oblike hrane in hkrati niso edini, niti najpomembnejši vir energije cloveka. Cloveški organizem ima možnost pridobivanja energije tudi iz manj materialnih oz. nematerialnih virov, kamor med drugim spadajo ioni iz zraka, soncnega sevanja in elektromagnetnega valovan-ja. Primera slednjega sta zemeljski magnetizem in bioenergija, ki jo posedujejo živa bitja. Za ma-terializacijo energije in njeno preobrazbo v kemicno energijo v cloveškem organizmu je nujno brezhibno delovanje procesov metaboliz-ma. Raziskava Inštituta bioloških ved Salk v Kaliforniji je ugotovila, da kontinuirana ciklicna izmenjava z dolocenimi casovnimi presledki hranjenja in posta vpliva na cirkadiano izražanje genov v jetrih. Jetrni oscilator omogoca organizmu, da se lahko prilagaja dnevnemu vzorcu razpoložljivosti hrane na ta nacin, da zacasno uglasi aktivnost tisocerih genov, ki uravnavajo metabolizem in fiziologijo organizma. Ta regulacija je izrednega pomena, saj morebitna odsotnost cirkadiane ure rezultira v nagnjenosti organizma k razvoju razlicnih presnovnih motenj in bolezni. S hrano inducirana transkripcija deluje podobno kot 24-urna metabolicna ura, ki deluje po principu pešcene ure in je resetirana ob vsakem vnosu hrane v obliki živil, medtem ko osrednjo cirkadi-ano uro poganjajo samozadostni ritmi, ki pomagajo predvideti obicajni oz. vsakodnevni vzorec prehranjevanja. Ker ljudje povecini ne jedo vsak dan ob istem casu, je smiselno, da se aktivnost metabolicnih genov pospeši takrat, ko jih organizem najbolj rabi. Npr. aktivnost genov, ki kodirajo encime za razgradnjo sladkorjev, se pospeši takoj po zaužitem obroku. Aktivnost genov, ki kodirajo encime za razgradnjo mašcob pa se najbolj pospeši na postu. Posledicno re-zultira ritmicno urejen dnevni urnik, ki temelji na izmenjavi obdobja hranjenja in posta z dolocen-imi casovnimi presledki v tem, da metabolicni encimi delujejo izmenicno, kar optimizira izgore-vanja sladkorjev in mašcob. Torej je na podlagi te raziskave kljucen ustaljen ritem hranjenja z daljšimi postnimi premori med obroki. Znanstveno je dokazano, da velika vecina ekološko in biodinamicno pridelanih živil zaradi vsebnosti dolocenih snovi in ucinkovin preprecu-je nastanek in razvoj bolezni ter nastanek zdravstvenih težav. Prav tako je dokazano, da primerna izbira prehranjevalnega vzorca oz. di-ete ali posta ob primernem casu pomaga k hitrejšemu okrevanju pri vecini kronicnih in akutnih bolezenskih stanj. Po drugi strani je prav tako dokazano, da nekvalitetno pridelana in in-dustrijsko obdelana živila povzrocajo, povecuje-jo, podaljšujejo in pospešujejo bolezenska stanja in zdravstvene težave ter negativno vplivajo na pocutje ljudi. Nedavne raziskave kažejo na medsebojno odvisnost energije presnovnih pro-cesov in sinapticne plasticnosti. Preko tega se lahko pojasni vpliv presnovnih motenj na duševno zdravje cloveka. Dejansko obstajajo razlicne duševne motnje, ki so mocno povezane z abnormalnim metabolizmom. “Vecina ekološko in biodinamicno pridelanih živil preprecuje nastanek in razvoj bolezni ter nastanek zdravstvenih težav” Živila, pridelana po biodinamicni metodi se od-likujejo z visokimi vsebnostmi hranil in vital-nostjo rastlin in so pridelana na ekološki nacin ter rastejo v zdravih tleh oz. prsti brez mineral-nih gnojil in brez kakršnihkoli kemicnih sredstev. Biodinamicna metoda kmetovanja upošteva po-leg fizicne ravni tudi duševno in duhovno plat ter višje ravni bivanja in resnicnosti, kar je med drugim vkljuceno in ima zelo pomembno vlogo pri celostni hrani cloveka. V fiziološkem smislu je prehrana vsrkavanje en-ergije, ki prihaja od Sonca. Ta energija pride v rastlino, rastlino poje žival, žival pa clovek. To pomeni da clovek sprejme vase doloceno kolicino soncne energije in iz nje naredi del sebe. Biodinamika velja za uspešno alternativo kon-vencionalnemu kmetijstvu. Tovrsten nacin kmetovanja je hkrati najstarejša metoda ekološkega kmetovanja, saj njen zacetek sega v leto 1924. Poudarja pomembnost potrebe ohraniti vitalnost prsti ter nego humusa in opozarja na škodljivost uporabe fitofarma-koloških sredstev, vse od škropiv do gnojil. Kot zanimivost je dr. Matjaž Turinek v svojem doktorskem delu z naslovom »Primerljivost bi-ološko dinamicnega pridelovalnega sistema glede na agronomske, okoljske in kakovostne parametre«, temeljil na primerjavi uspešnosti okoljskih in zdravstvenih vidikov konvencional- nega, integriranega, ekološkega in bio-dinamicnega nacina kmetovanja s podrocja pol-jedelstva in živinoreje z namenom raziskave, poiskati najprimernejši nacin pridelave na dolgi rok. Dokazal je, da biodinamicni nacin kmeto-vanja predstavlja uspešno alternativo trenutno prevladujocim sistemom v kmetijstvu. V ra-ziskavi je dokazal tudi, da imajo na ta nacin pridelana živila višjo vsebnost antioksidantov, fenolnih spojin in jabolcne kisline; torej je po-trdil, da so živila, pridelana na ta nacin, kakov-ostnejša in bolj bogata s hranili. Priporoceno je, da so živila lokalno pridelana, v radiju 250 km od kraja bivanja. IRDO pogled: Sonja Bertalanic Kako najti zdravo hrano in jo prepoznati, da je res zdrava? Sonja Bertalanic je raziskovalna duša, ki jo poleg spoznavanja same sebe zanima globina in širina znanja ter širjenja zavesti v vse smeri. Stella Sophia je njen - recimo temu avatar oz. umetniško, gno-sticno ter magikalno ime. Po poklicu je diplomirana medicinska sestra ter magistrica varne prehrane. Njena specializacija je celostni, individualni pristop k telesnemu in duševnemu zdravju ter dobremu pocutju cloveka. Podlago k temu pristopu predstavlja post in celostna hrana cloveka. Zaradi bolezni in prognoze, ki ni bila ravno obetavna, je zacela intenzivno iskati ter raziskovati nacine, kako ozdraveti na naraven nacin, brez farmacevtskih sredstev. Z ogromno volje in upanja ter z jasnim ciljem se je lo-tila mentalne ter nato še fizicne priprave na post.… . Tudi po postu je kar nekaj casa nadaljevala z uži-vanjem vecjega dela presnih jedi, pravi, da je pocutje bilo res enkratno. Od tistega casa dalje ni imela nobenih zdravstvenih težav, tudi prehladov in sezonskih obolenj ne, niti v casu nosecnosti. Napisala je tudi knjigo Post in celostna hrana cloveka. Vsekakor je poklicana, da odgovori na vpraša-nje Kako najti zdravo hrano in jo prepoznati, da je res zdrava. Sonja Bertalanic Integralna serija S pametno integracijo do trajnostnega razvoja V cedalje vecji meri se soocamo z mnogoterimi, raznolikimi izzivi – od svetovnih do evropskih, sloven-skih, lokalnih; od podnebnih sprememb do ekonomskih problemov. Zato je nujen drugacen pogled na svet okrog nas, nov nacin razmišljanja in delovanja, preseganje ka-lupov… Celosten pogled, ki nam bo pomagal, da elemente, ki jih že imamo, vidimo v novi luci, na drugacen in celosten nacin povežemo, prepletemo, stkemo – PAMETNO INTEGRIRAMO. Drobce rešitev, ki bodo dobre za vse, imamo pred seboj, živimo z njimi – tu, v Sloveniji in Evropi. Ker »nic ni tako prakticno kot dobra teorija« (Lewin), predstavljamo NACELA, po katerih je mogoce oblikovati nov, celosten konceptualen okvir; pravzaprav lahko vodijo do razlicnih teorij. In ta nacela nas lahko pripeljejo do TEORIJE INTEGRALNEGA RAZVOJA avtorjev Ronnieja Lessema in Alexandra Schiefferja. Prakticni primeri njene uporabe z odlicnimi praksami (vecina iz Slovenije) in novi integralni koncepti bodo sestavljali vecino od 100 nadaljevanj v seriji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objavljali jih bomo v naslednjih nekaj mesecih, praviloma vsak dan od ponedeljka do petka. S po-membnim sporocilom, da je nujno pametno povezati številna prizadevanja in potenciale za trajnostni razvoj v okviru EU. Med drugim smo pristop integralnih svetov uporabili pri snovanju novega, trajnostnega modela raz-voja za našo državo - poimenovali smo ga Integralna zelena Slovenija. Predstavili smo ga v knjigi Inte-gral Green Slovenia (Routledge, 2016), ki smo jo uredili dr. Darja Piciga, prof. Alexander Schieffer in prof. Ronnie Lessem, napisalo pa poleg nas še 42 slovenskih avtorjev. Z Integralno serijo se odzivamo na številne pobude, da bi imeli cim vec gradiv o Integralni zeleni Slo-veniji tudi v domacem jeziku. In integralna zelena pot lahko prispeva tudi k prihodnosti Evrope. O vsem tem bo v prihodnjih mesecih pisalo vec deset avtorjev knjige in drugih integralnih mislecev. Vse to prvic celostno v slovenskem jeziku in edinstveno v svetovnem merilu. Napisala: Dr. Darja Piciga Integralna Zelena Slovenija V okviru obravnave »severnega«, na znanosti, tehnologiji in sistemih temeljecega integralnega pristopa1 smo v vec kot desetih nadaljevanjih pregledali bogato zakladnico teorije in prakse socialne ekonomije v svetu (zlasti Evropi) in doma. Tako kot Lessem in Schieffer smo v ta kon-ceptualni okvir uvrstili tudi prizadevanja za trajnostni razvoj, od odmevnega porocila Rimskega kluba Meje rasti naprej. V dveh nadaljevanjih smo predstavili osnutek kompleksnega strateškega dokumenta za prehod v nizkoogljicno družbo in gospodarstvo do leta 2050: pod-nebna strategija je nastajala v letih 2011-12, vendar po menjavi vlade žal ni bila sprejeta. Orisali smo tudi nekatere pomembne podlage za ta dokument ter strateške pobude, nastale v okviru civilne družbe. 70. nadaljevanje pa je uvedlo uradni veljavni dokument trajnostnega razvoja, to je Strategijo razvoja nadaljevanje, 66. nadaljevanje in 69. nadaljevanje. Slovenije 2030 (SRS 2030), ki predstavlja odziv Slovenije na Agendo 2030, s tem da smo se osredotocili na vprašanje, kako bi jo bilo mogoce nadgraditi z uporabo integralne zelene paradigme. Nato smo v zadnjem prispevku predstavili model Integralne zelene Slovenije, kot je opisan v knjigi Integral Green Slovenia. Tako kot smo za politike EU ugotavljali, da jih velik del podpira trajnostne cilje in jih je zato smiselno pametno integrirati, problem pa lahko predstavljajo politike, ki izhajajo iz prevla-dujocega ekonomskega modela, tudi v slovenski razvojni strategiji najdemo mnoge vzvode za spodbujanje trajnostnih prehodov. Že ob opredelitvi osrednjega cilja - zagotoviti kakovostno življenje za vse – je poudarjeno, da ga je mogoce uresniciti z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja po-goje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Ohranjeno zdravo naravno okolje je ena od petih strateških usmeritev države za doseganje kakovostnega življenja. Ta usmeritev se odraža pri vecini od 12 ciljev SRS 2030, podrobneje pa je razclenjena pri pri ciljih 8. Nizkoogljicno krožno gospodarstvo in 9. Trajnostno upravljanje naravnih virov. Za prehod v gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in ucinkovito rabo virov (cilj 8) se tako nacrtuje pre-kinitev povezave med gospodarsko rastjo in rastjo rabe virov ter izpustov TGP, razvoj novih trajnostnih poslovnih modelov in proizvodov – tudi preko inovacij, spodbujanje URE in rabe OVE ter trajnostne mobilnosti, oblikovanje vozlišc nizkoogljicnega krožnega gospodarstva in razvojnih rešitev na regionalni in lokalni ravni. Trajnostno varstvo naravnih virov in nacrtovan-je njihove rabe (cilj 9) poudarja uvajanje ekosistemskega nacina upravljanja naravnih virov in preseganje sektorskega nacina razmišljanja, ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti in kakovosti naravnih vrednot ter krepitev ekosistemskih storitev, ucinkovito trajnostno up-ravljanje tako gozda in tal kot vodnih virov, cim ucinkovitejše prilagajanje na podnebne spre-membe, zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja, varovanje in ohranjanje kakovostnih kmetijskih zemljišc ter samooskrbo z lokalno trajnostno, predvsem ekološko pridelavo živil in seveda preprecevanje cezmernega onesnaževanja vseh sestavin okolja. Sprejeti dokumenti Slovenije za prehod v zeleno gospodarstvo V 35. nadaljevanju smo obrav-navali neravnotežja na razlicnih ravneh, med drugim tudi na glob-alni ravni. Pri tem smo opozorili, da Slovenija podobno kot druge razvite države dosega blaginjo, to je višjo raven družbenega in gos-podarskega razvoja, s cedalje vecjim obremenjevanjem okolja, to je z izrabo naravnih virov in povecevanjem onesnaževanja. To smer razvoja kaže rdeca pušcica na grafu desno. Trajnostna razvojna pot Slovenije je lahko le pospešeno zniževanje okoljskega odtisa v smeri ekosistemske zmogljivosti ob hkratnem zmernem povecevanju blaginje oz. njenem ohranjanju. Zato je s Strategijo razvoja Slovenije do leta 2030 (SRS 2030) okoljski odtis umešcen med vodilne kazalnike za spremljanje stanja naravnih virov. Kot kaže spodnja tabela, povzeta po SRS 2030, smo si pri tem zastavili tudi cilj do leta 2030 zmanjšati okoljski odtis Slovenije za približno 20 odstotkov (od 4,7 gha/osebo - podatek za leto 2013 - do 3,8 gha/osebo v letu 2030). Cilj zmanjšanja okoljskega (ekološkega) odtisa je Ministrstvo za okolje in prostor vkljucilo tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja ter skupaj z Agencijo RS za okolje zacelo sodelovati z Global Footprint Network za vzpostavitev kazalnika kot orodja tako za celovito spremljanje razvoja kot za nacrtovanje politik. Ambiciozni cilji in usmeritve za prehod v zeleno gospodarstvo in ohranjanje naravnega bogast-va bodo ostali le na papirju, ce bo prevladal ozki interes gospodarske rasti ne glede na posledi-ce za okolje in za zdravje ljudi, kar se je v preteklosti premnogokrat dogajalo. Zato so izredno pomembni sektorski in medsektorski programi in drugi operativni dokumenti, ki podpirajo te cilje. Na kratko predstavljamo tri, ki so bili sprejeti v zadnjih letih: V letu 2015 smo se v Sloveniji zavzeli za prehod v zeleno gospodarstvo s sprejemom Okvirnega programa za prehod v zeleno gospodarstvo (OPZG), ki temelji na kljucnih podrocjih prehoda v zeleno gospodarstvo, od trajnostnega upravljanja virov do zelenih praks v kmetijstvu in goz-darstvu. Vkljucuje ekološke inovacije kot temeljni dejavnik za omogocanje zelenega gospo- darstva, spodbuja odprto kroženje znanja o zelenih rešitvah, poudarja fiskalne reforme kot orodje politik za sistem dolocanja cen ob predhodnem ukinjanju okolju škodljivih subvencij in predpostavlja dostop do financnih virov za vlaganja v zeleno gospodarstvo. Program predvide-va nujno potrebne spremembe v politikah, obnašanju in upravljanju ter trajnostno upravljanje virov. Temelj njegove uspešnosti naj bi bil strukturiran, aktiven in stalen dialog med deležniki, povezovanje dejavnosti in njihova nadgradnja, spodbujanje usmerjenih investicij, nova znanja in vešcine ter njihov prenos v vsakodnevno prakso in delovanje. Zato je vzpostavitev part-nerstva za zeleno gospodarstvo eden kljucnih ukrepov za izvajanje programa. OPZG temelji na zelenih politikah, ki se v Sloveniji že izvajajo, ceprav iz dostopnih podatkov in porocil izhaja, da je ponekod opaziti pomanjkanje njegovega izvajanja. Naslovi posameznih kljucnih sklopov nakazujejo možnosti in politike za prehod v zeleno gospodarstvo: 1. trajnostno upravljanje virov, ki obsega spodbujanje spreminjanja odpadkov v vir, prostor kot vir in možnost, upravljanje voda, upravljanje obmocij varstva narave, trajnostno up-ravljanje gozda, les kot vir za trajnostni razvoj gospodarstva, trajnostno upravljanje virov kot priložnost za vecjo socialno vkljucenost; 2. zelena rast gospodarstva (ki ga podpira strategija pametne specializacije, predstavljena v nadaljevanju); 3. spodbujanje zaposlovanja na zelenih delovnih mestih in usposabljanje oseb na trgu dela za potrebe zelenega gospodarstva; 4. spodbujanje povpraševanja po zelenih izdelkih, zeleno javno narocanje; 5. zelena proracunska reforma; 6. trajnostni urbani razvoj; 7. dejavnosti javnega sektorja, ki so zgled; 8. izobraževanje in usposabljanje za zeleno gospodarstvo; 9. zelene prakse v kmetijstvu; 10. podporne dejavnosti. V letu 2015 so bila s Slovensko strategijo pametne specializacije (S4)12 opredeljena tudi ožja prioritetna podrocja, ki kažejo najvecji potencial za nadaljnji razvoj Slovenije, pripravljena pa je bila kot eden od pogojev za crpanje evropskih sredstev in temelji na vec sektorskih doku-mentih. S4 je platforma za osredotocenje razvojnih vlaganj na podrocja, kjer ima Slovenija kriticno maso znanja, zmogljivosti in kompetence in na katerih ima inovacijske možnosti za uvrstitev na svetovne trge ter s tem za krepitev svoje prepoznavnosti. Uvodna vizija dokumen-ta se glasi: »S4 bo strateško usmerjena v TRAJNOSTNE TEHNOLOGIJE IN STORITVE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih podrocjih. Na prednostnih nišnih podrocjih bo Slovenija prešla od sledilca v soustvarjal-ca globalnih trendov, kar je poslanstvo S4.« Zeleno, trajnostno, krožno ni alternative, temvec glavni tok (mainstream), utemeljen na empiricnih podatkih. Podlaga za osredotoceno vlaganje sredstev v raziskave, razvoj in inovacije so prednostna po-drocja uporabe S4, ki na operativni ravni usmerjajo v trajnostne tehnologije in storitve in na katerih so bila ustanovljena strateško razvojna inovacijska partnerstva - SRIPi: 1. zdravo bival-no in delovno okolje s koncepti »pametnih mest in skupnosti« ter »pametnih zgradb in domov z lesno verigo«, 2. naravni in tradicionalni viri za prihodnost s trajnostno pridelavo hrane in trajnostnim turizmom ter mrežami za prehod v krožno gospodarstvo, 3. (s)industrija 4.0 z vlaganji v tovarne prihodnosti, zdravje – medicino, mobilnost in razvoj materialov kot koncnih produktov. Žal pa se štirje kljucni cilji S4 (dvig dodane vrednosti na zaposlenega, povecan delež visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu, povecan delež izvoza storitev z vi-sokim deležem znanja v celotnem izvozu in dvig celotne podjetniške aktivnosti) neposredno na okolje, zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj ne nanašajo. Poleg tega niti v tem niti v drugih dokumentih niso opredeljeni konkretni prispevki raziskovalnorazvojne in inovacijske dejavnosti k okoljskim ciljem, z edino izjemo prispevka mrež za prehod v krožno gospodarstvo, dolocenih v S4, k izboljšanju indeksa snovne ucinkovitosti. Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. Lahko recemo, da je bil v prvih 12-13 letih tega stoletja v ospredju prehod v nizkoogljicno gospodarstvo, kot odziv na podnebne spre-membe. Nato pa se je v Evropi in tudi v Sloveniji pospešeno razmišljalo in delovalo za ucinkovito rabo virov, torej za prehod v krožno gospodarstvo. Tako smo letos aprila dobili Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije14, ki: a. opredeljuje potenciale, ki Slovenijo utemeljujejo kot voditeljico prehoda v krožno gospodarstvo v Srednji in Vzhodni Evropi; b. z vkljucevanjem deležnikov prepoznava in povezuje krožne prakse; c. predlaga priporocila za Vlado RS, da bo krožni prehod ucinkovitejši; d. nakazuje krožne priložnosti za krepitev med-narodne konkurencnosti gospodarstva in kakovosti življenja za vse. Dr. Darja Piciga Med integralnimi elementi Kažipota prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije omenjamo tako imenovani »krožni trikotnik« (slika desno), na ka-terega so avtorji oprli dokument (slika desno). Ta povezuje tri nelocljive elemente – krožno gospo-darstvo (modeli poslovanja), krožno spremembo (vladne politike) in krožno kulturo (državljani). Med seboj so soodvisni in poganjajo sistemsko spremem-bo. Avtorji izpostavljajo predvsem krožno kulturo, saj brez premisleka vrednot, nove naracije in spremenje-nih vedenjskih vzorcev vsakega od nas ne moremo pricakovati spremembe modelov poslovanja niti ustreznih premikov na vladni ravni. Prav v krožni kul-turi je zaznati mocan preobrazbeni kapital Slovenije. Slika desno: »Krožni trikotnik« v Kažipotu prehoda v krožno gospodarstvo (str. 24) Porocilo o temeljnih pravicah V letu 2017 je bil na podrocju varstva temeljnih pravic dosežen napredek, opazno pa je bilo tudi nazadovanje. Porocilo agencije FRA o temeljnih pravicah 2018 zajema pregled razvoja glavnih dogodkov na tem podrocju ter opredeljuje do-sežke in podrocja, ki so še vedno zaskrbljujoca. Predstavlja mnenja agencije FRA o glavnih do-godkih na tematskih podrocjih, ki jih zajema, in povzema dokaze za ta mnenja. Letošnje poglavje o osrednji temi proucuje pre-mik proti pristopu k staranju, ki temelji na pravi-cah. V drugih poglavjih so obravnavani: Listi-na EU o temeljnih pravicah in njena uporaba v državah clanicah; enakost in nediskriminacija; rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrp-nost; vkljucevanje Romov; azil in migracije; infor-macijska družba, zasebnost in varstvo podatkov; otrokove pravice; dostop do pravnega varstva ter napredek pri izvajanju Konvencije o pravicah invalidov. Skoraj 60 % Evropejcev meni, da je starost ovira pri iskanju zaposlitve. Družbe starejše pogosto obravnavajo kot breme. Temeljne pravice sta-rejših so vse prepogosto spregledane. Agencija EU za temeljne pravice (FRA) je v svojem poroci-lu za 2018 proucila, kako se je pristop, temeljec na spoštovanju pravic starejših, zacel uresnice-vati. Porocilo o temeljnih pravicah namenja letos glavno poglavje enaki obravnavi starejših ljudi in spoštovanju njihovih temeljnih pravic. FRA v po-rocilu svari pred uporabo enotne rešitve za vse težave, saj se lahko recimo ženske, predstavniki narodnostnih manjšin ali invalidi srecujejo z raz-licnimi ovirami pri staranju. Prav tako opozarja, kako se bodo morda današnji mladi kasneje v življenju znašli v težavah, ce bodo deležni slabe izobrazbe in ne bodo mogli najti zaposlitve. V porocilu je poudarjeno, da je treba zašcito pred diskriminacijo zaradi starosti razširiti tako, da se sprejme direktiva EU o enakem obravnavanju, ki bo zašcito pred diskriminacijo razširila tudi na dostop do storitev, nastanitve in zdravstvenega varstva itd., ne le na podrocje zaposlovanja. V njem se predlaga tudi boljša uporaba sredstev EU pri spodbujanju vkljucevanja in enaki obrav-navi starejših ljudi. Kot kažejo ugotovitve druge evropske raziskave agencije FRA o manjšinah in diskriminaciji v Evropski uniji (EU-MIDIS II), se priseljenci in pripadniki etnicnih manjšin v EU sedemnajst let po sprejetju direktive o rasni enakosti in devet let po sprejetju okvirnega sklepa o rasizmu in ksenofobiji še vedno srecujejo z vsesplošno raz-širjeno diskriminacijo, nadlegovanjem in diskri-minatornim etnicnim profiliranjem. Evropska komisija je podpirala prizadevanja držav clanic EU za boj proti rasizmu in kaznivim dejanjem iz sovraštva prek skupine EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam ne-strpnosti. Poleg tega je še naprej tesno spremlja-la izvajanje direktive o rasni enakosti in okvirne-ga sklepa. Ceprav vec držav clanic EU pregleduje svojo zakonodajo za preprecevanje rasizma, jih je imelo leta 2017 le štirinajst vzpostavljene ak-cijske nacrte in strategije za boj proti rasizmu in etnicni diskriminaciji. Stopnja revšcine otrok v EU se je na splošno ne-koliko znižala, vendar ostaja visoka. Skoraj 25 milijonom otrok v EU grozi revšcina ali social-na izkljucenost. Huda stanovanjska prikrajšanost vpliva na sedem odstotkov družin z otroki v EU. V evropskem stebru socialnih pravic je poudarje-no, da imajo otroci pravico do varstva pred rev-šcino in enakih možnosti. V njem je izrecno na-vedena pravica do cenovno dostopne in kako-vostne predšolske vzgoje in varstva. V Evropo še vedno prihajajo otroci migranti in begunski otro-ci, ceprav v manjšem številu kot v letih 2015 in 2016. Evropska komisija je v sporocilu o zašciti otrok pri migracijah zagotovila smernice politike, države clanice pa so si še naprej prizadevale za zagotavljanje ustrezne nastanitve, izobraževa-nja, psihološke pomoci in splošnih ukrepov vkljucevanja za otroke. V okviru migracij je bil še naprej izziv izvajanje nacela najvecje otrokove koristi v praksi. Zelo majhen napredek je bil do-sežen pri zmanjšanju obsega pridržanja otrok v procesu migracij. Ob tem so bile najrazlicnejše evropske in nacionalne pobude osredotocene na tveganje radikalizacije in nasilnega ekstremizma med mladimi. Zašcita žvižgacev: Komisija dolocila pravila na ravni EU Evropska komisija je 23. aprila 2018 objavila v marsicem prelomen predlog direktive EU za zašcito žvižgacev. Direktiva, ki jo caka še obravnava v Evropskem parlamentu, spreje-ta pa naj bi bila še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019, prinaša veliko drznih rešitev. Žvižgaci, tj. osebe, ki (znotraj zadevne organi-zacije ali zunanjemu organu) prijavijo ali (javnosti) razkrijejo informacije o nepravil-nem ravnanju, pridobljene v delovnem oko-lju, prispevajo k preprecevanju škode in od-krivanju groženj ali škode za javni interes, ki bi sicer lahko ostale neodkrite. Vendar jih strah pred povracilnimi ukrepi pogosto od-vraca, da bi svoje pomisleke prijavili. Zaradi tega se pomembnost zagotovitve ucinkovite zašcite žvižgacev za zašcito javnega interesa vse bolj priznava tako na evropski kot na mednarodni ravni. Zašcita žvižgacev v EU je razdrobljena in nee-nakomerna. Trenutno jim popolno zašcito nudi le 10 držav clanic EU. V drugih državah se zašcita zagotavlja le delno, in sicer v dolo-cenih sektorjih ali za dolocene kategorije za-poslenih. Nedavni škandali, na primer Dieselgate, Luxleaks, panamski dokumenti ali najnovejša razkritja glede podjetja Cambridge Analytica, kažejo, da imajo lahko žvižgaci pomembno vlogo pri odkrivanju nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo javnemu interesu in blaginji na-ših državljanov in družbe. Predlog bo žvižgacem, ki prijavijo kršitve za-konodaje EU, zagotovil visoko raven zašcite z dolocitvijo minimalnih standardov na ravni EU. Novi zakon bo vzpostavil varne kanale za prijavo znotraj organizacije in javnim orga-nom. Žvižgace bo tudi zašcitil pred odpusti-tvijo, premestitvijo na slabše delovno mesto in drugimi oblikami povracila, nacionalni organi pa bodo morali obvešcati državljane in zagotavljati usposabljanja za javne organe o tem, kako naj obravnavajo žvižgace. Jasni mehanizmi in obveznosti za delodajalce Vsa podjetja z vec kot 50 zaposlenimi in z letnim prometom nad 10 milijonov evrov bodo morala vzpostaviti notranji postopek za obravnavo prijav žvižgacev. Z novim zako-nom bodo zajete tudi vse državne in regio-nalne uprave in obcine z vec kot 10 000 pre-bivalci. Ucinkoviti zašcitni ukrepi Predlog šciti odgovorne žvižgace, ki zares de-lujejo v javnem interesu. Tako vsebuje za-šcitne ukrepe za odvracanje od zlonamernih prijav in zlorab ter preprecevanje okrnitve ugleda. Za osebe, proti katerim bodo vlože-ne prijave žvižgacev, bo veljala domneva ne-dolžnosti, imele pa bodo tudi pravico do ucinkovitega pravnega sredstva, nepristran-skega sodišca in obrambe. Žvižgaci lahko prispevajo k odkrivanju, prei-skovanju in sankcioniranju kršitev prava EU. Imajo tudi pomembno vlogo pri tem, da no-vinarjem in svobodnemu tisku omogocajo kljucno vlogo v naših demokracijah. Zato je treba žvižgace ustrezno zašcititi pred ustra-hovanjem oziroma povracilnimi ukrepi. Dr-žavljani, ki razkrijejo nezakonite dejavnosti, za svoja dejanja ne bi smeli biti kaznovani, vendar pa so mnogi izmed njih ob službo, ugled ali celo zdravje; 36 % zaposlenih, ki so prijavili kršitev, je bilo deležnih povracilnih ukrepov (raziskava o poslovni etiki na sve-tovni ravni iz leta 2016). Zašcita žvižgacev bo pripomogla tudi k zašciti svobode izražanja in svobode medijev in je bistvenega pomena za zašcito pravne države in demokracije v Evropi. Vir: Evropska komisija Festival nevladnih organizacij LUPA 2018 Konec poletja si center Ljubljane rezervirajo ne-vladniki. Tudi letos na CNVOS pripravljajo tradici-onalni Festival nevladnih organizacij LUPA. Dan, ko se bodo nevladne organizacije v Ljubljani že sedemnajstic družile in svoje raznolike dejavnosti predstavile tako na stojnicah kot z živim progra-mom, bo letos v cetrtek, 13. septembra 2018, med 10. in 18. uro na Prešernovem trgu, Tromo-stovju in Stritarjevi ulici. Vec o prijavi na festival. Vir: CNVOS Razpis za projekte proti sovražnemu govoru na spletu Odprt je razpis, namenjen sofinanciranju nacio-nalnih in mednarodnih projektov na podrocju spremljanja, preprecevanja in boja proti sovraž-nemu govoru na spletu za leto 2018. Objavil ga je Generalni direktorat Evropske komisije za pravo-sodje, svobodo in varnost v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo. Rok prijave je do 11.10.2018. Vec. Vir: CNVOS Prirocnik za prijavljanje sovraž-nega govora na družbenih omrežjih Spletno oko je objavilo Prirocnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih, v ka-terem so predstavljeni postopki za prijavo so-vražnega govora na družbenih omrežjih, s pou-darkom na omrežjih Facebook, Twitter in Youtu-be. Ob tem so opisani tudi drugi nacini prijav in možnosti odzivanja, ki jih imamo na voljo, ce se želimo zoperstaviti sovražnemu govoru na ome-njenih platformah. Vir: Spletno oko Motivacija na delovnem mestu Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Mari-bor organizira usposabljanje na temo motivacije na delovnem mestu. Ameriška raziskava je pokazala, da vsak zaposleni na leto porabi povprecno 18 delovnih dni za kon-flikte. Tudi, ce upoštevamo dejstvo, da je sloven- sko poslovno okolje drugacno od ameriškega ve-lja, da za prerekanje, nesoglasja ali slabe obcutke porabimo bistveno prevec casa in energije. Last-nik, direktor, vodja - vse niti za preobrat so v vaših rokah. Zacnite spreminjati sebe, da bodo drugi lahko sledili! Predavala bo Mojca Lubanjšek Pe-hant, direktorica podjetja Retorik d.o.o. Udele-žba je brezplacna! Delavnica bo potekala v cetr-tek, 19. julija 2018, s pricetkom ob 8. uri v OOZ Maribor in se zakljucila ob 16. uri. Vec. Vir: Pod-jetniški portal Kako sodbe Evropskega sodišca za clovekove pravice vplivajo na življenja ljudi Svet Evrope je 14. junija lansiral novo spletno stran, na kateri najdete informacije o tem, kako so sodbe Evropskega sodišca za clovekove pravice in njihova implementacija na nacionalnih ravneh vplivali na življenje ljudi v vseh sedeminštiridese-tih državah clanicah. Vir: CNVOS Globalni mirovni indeks 2018: Islandija na prvem, Slovenija na 11. mestu Islandija je že enajstic po vrsti na seznamu global-nega mirovnega indeksa ohranila prvo mesto, sle-dita ji Nova Zelandija in Avstrija. Slovenija se je na seznamu 163 držav uvrstila na 11. mesto. Globalni mirovni indeks 2018 sicer še razkriva, da je bil svet lani v primerjavi z zadnjim desetletjem naj-manj miren. Evropa ostaja najbolj mirna regija v svetu, saj je med prvimi desetimi najbolj mirnimi državami kar šest evropskih, a so pri dveh tretji-nah držav v primerjavi z lanskim indeksom zabele-žili poslabšanje - predvsem na racun notranjepoli-ticnih konfliktov in odnosov s sosednjimi država-mi. Medtem ko se stanje v najbolj mirnih državah v Zahodni Evropi pocasi slabša, se izboljšujejo raz-mere v državah Vzhodne Evrope. Vir: STA Dogodki, konference, novice Razpisi in priložnosti Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisuje Javni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 23. 11. 2018 za drugo odpiranje; 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Štipendije za program Fulbright za leto 2019 Štipendije so namenjene udeležencem Fulbright programa, in sicer slovenskim državljanom za gostovanje v ZDA in ameriškim državljanom za gostovanje v Sloveniji. Vrednost razpisa je 130 tisoc evrov. Rok prijave do porabe sredstev ozi-roma najkasneje do vkljucno 28. 9. 2020. Vec in vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in pre-živninski sklad Republike Slovenije »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2« Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvaja-nja RRI projektov podjetij ali konzorcijev podje-tij, katerih projektni cilj mora biti nov ali izbolj-šan izdelek, proces ali storitev, razvit do stopnje, da je potrjen v koncni obliki ter primeren za upo-rabo v realnem okolju. Slednje pomeni uporabo izdelka, procesa ali storitve v njihovi koncni obli-ki in v predvidenih pogojih operativne uporabe. Rok za oddajo vlog za 3. odpiranje je 24.9.2018. Vec. Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Za razvoj nevladnega sektorja Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji je objavilo razpis za leto 2018, ki je namenjen podpori do- bro zasnovanih in vodenih projektov, ki prispeva-jo k razvoju nevladnega sektorja v Sloveniji. Pov-precni znesek financiranja je od 3000 do 10.000 ameriških dolarjev. Rok prijave na razpis je 6.8.2018. Vec. Vir: US Embassy in Slovenia Energetske prenove stavb v lasti Obcin Predmet sofinanciranja so operacije celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi Ob-cin. Roka za oddajo vlog v skladu z navodili iz raz-pisne dokumentacije sta 17. 9. 2018 in skrajni rok 12. 11. 2018. Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem jav-nem razpisu v letih 2018, 2019 in 2020 znaša 17.647.059 EUR (od tega 15.000.000 EUR sred-stev EU in 2.647.059 EUR iz slovenske udeležbe kohezijske politike). Vec. Vir: energetika-portal.si Spodbude za zaposlovanje oseb iz programa Ucne delavnice V petek, 15. junija, je Zavod za zaposlovanje RS objavil novo javno povabilo, s pomocjo katerega se bo zaposlilo 480 brezposelnih, ki so zakljucili prakticno usposabljanje v ucnih delavnicah. Delo-dajalci za njihovo najmanj polletno zaposlitev prejmejo subvencijo 4.000 EUR in za najmanj enoletno zaposlitev 8.000 EUR. Preberite vec o kohezijski politiki EU: www.eu-skladi.si. Vec o razpisu. Vir: Zavod RS za zaposlovanje European Youth foundation (EYF) Evropska mladinska fundacija (EYF) je sklad, ki ga je ustanovil Svet Evrope, da bi zagotovil financno podporo evropskim mladinskim dejavnostim. Mladinske NVO podpira pri uresnicevanju vizije in doseganju ciljev za boljšo prihodnost mladih. To zadeva dejavnosti, ki služijo spodbujanju miru, razumevanja in sodelovanja v duhu spoštovanja clovekovih pravic, demokracije, strpnosti in soli-darnosti ter so pomembne za mladinsko politiko in delo Sveta Evrope. Rok za prijavo je 1.10.2018. Vec. Vir: CNVOS Knjiga: Integral Green Slovenia Tokrat v branje priporocam ne ravno svežo knjigo iz tiskarne, a še kako potrebno za pot pot do traj-nostne prihodnosti za vso Slovenijo, pa tudi za druge dežele in skupnosti. Takole je predstavljena knji-ga in njena vsebina in zakaj lahko Slovenija na postane vzorcni primer za druge države. Knjigo Integral Green Slovenia smo soustvarjali trije uredniki (Darja Piciga, Alexander Schieffer, Ronnie Les-sem) in še 42 soavtorjev. Odlicne prakse, ki smo jih ustvarili v Sloveniji, in naše tehtne konceptualne prispev-ke smo v sodelovanju s Centrom za integralni razvoj Trans4m iz Ženeve povezali v nov, slovenski in evropski model integralnega zelenega gospodarstva in družbe. Ta model predstavlja tudi svež pristop k trajnostnemu razvoju. V knjigi smo v celovit razvojni model povezali razvojne politike in ukrepe za trajnostni razvoj (od zelenega do socialnega gospodarstva, trajnostnega razvoja podeželja, …), ki se že odražajo v mnogih odlicnih slovenskih praksah. Pri vseh prakticnih primerih in tudi pri celotnem modelu Integralne zelene Slovenije so v središcu vrednote (moralno ekonomsko jedro). Spodbujamo razlicne ekonomske pristope, od samozadostnega, na naravi in skupnosti temeljecega gospodarstva preko razvojnega, v kulturo vpetega gospodarstva in socialne-ga, na znanju temeljecega gospodarstva do zelenega podjetništva in eticnega bancništva. Zgledi za tak model razvoja obstajajo tako v svetu kot pri nas - slednje odkrivamo in povezujemo. Teorija integralne ekonomije in integralnega razvoja je bila prvic uporabljena na nacionalni ravni, in to ob upoštevanju slovenske kulture in kulturne dedišcine. Vpeljali smo nov koncept pametne integracije politik EU za trajnostni razvoj in na ta nacin integralno zeleno ekonomijo še bolj povezali s paradigmo trajnostnega raz-voja. Odlicne prakse, ki smo jih ustvarili v Sloveniji, in naše izjemne konceptualne prispevke smo v sodelovanju z avtorjema integralne teorije Ronniejem Lessemom in Alexandrom Schiefferjem povezali v nov, slovenski in evropski model integralnega zelenega gospodarstva in družbe. In tako pokazali, kako lahko postanemo vzorc-ni model tudi za druge države, v Evropi in širše. Naslov: Integral Green Slovenia Avtorica: Darja Piciga, Alexander Schieffer, Ron-nie Lessem Leto izdaje: 2016 Založba: Routledge Strani: 236 Foto: Založba Umco Nacionalni akcijski nacrt - Slovenija O Paktu za mlade Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Zacela ga je CSR Euro-pe, skupaj združuje predstavnike podjetij, šol in mladih ter predstavnike Evropskih institucij. Pozivamo vsa podjetja, družbene partnerje, predstavnike šolstva in izobraževanja, organizacije mladih, javne in privatne zaposlitvene službe, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo part-nerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Vec o projektu na spletnih straneh www.paktzamlade.si Priprava Akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji – aktivnosti inštituta IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO se je kot nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Europe prikljucil aktivnostim za mlade v Evropi. V ta namen se je zavezal, da bo za Sloveni-jo do konca septembra 2017 pripravil Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade, ki bo povezoval podjetja, izobraževalne institucije in mlade v podporo razvoju vešcin, izobraževanju in zaposlovanju mladih. Hkrati pa se je zavezal, da bo v mednarodnem prostoru izmenjeval izkušnje na to temo ter prenašal znanja s tega podrocja v Slovenijo in navzven. Pakt za mlade v Sloveniji – Nacionalni akcijski nacrt V letu 2017 je inštitut IRDO pripravil osnutek Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mlade do 28.9.2017, ki je bil potrjen 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konferenci Družbena odgovornost in izzivi casa. Kaj je Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade v Sloveniji (NAP)? Je evropska kampanja, s strokovno podporo Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Izhodišca za kampanjo so v posamezni državi enaka, kot v drugih EU državah. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim. Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in povecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ne predpisuje ga Vlada RS (upamo pa, da ga podpira). Kdo lahko sodeluje? Podjetja, socialni partnerji, ponudniki izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelji, trenerji, ucenci, starši in ostali. Namen: promovirati pripravništva, vajeništva kot enako možnost izbire, odpirati nove karierne in izo-braževalne poti, podpora mladim pri prehodu v zaposlitev, pomoc podjetjem, da pridobijo talentirane kadre, podpora šolam, uciteljem in ravnateljem, podpora in opolnomocenje posredniških organizacij (za mlade, podjetja, izobraževalne ustanove…). Cilji za Slovenijo: . Pripraviti en slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru evropske kampanje Pakt za mlade . Vzpostaviti vsaj 50 poslovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji (do konca leta 2018). V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 delodajalcev (do konca leta 2018). Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). . Zagotoviti vsaj: 150 novih kakovostnih pripravništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018) . Promovirati kampanjo Pakt za mlade v Sloveniji in vzpostaviti spletno mesto na to temo, ki bo redno ažurirano. . Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. V sklopu Nacionalnega akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji najvec pozornosti namenjamo nasled-njim skupnim predlogom Pakta za mlade, ki so osnova vseh 28 akcijskih nacrtov, ki so jih pripravile orga-nizacije v Evropski uniji: . vzpostavitev skupne podjetniško-izobraževalne iniciative, kot so na primer gostujoci predava-telji podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.; . podpora ustreznim deležnikom v njihovem dialogu z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in Evropskimi organi; . raziskovanje novih potencialov za ustvarjanje podjetniško-izobraževalnih partnerstev kot na-vad pri izobraževanju mladih in pri razvoju delovne sile v Evropi; . ustvarjanje partnerstva med podjetji, šolami, ucenci in ucitelji za zagovarjanje pomembnosti uciteljev, povecati privlacnost poklica ucitelja in demonstracija kljucnega pomena izobrazbe za ekonomski razvoj, zaposljivost, družbeni razvoj in kohezijo; . bolj jasno predvidevanje in komuniciranje o potrebnih znanjih in spretnostih za osnovna, speci-ficna, transverzalna in visokokakovostna delovna mesta – vkljucno z digitalnimi, podjetniškimi, socialnimi in zelenimi spretnostmi; . prepoznavanje in potrdila za predhodno ucenje, vkljucno z neformalnim ucenjem; in tudi zna-nja in kvalifikacije, pridobljene zunaj EU, predvsem za migrante in begunce; . nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobilnost mladih v sodelovanju s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, kot tudi s ponudniki Jamstva za mlade; vsa pripravništva naj bodo vsaj v minimalnem obsegu usklajena z EU okvirjem kakovo-sti za pripravništvo; . razvijanje ukrepov za vkljucevanje v podjetništvo in izobraževanje, s posebno pozornostjo na raznolikosti in državljanstvu ter skupnimi vrednotami o svobodi, toleranci in nediskriminaciji; . vzpostavljanje kulture sodelovanja in izmenjave med podjetji in ponudniki izobraževanj in us-posabljanj z namenom predvidevanja in usklajevanja potrebnih spretnosti; . zaveza voditeljev podjetij, da sodelujejo s šolami, ponudniki poklicnega izobraževanja in uspo-sabljanja, visokošolskimi institucijami, javnimi in zasebnimi zaposlitvenimi organizacijami, so-cialnimi partnerji, gospodarskimi zbornicami, industrijami, obrtmi in ostalimi organizacijami in mrežami, ki podpirajo Evropski Pakt za Mlade, da opredelijo skupne ukrepe na vseh stopnjah – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni – ki bodo vodili k bolj pomembnim in dolgotrajnim vplivom v korist mladim in za podjetja; . povecanje aktivnega sodelovanja podjetij v EU programih in iniciativah, na primer v agendi za znanja, jamstvu za mlade, v okviru kakovosti za pripravništva, v Evropski zvezi za pripravništva; vkljucevanje vec dolgotrajne mobilnosti za pripravnike v skladu z nedavnimi iniciativami iz Jacques Delors inštituta, Evroposlanca Jeana Arthuisa, EURES in »Your first EURES job«, velike koalicije za digitalne službe in v celoti izkoristiti financne priložnosti Erasmus+, Evropskega skla-da za strateške investicije, Evropskega socialnega sklada, EIB programa »Spretnosti in službe«, Horizon2020 in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zap. št. Cilj/Prioritete za Slovenijo Aktivnosti Predvideni rezultati 1 Pripraviti 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kampanje Pakt za mlade. Analiza obstojecega stanja v Sloveniji. Pregled in primerjava strokovne literature CSR Europe in nacionalnih partnerskih organizacij za pripravo slovenske verzije akcijskega na-crta. Zapis slovenskega Nacionalnega akcijskega nacr-ta v okviru kampanje Pakt za mlade. Rok: do 30.9.2018. Pripravljen in distribuiran na naslove razlicnih deležni-kov - 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kam-panje Pakt za mlade. 2 Vzpostaviti vsaj 50 po-slovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji. V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 deloda-jalcev. Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). Povezati gospodarske zbornice, združenja z izo-braževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za mlade – skupne konference, mreženja, hitri poslovni sestanki. Opolnomociti mladinske organizacije in njihove clane s podjetniškimi vsebinami, povezova-nje z gospodarskim sektorjem. Pritegniti podjetja in vladne ustanove k sodelova-nju in podpori Pakta za mlade. Izobraževati mlade o podjetništvu na vseh rav-neh izobraževanja (gostujoci predavatelji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.). Vpeljati osnove podjetništva v izobraževalne organizacije na vseh ravneh in smereh uce-nja. Sodelovanje s šolami na podrocju krepi-tve podjetniških vsebin v kurikulumih. Rok: do 31.12.2018. Podpis pisem o nameri. Dogovor o skupnih akcijah. Pregled podjetniških vsebin v kurikulumih slovenskih šol in predlogi za nadgradnjo le-teh. Izvedba delavnic na to temo. Izvedba sestankov v podporo mreženja organizacij in skupne promocije aktivno-sti na tem podrocju. 3 Zagotoviti vsaj: 150 no-vih kakovostnih priprav-ništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018). Vzpostaviti podjetniško-izobraževalna-mladinska partnerstva v Sloveniji v podporo mladim, zagotavljati mreženja med njimi in mladimi. Promocija 18 organizacij – aktivno državljanstvo za mlade in zaposlovanje mladih. Izvedba projektov 18 nacionalnih in regionalnih mrež v okviru javnega razpisa URSM za aktivno državljanstvo (2016-2018). Nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobil-nost mladih v sodelovanju s ponudniki izo-braževanj in usposabljanj. Priprava povabil podjetjem za vkljucitev mladih v te aktivnosti v sodelovanju s šolami in Zavodom RS za zaposlovanje ter drugimi podpornimi organi-zacijami. Rok: do 31.12.2018. Z javnim razpisom se bo skupaj dosegel kazalnik 464 zapo-slitev (od tega 195 zaposli-tev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji) (URSM 2016). Narediti pregled pripravništev, vajeništev v sodelovanju z državnimi organizacijami in podjetji. Promovirati 18 organizacij v podporo zaposlovanju mla-dih na portalu paktzamla-de.si. 4 Vzpostaviti nacionalni portal kampanje Pakt za mlade in vzpostaviti re-gijska sodelovanja, part-nerstva – promocija podpisnikov pakta in vabilo mladim k sodelo-vanju v regijah po Slove-niji. Vzpostavitev spletnega mesta www.paktzamlade.si . Kampanja za pridobitev podpisnikov pisma o nameri P4Y Slovenija in predstavitev le-teh na tem portalu. Iskati primere dobrih praks na tem podrocju in jih objavljati na portalu. Priprava opisov pri-merov dobrih praks sodelovanja mladih s podjetji in izobraževalnimi ustanovami za objavo na portalu. Rok: do 31.10.2017. Delujoce in ažurirano spletno mesto www.paktzamlade.si Promocija obstojecih podpisni-kov pakta in pridobivanje novih – vsaj 20 novih pod-pisnikov letno. Objava primerov dobrih praks, vsaj 12 letno na www.paktzamlade.si 5 Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. Razvijati aktivnosti in nadgrajevati zgoraj navede-ne cilje ter aktivnosti vsako leto. Pripraviti nov delovni nacrt za vsako leto. Rok: do 31.12.2020. Vsako leto evalvirati delovni nacrt in pripraviti novega za tekoce leto. Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo2016-2020 Preglednica 2: Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo 2016-2020 Kaj bomo merili v dolocenem obdobju (v po-sameznem letu) v okviru kampanje? . Število vkljucenih oseb, na katere je ime-la kampanja vpliv (ucenci, ucitelji, direk-torji, zaposleni, mentorji…). . Število poslovno-izobraževalnih partner-stev. . Družbene skupine, na katere ima kampa-nja vpliv. . Število novih pripravništev. . Število novih vajeništev. . Število novih prvih zaposlitev. Merjenje kakovosti partnerstev: . Letna evalvacija opravljenega dela z vsemi deležniki. . Pridobivanje povratnih informacij od deležnikov. . Uporaba zbranih informacij za razvoj novih letnih aktivnosti, programov. . Drugo. Pripravila: dr. Martina Rauter Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si