Leto UX. številka 116. V LjobllthU v srrto 26. molu 1926. Ceno Din 1*50 likala vsak Saa upiliai, Uiiaiil ta pramikt. — laiataft do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 13 50 p, večji Inscrati petit vrsti 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — insentnJ davek posebej. — „tlai—al lati" velja letno v Jugoslaviji 240 D, xa Inozemstvo 420 D i SpraimUtto: KnaUava ulica Mav. 5, pritličje. — Talafon atev. 304. KaaJlova altea it. 5,1, nadstropje. — Telefon sttv. 34 Poitnina plačana v gotovini. Stepan Radić izlofZgan Poskusen atentat na Radića ▼ Stari Pazovi. — Velike demonstracije proti Radiću v Somboru. — Radić govori t senci bajonetov. — Beograd« 25. maja. Za oba shoda voditelja hrvatskih seljakov Stepana Radića v Stari Pazovi in v Somboru je vladalo naravno' v političnih krogih največje zanimanje. Oba shoda sta bila viharna in burna, zlasti še oni v Somboru. Na binkoštno nedeljo je prispel gosp. Stjepan Radić v Staro Pazovo. Tu se je zbralo precej seljakov, ki so mestoma ugovarjali izvajanjem g. Stjepana Radića, nekateri pa so jih odobravalL Ko je začel Stjepan Radić govoriti se je skušal približati govorniški tribuni neki mladenič Ker so ga na stopnicah prijeli, s* je skušal izmotati in izgovoriti, da je novinar. Izročil: so ga orožnikom, ki so ga odpeljali v neko hišo ter ga tam preiska'L Pri njem so na.šli bombo, ki jo jc pripravil baje za atentat na Radića. Mladenič je nosil bombo v levem žepu. Bilo jo je treba vreči le na oder in strašna katatrofa bi bila neizogibna. Aretirani mladenič izjavlja, da se imenuje Sla vi. o Mihič in da je prišel v Sraro Pazovo iz Novega Sada. Rodom je iz Stoca v Hercegovini. Sam Radić do konca zborovanja ni ničesar vedel o pripravah za atentat. V svojem govoru je Radić izredno pohvalil ministrskega predsednika Nil.olo Lzunoviča. ker ga vs! seljaki ljubijo in je sam kmetskera rodu. Pol.valil je dalje novega finančnega ministra, ki je tudi seljak iz Mačve. dočim je bil prejšnji finančni minister i>ankir in špekulant. Prav tako je seljak prometni minister dr. Vasa Jovanovlć. Ti trije ministri dajejo značaj in obilježje današnji vladi Zelo ofcJirno govori Radić nato o korupciji nag'ašajoć. da ie treba predložiti Narodni skup5.rr.it /rkon o pobijanju korupcije. Obširneje je «iato go* voril o izenačenju mavčnega zakona in omenjal, da bo finančni minister v kratkem predložil skupščini zakon o izenačenju davkov. Koncem svojega govo" ra ie g. Stjepan Radić vehementno napadel ministra za šume in rudnike dr. Nikiča. Nazval ga je »pijavko«. Nagla-šal je med drugim: »Ta m in :ste r mor. oditi! Kako se odstrani iz vlade, je drugo vprašanje, toda vedeti morate, da je ves hrvatski narod proti njemu. Ne rrore več ostati v vtadi. To ni kriza, marveč znači sa" eo, d? se mora vfacfa izboljšati. To i>o formalna zahteva našega sefjaškega kluba in to se bo moralo izvršiti.« Dočim je Radićev shod v Pazovi potekel v splošnem precej mirno, je bil včerajšnji shod v Somboru zelo viharen in je prišlo do demonstracij proti Radiću. Radić ie na obeh shodih doživel velik moralni neuspeh, ker sta oba jasno pokazala, kako izgublja voditelj hr vatskih seljakov zaupanje naroda. Ra-dićeva dva shoda sta pokazala klaver-no sliko o moči g. Stjepana Radića. V Sombor je prišel Stjepan Radić v spremstvu državnega podtajnika v no~ t'aniem ministrstvu dr Ivana Pemar-ja. Ta je v osebno Radićevo obrambo mobiliziral policijo in žandarmerijo. V Sombor so bili pozvani mnogi orožniki iz bližnje in daljne okolice ter se je Radićev shod vršil v senci bajonetov. Državni podtajnik dr. Pemar je vpora* bil \sa sredstva in je odredil celo nasilja proti demonstrantom, ki so dajali duška ogorčenju proti g. Radiću. Za shod v Somboru je povsod vla~ d«.k> napeto zanimanje. Beogradska • javnost je bila že nekoliko poprejc poučena, kaj pripravljajo v Somboru proti z. Radiću. Shoda so se v večjem številu udeležili tamošnji Madžari, ki so venomer klicali: «Elyen, Istvan Radi' čur!» Močnejša skupina pa je proti Madžarom vzklikala: «ZiveIa Jugoslavija! Živel Nikola Pašič! Živel Sveto-zar Pribićevjć!» Proti demonstrantom, ki so začeli izžvižgavati g. Stepana Radića, se je zagnala žandarmerija, zlasti ona na konjih. Nastala je splošna zmešnjava, G. Stepan Radič je bil ves bled. Demo~.strantie so mu venomer vzklikali: «Lroli izdajalec!* Začeli so prepevati tudi «Bože Pravde*. Demonstracije proti Radiću so trajale deli časa. Končno se je Radiću posrečilo, da je govoril in da ga je poslušalo okoli 500 oseb, povečini Madžarov. Demonstracije pa so se ponovile, ko je začel govoriti bivši minister Pavle Radič. Po konCa-nem Rađićevem shodu se je na istem mestu vršil shod samostojnih demokratov in radikalov. Navzočih je bilo okoli 1000 oseb. Zbor je zlasti potestiral proti postopanju državnega podtajnika dr. Pernerja. Samostojni demokrat dr. Je-remić je imel daljši govor. Navzoči so nato priredili manifestacije za jugoslo-vensko n irodno in državno edinstvo. M¥m železniško katastrofe Pri Monakovem trčila dva potn 81 težko ranjenih. — Na Dcn&ju trije težk — .Monako v o. 25. l.iaja. Na vzhrdnem kolodvoru se je snoči ob JO..30 dogodila ve-Jka železniška katastrofa. Potniški vlak št 840, ki odhaja iz Soino^ada proti Mona-ko\«2mu, je bil prenapolnjen mnogoštevilnih izletnikov. Zatj je prispel na vzhodni kolodvor s polurno zamuda ob 20.30. Ker ni bilo dano znamenje za dohod na kolodvor, je vlak od zunaj obstal. Kmalu nato je iz Reichenhalla prispel potniški vlak š?:. &20 ravnotako prenatrpan izlemkov in drugih P7m;kov. Ta vlak je vozli z brzino 16 km t*r je zavoeil v gorenji potniški vlak §t 840. Nastal je nepopisen pribor. Lokomotiva se le vsa razbila ia porušenih je bik) mnog:> potniških vagonov. Bile so pave razvaline, iz katerih se ie cul obupen klic na pomoč mnogoštevilnih ponesrečencev. Rešilni oddelek železniške uprave je takoj pričel z reševanjem ponesrečencev in ro do danes Ufia. vlaka. — 25 oseb mrtvih, skočil s tira vlak. — Dva mrtva, o recisni. zjutraj potegnil izpod ruševin 23 mrtvih Is 81 več aH manj težko ranjenih. Dva težka ranjenca sta med trar.ocrttai v bolnico umrla, tako da zna: i število dosedanjih žrtev 25. Ker še ni rešilna aheria končana, je računati, da se nahaja pod porušenimi vozovi še več mrtvih Uvedena je preiskava, kako je nesreča nastala. Vod mi kre — n.ićar izjavlja, da Je bil signal Za reichc*-halLskj vlak postavljen na »stoj«, a da je vlakovodja kljub temu vozil dalje. Vlako-vodja, sam pa trdi, da ni bil dan signal na >.stc»j«, marveč da je b:Ja proga prosta. — Dunaj. 25. maja. Iz Simmeringa pri-hajajoči vlak je včeraj tb 14.15 na vzhodnem kolodvoru skoči s tira. En vagon se je prevrni! in močno poškodoval. Dve osebi so izped razva] n potegni! i mrvi, tri tož&o ranjene in 13 lahk^. Pilsuriski kasididra — Varšava, 25. maja. Poljski vojaški list javlja, da se je maršal PihudskJ odločil prevzeti kandidaturo na mesto predsednika poljske republike. To obvestilo ima i'ist iz r.ajmerodajnejšega mesta. Katastrofalen izM vulkana na Japonskem — London, 25. maja. *DaiIy Lxpress» .avlja iz Tokija, d- je začel bruhati \-ulkan Tokahl v bližini mesta Hokkajdo na sever* nem Japonskem. Ognjenikov* lava je m no. £o hiš poplavili, odnosno porušila. Mnogo* številne so človeške žrtve. Iz Tokija pri* haja semkaj daljše poročilo o katastrofal* nem izbruhu vulkana Tokahi. Vulkan je zzčcl med jjromenjem in bobnenjem bru* hati lavo. Vulkau so smatrali že za ugasel. Pred erupcijo nastalo bobnenje so slišali 32 km daleč. 2000 oseb pogrešajo, 200 oseb je utonilo. Lava je uničila 60 vasi. Prebi* valstvo, stanujoča v bližini ognjenika, zbe* gano išče zavetja in zatočišča. POLJSKA ODNEHA S CARINSKIM BOJEM PROTI NEMČIJI — Berila. 25. maja. Po poročilih berlinskih fistov iz Varšave je nova poljska vlada resno cd ločen a proti Nemčiji naperjeno carinsko vojno čimpreje končati. Inozemski finančni kTogi so izjavili poljski via-dit da Poljska ne dobi toliko časa nebere-ga zunanjega posojila, dokler eraja carinska vojna proti Nemčiji. PflsodsiU se resno bavi z reorganizacijo poljske vojske ter jo nanterava znatno reducirati. Zmanjša se tudi vojaška služLena doba. Tri žrtve naših planin Tri smrtne nesreče na grebenu nad kokrškim sedlom. Kevarnosii zasneženih keminov. Kej pripovedujejo očividci Včeraj so se po Ljubljani raznesle vesti, da so se dogodile v planinah težke nesreče, ki so zahtevale tudi člove" ške žrtve. Sprva so ljudje govorili o ponesrečenih Hrvatih v Triglavskem I*>gorju, druffi o nesreči v Karavankah, tretji pa so verodostojno pripovedovali, da so se trije Ljubljančani ponesrečili v Kamniških planinah. Žal so se te vesti proti večeru obistinile. V Kamniških planinah so se pripetile nesreče, ki so zahtevale tri človeške žrtve. Nesreče so se pripetile skoro na istem mestu, to je v kaminu pri sestopu z grebena, ki vodi s Krvavca na Kokrško sedlo, torci par minut od koče na Kokrškem sedlu. Med nonesre" čenči so: Pado Sopčič in Mera Man-cini iz Rožne doline in bančni uradnik »Kreditne banke« Ivo Sterle. O nesreči ki se je pripetila Sterletu, nam pripoveduje očividec sledeče: Z izletniškim vlakom je krenila v nedeljo zjutraj družba / članov iz L:ubijane in Kamnika preko Sv. Ambroža na Krvavec. Med temi se ie nahajal tudi ponesrečenec Ivo Sterle. Družba je bila vso pot zelo vesela in je nemoteno uživala krasote Kamniških planin, zlasti ker je tekom ture vladalo razmeroma ugodno vreme. Opoldne je družba prispela na vrh Krvavca, kjer jc počivala do 14. Od tu je krenila po-1< žno oroti Kokršktn u sedlu, da prenoči v koči na Kokškero sedlu in da nadaljuje v ponedeljek binkoštno turo po Kamnških planinah. Ker se je družba med potjo precej zamudila, je pri" spela nad Kokrško sedlo že v polnem mraku. Tu je vsled zasnežitve izgubila sled in ni našla sestopa do bližnje koče. Mirko J., član družbe, je začel klicati kočo. ki se mu je oglasila. Iz koče so odgovorili, na i krene bolj na desno, kjer najde markacijo in varno pot do koče. Po daljšem iskanju mu je uspelo, nzjti kamin, ki pa je bil močno zasne-i m in poledenel. Kot dober plezalec: je pozval ostalo družbo, da počaka na grebenu, dokler ne izkoplje stopinj, in da se šele nato tovariši oprezno spu* ste po kaminu navzdol, od koder dosežejo kočo. Z največjo težavo je izkopal stopinje ter iz kamina stopil pod skalo na sneg, ko je opazil, da drči po kami' nu navzdol njegov prijatelj Ivo Sterle. Iz kamina je Sterle treščil na snežišče, ki se razteza do mesta, kjer je stala stara koča na Kokrškem sedlu. Z vrha so se začuli obupni klici Ster-letove sestre, ki je klicala: »Ivo, kje si, Ivo oglasi se!c Mirko J„ ki je stal pod kaminom, ie zbral vse svoje sile, da ne izzove v družbi na grebenu panike in je zaklical navzgor: »Ivo je tu pri meni. Bodite mirni! Nič se mu ni zgodilo! Ivo je lahko ranjen, peljem ga v kočo. Ostanite na mestu!« Mirko J. je takoj odhitel v kočo, kjer je povedal, kaj se je zgodilo. Ena skupina se je odpravila k ponesrečenemu Sterletu, trije Skalaši (tajnik Par dubski in še dva druga so se pridružili Mirku J. in ž njim odšli na mesto nesreče, kjer so splezali po kaminu navzgor in spravili družbo na varno zavetje pred grebenom, kjer je prenočila. Družba ni vedela o nesreči, ki se je pri" Detila Sterletu. Drugi dan se je družba v spremstvu Skalaša spustila v Kamniško Bistrico. Ostala dva Skalaša sta se povrnila na Kokrško sedlo. Nesreča se je po vsej priliki dogodila na ta način, da je hotel pokojni Sterle za plezalcem po kaminu navzdol, \jer mu ie spodrsnilo. Padel je po kaminu in nato po snežišču kakih 300 m globoko. Od udarcev v skalovju je do-bil smrtnonevarne poškodbe, tako da je obležal na koncu snežišča že mrtev. Obležal je približno pol metra od ostalih dveh žrtev, ki sta ležali pokriti s pelerino in ki sta se ponesrečili par ur preje. Kaj pripoveduje soudeleženec usodne ture Našemu poročevalcu je opisal ves potek partije ter nesreče g. K iz Rožne doline, ki je bil v družbi obeh ponesrečenih, ter očividec tragičnega dogodka. G. K. pripoveduje: V soboto ob 14.10 smo se odoel'ali s kamničanom — jaz. Manciniieva Ma- ry\ njen zaročenec Rado Sopčič. trgovki pomočnik ter gospodična G. v kamniške planine. Izstopili smo v Kamniku ter takoj krenili preko Sv. Ambroža in Osredka čez Kriško planino na Krvavec. Okoli četrt na 9 smo v najhujši megli prispeli do koče ter prenočili. V nedeljo je bil krasen solnčni dan. Zbudil sem okoli 4 zjutraj ostale in odpravili smo se čez vrh Krvavca po grebenu. Na Krvavcu se nam je pridružil še uradnik g. K. iz Ljubljane Na grebenu je vladalo krasno vreme. Megla se je že dvignila in tako smo imeli krasen razgled na sosedne planine. Ponesrečeni ScpČič je vzel svoj fotografski aparat ter napravi; več lepili posnetkov. Vsi smo se tudi fotografirali. Okoli 9 zjutraj smo krenili z grebena. V nekem snežišču je Mancinijevi nenadoma spodrsnilo in zletela je r klizno 20 do 30 metrov globoko, ostala pa je nepoškodovana. Prestrašila pa se je zelo in posledica tega je bila, da ie poslej hodila zelo nesigurno. Okoli 2. ure srio dospeli na vrh 'Kalške gore. V megli, ki se je začela zbirati, smo izgubili markacijo. Jaz in Sopčič sva iskala markacijo, ostali pa so čakali na vrhu Ka'ške gore. Kasneje se je megla zopet dvignila. Onazili smo kočo na Kokrškem sedlu in veselo vriskaie smo nadaljevali pot po snežiščili Kalske gore proti Kokrškemu sedlu. Družbo sem vodil jaz in obenem delal pot, meni jc sledila gdč. G., nato na sta stopala So čič in Manciniieva. Zadnji je bil g. K. iz Ljubljane. Jaz in gdč. G. sva pakirala prvo snežišče, dospela do skal in do drugega poledenelega snežišča, katerega sva se pa izognila, obenem ćakaioč na ostale. Sopčič in Mane ini jeva sta medtem dospela do prvega snežišča. Nenadoma je Manicinijevi izpodrsnelo, izgubila je ravnotežje in se v smrtnem strahu oklenila Sap čiča. Ker jc bila težja od njega, je tudi on izgubil ravnotežje in v naslednjem trenutku sta se oba zakočila navzdol proti Kokrški dolini. Bil je grozen prizor; vsem nam je zastala kri v žilah. Strašen prizor so opazili številni turisti na Kokrškem sedlu. Oba ponesrečenca sta padla približno 300 do 400 metrov globoko. Med padcem se je Sopčiču odtrral Nahrbtnik in obviselna klinih. Nahrbtnik in bluzo je prinesel kasneje neki turist, ki nam je prišel nasproti. Ponesrečenimi žal ni mogel nihče na pomoč, ker sta ležala globoko v prepadu. Sicer bi bila pa vsaka pomoč itak prepozna. Jaz in ostp'i udeleženci partije smo nato med hud;m nalivom in točo dospeli na Kokrško sedlo, kjer smo prenočili v Cojzovi koci. drugo jutro pa smo krenili domov z žalostno vestjo o izgubi dveh dragih tovarišev. rYifiG¥!?Ltes!JQ Skalaša Akad. P., ki je v nedeljo zvečer prispel po 16urni turi s Skute v kočo na Kokrškem sedlu, nam pripoveduje o nesreči nastopno. Okolu pol 7. zvečer sem v nedeljo prispel po 16irrni turi s £kute na Kokrško sedlo. Bil sem ves premočen. V koči so mi sporočili, da ima,:o dva mrliča. Bila sta to ponesrečena Stopčič, trgovski sotrudnik iz Ljubljane, in njegova zaročenka gdč. Mara Mancmi. Po večerji je družba stopila pred kočo. Kmalu je zaslišala klice 7č!an-ske družbe, ki je zaSia na greben nad kočo in ni našla pravilnega odstopa. Neke fcdčne. so klicale družbi, naj se vrne na Krvavec, drugi so svetova!:, naj si poišče bolj na desno primeren odstop in markirano pot. Med tem se je stemnilo. Jaz sem se nahajal v koči ves premrazea in premočen. Nekako pol ure nato je prispel v kečo Ska-laš Mirko Jeršfč, ki nam je sporočil, da se ponesrečil na kaminu pod Kalškim grebenom član njegove družbe Ivo Sterle in da čepi ostala družba visoko v skalah v obupni situaciji. Koj smo se odprav^ k reševalnemu delu. V naglici sem pobral v nahrbtnik, kar sem naše!, vrvi in drnso opremo. Po nevarnem p'ezanu smo dospeli do družbe, ki se ie nahaja'a v razstanku po 20 metrov na strmini, odnosno na skalnatih otokih med snegom. Strrr.ina ie dosegla sigurno 50 stopinj. Neke gdčne. so bile v navadnih šimičevlrli. vsa družba sila poman ik'ivo oprcm!:€n-.. Z največjimi napori in z vso opreznostjo smo spravili družbo na vrh grebena, kjer smo se vsi skupaj stisnili v k'.opčič in čakali dneva. Prodno tmo družbo in gdč. spravili na vrh, smo jih morali masirati, ker so jim bili udje ^dreveneli. K sreči ponoči ni pritisnil mraz in rti deževalo, ker bi bili sigurno v sneženem zametu pomrznili. Na vse zgodaj e družba odstopila v Kamniško Bistrico, jaz >ctn se z akad. Šumerjem odpravil na/^j na Kokrško sedlo. Tura po grebenu s Krvavca na Kokrško sedlo je tudi v poletnem času brez snega nevarna, na vsak način pa težja tura. ki zahteva primerno opremo in izkušene turiste-plczalce. $e težji je odstop v pomladanskem času, Jo so grebeni pokriti s svežim snegom in žlebovi polni ledu. Letos je na tem potu ostalo nesorazmerno veliko snega, ^a je tura v gotovih preueliii naravnost smrtnonevarna in ena naitežiii« v Kaninišk'h alpah. Povsem nerazumljivo n:i jc da so si upale navadne izle:niši.e družbe po tako težki poti. Na Kokrškem sedlu sem zvcdcJ neke podrobnosti o nesreči, ki se je pripetila par ur prej drugi, enako lahkomiselni izletniški dTužbi in ki je ahteva'a dve človeški žrtvi Stopčiča in gdč. iMaicinicvu. Družba ie sestojala iz pet članov. Na nevarnem mestu tik nad kočo je sdč. Manciniieva stopila na kamen In se spodrsniht. Opriicla se je v nagibu svojega zaročenca Stopčiča in ga potegnila navzdol. Skic t jena sta se kotalila po skalovju navzdol in padla čez steno kakih 20 metrov na spodaj ležeče snežišče in odtod v 25 metrov velikem loku na drugo spodaj ležeče snežišče. kjer sta objeta obležala mrtva. Ostali trije to družbe so po nesreči, ki se je pripetila nekako ob 4. popoldne, srečno prispeli v kočo na Kokrškem sedlu. Prišedša s humorjem v ponedeljek zarana v ^očo na Kokrškem sedlu, sva tam rasla oskrbnika in dva nosača \z Kokre. Turistovska družba, nekakih 10 članov, ki so bili pie; pripravljeni pomagati spravni mrtvece v dolino, pa so se med tem raz-begli na vse strani. Stopčič in gdč. Mau-cini sta ležala na zgornji poti, ki pelje iz Cojzove koče v Kokro. Odstop s ponesrečenci je bil zelo težaven. Najprvo so nosač; spravili Stopčiča po drči do stare Frischauffove koče. Odtod navzdol do Kokre. Z akad. šurrarjem sva pomagala nosačem in kazala pot, tako da se je odstop vršil kljub izrednim naporom brez incidenta. Nahrbtnik Manciniievc sem odda' kmetu Suhadolniku, da ga odda v Kokri. Nato so spravili v Kokro še truplo ponesrečene Mancinijevc. V ponedeljek so isti nosači spravil v Kokro še truplo ponesrečenega Sterleta. Direktor bracić umrl — Ljubljana, 25. maja. Iz Gradca pr»* haja poročilo, da je včeraj v nekem tamoš* njem -anatorijo umrl bivši direktor nekdanje Južne železnice g. B r a č i ć. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Lesni trg: Precej ponudb in povpraševanja. Prodanih 5 vagonov suhih bukovih drv, ico. Ljubljana 17 Din in 1 vagon bukovega vilanega oglja fco. meja 8S Din. Žitni trg: Malo ponudb in povpraševanja. Prodar.i 3 vagoni koruze fco. Bačka 134 Din. 7odst. invest. posojilo iz leta 1921 denar 76. blago 78, 2 in polodst. drž renta /;t vojno 31 '7. olO, Ceijska poso ilnica d. d. 193. 195. 195. Ljubljanska kreditna banka 175. —, Merkantilna banka 1**2, —. Prva hrv. štedionica Sfc5. S70. Slavenska banka 50, —. Kreditni zavod 165, 175, Strojne tov. in livarne —. K5. Trboveljska prem. družba .330. 335, Združene papirnice 10°, —. Nihag d. d 25. 30. Stavbena 55, 65, Sešir d. d. 104. 4 in pol odst. zast. I. kr. deželne banke - > 22. A in polodst. kom. zad. deželne bankr 2), 22. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Curih 10.96298—11.0029S. Praga loS.r-46—169.046. Pariz 197.63—199.63. Newyork 56.569— 56Ju9, London 27n.04 -277.24, Trst 218.06-219.26, Berlin 13.52S-13.568. Dunaj >W 10R EFEKTI. 7ods:. invest. pes. 1921 76.30—77. 2 in polodst. drž. rente za ratnn šteiu 307—3o8. Ljubljanska kreditna 175, Siavenska banka —, Nihag Gutman 230—235, Slavcks 130, Slavor.ija 33—35, Trboveljska 320, Union paromlin 30U—330, Vevče 100, Agra-ria 41 in pol — 42 in pol. INOZEMSKE BORZE. Curli: Beograd 9.1135. Parii London 25.1325, Newyork 516.51, 19.975, Pra;a 15.30. Duraj 72.975. Trst: Beograd 45.70—^.90, 66.35—S6.55, London 125.20—126.40, york 2^.02 Praga 76.75—77.25, Dunaj 365 —36S.5(i, Curii 501-5\M. !7.v?5, m en Pariz New- Stran 2. .SLOVENSKI NAROD, dne 26. maja 19J6. Ste*. 116. f mm Slovenije no šahovskem turnirja lovskem turnirju t Rogaški Slatini je zmagal ljubljanski Na klub. — Nafi šahisti so Iz Rogaške Slatine nam poročajo t šahovski tekmi za državno prvenstvo, ki se je vršila v soboto in na b štne praznike. V Rogaško Slatino je i , . j mnogo odličnih šahistov. pa tud meti kopahškimi gosti je vladalo z cimo izredno zanimanje. Šahovsko telvino za prvenstvo je otvoril prvak univ. prof. dr. Milan Vidmar z 19 s ' Jiantkami. Od teh ie dobil dr. Vidina r 15. dve sta bili remis in dve je izgub iL Na binkošmo nedeljo je bila med-rncsttfsi tekma Ljubljana cotntra Za-;reb in Maribor : Varaždin. Ljubljana je zmagala Zagreb s AY* zaV*. Varaždin je potolkel Maribor s 6 :2. Včeraj se ie vršila pokrajinska te! *na meti Slovemio in Hrvatsko. Slovenija je zmagala s 7 :5. Ob zaključku šahovske tekme je zdraviliška uprava priredila na čast l -'ržencem Šahovskega turnirja banket, na katerem je pozdravil navzoče zdraviliški ravnatelj dr. S ter. na kar se rmi je zahvalil v rmenu šahistov univ. prof. dr. Milan Vidmar. Tekme binkoštni praznikov v Rogaški Slatini so prinesle slovenskemu šahu dve lepi. važni z masi. Dosedanji SloTeniji dri* prvenstvo t šahu. klubski prvak države, Zagreb, je podlegel izvrstnim igralcem Ljubljane, ki si je s to zmago zagotovila naslov dr Žavnesa prvaka. Ljubljana bi lahko zmagala v boljšem razmerju. Če bi ime« la malo več sreče. Brez prave potrebe je izgubila dve točki, ki bi jih lahko beležila v svojo korist Končni rezultat vseh osmih partij je bil 4 in pol : 3 in pol za Ljubljano. Ljubljanski šahovski klub prevzema s tem vodilno mesto, ki ga mora tudi nadalje obdržati. Matš med Slovenijo in Hrvatsko na 12 deskah je privabil v Rogaško Slatino mnogo gledalcev. Igralo se je vstrajno in ostro. Seveda se je glavna pozornost osredotočila okoli prve deske, kjer sta igrala dr. Vidmar in Vuko-vič. ki sta se kmalu zadovoljila z remijem. Team Slovenije je tudi tu zmagal v razmerju 7 : 5. V soboto zvečer se ie vršila simul-tanka dr. Vidmarja proti 19 igralcem. Dr. Vidmar je dobil 14 partij. 2 izgubil in 3 remiziral. Obe izgubljeni partiji in vse tri remije so mu odnesli ljubljanski igralci. Ob priliki zaključnega banketa se je odposlala njegovemu veličanstvu kralju udanostna brzojavka. Zborooanje naprednega dijaitoa o nooem mesta Srednješolsko dijaštvo manifest dan idejne razprave, drugi V soboto in nedeljo se je zbralo v Novem mestu nase napredno-nacijonalno sred-n e^olsko dija*tvo. da poda bilanco o svojem v preteklem šolskem letu in si sestavi ■ačrt za bodoče šolsko leto. Nad vse priča-k vanje vetfk obisk je pokazal, da *e mladina zaveda pomena S. J. S. U. Z velikimi simpatijami je sprejelo dijaštvo meščanstvo Novega mesta, ki je PO-i o s\oe zanin anje s tem. da je nudilo ■trobim delegatom in delegatinja-m brez-o hrano in stanovanje. Prihod deiesatov. Nekaj delegatov iz Celja je prišlo že v r .zvečer, Najv c- topr>ki A. C. Triglav, dalje zastopstvo Zveze jugoslovanske napredne oirladine iz Slovenije, zastopstvo starejšin-sk:h organizacij Preporoda in Sloge, zastopstvo Sokolskega odseka iz Kranja. Za pozdravnimi govori so sledili reie-rar. ki so jasno pokazali miš'jenie, čustvo-\:.n"e in stremljenje našega napredno-na-c'. onalnega dijaštva. Prvi referat tov. Sreša iz Maribora nearn je pokazal, da se mladina zaveda narodnega edrnstva Srbov. Hrvatov in Slovencev po lastnem spoznanju, ne pa sugestivno, kot H to nekateri očkaio. Referatu e sledilo burno odobravanje. Prugi reie-~ent tov. Kobilica se ie lotil teme »Absti-enenca in nacijonalizem« in jo dobro obdelal. Svoje nežno čustvovanje za dorrovino je pokazala v referatu »Naše edinstvo* ira za narodno edinstvo* — Prvi dan sport in telesna vzgoja. — tov. Černejeva iz Celja. Zaključen govor tov. Bučarja »Kaj zahteva današn a doba od človeka* je vseboval smernice, po katerih naj dijaštvo hodi, če hoče služiti sebi in svojemu narodu. Zborovanje. Popoldan ob 2. se je začelo glavno zixjTo\ ketelj, Tratar. Kern-cova in Tavčarjeva. Novoizvoljeni predsednik tov. Kobilica se je zahvalil za izkazano zaupanje in v kratkem govoru obljubil, da bo ono dijaštvo, ki danes živi pod svojim nivojem, skušal dvigniti v višje sfere, v sfere napredno naciionalnega idealizma. Po sprejeti resoluciji in slučajnostih je bilo zboTovan e zaključeno ob 19. Akademija. Zvečer se ie vršila v Narodnem domu akadc-mija, katere se je udeležila novomeška publika, v tolikem številu, da ie bila dvorana nabito polna. Vse ie hitelo v Narodni dom, da vidi, kaj zmorejo dijaki. In ti so se tudi izkazali. Najprvo je zapel pevski zhor učiteljišč-nikov, za katerega je vladalo veliko zanimanje 6 pesmi. Vse točke so nuiilo prav lep užitek. Poserno je uga'ala Fantu in BarČlca. Pevski zbor je vodil g. Premelc. Za zborom e nastopil tov. Janovskv z melodramom Cigan (O. Zupančič). Na klavirju ga Je rahločutno spremljal C. Grum. Naravnost očaral je publiko solist g. Rus. ki je posebno z Viaharjevkn Mornarjem žei bnrno odobravanje. »Z vlakom« je globfikočutno deklamira! tov. L. Cežman, kateremu je s spremljevanjem klavirja pripomogel do res lepe harmonične celote C. Grum. Sopran so I o Volaričev »Oj rožmarin r : Prelovčevo *To>žbo« je zapela z zvonkim glasom gdč. Cežmanova, vendar se ji . vzdržali samo prvo polovico, v drugi pa je sledila kapitulacija in polom. V splošnem so bili še slabši kot prvi dan, najslabši mož pa je gotovo njih vratar. Obisk obeh tekem je bil minimalen. Prisostvovalo jima je jedva oba dni 1000 oseb. V bodoče bi želeli, da nam Ilirija slič* nih klubov, kakor so Kriketerji. ne vabi več v Ljubljano. Sodil je šibko g. Vodišck. Binkoštni stafetni tek za kip „Jutra" Zmagal A. S. K. Primorje. Včeraj, na binkoštni ponedeljek, se je vršil po mestu stafetni tek za prehodno da* rilo «Jutra», kip Matije Gubca. Zmagala je štafeta ASK. Primorja, ki je v postavi Val* trič, Omladič, Arhar, \Veibl, Gruntar, Mo* čan, Janovskv, dr. Perpar v času 4 : 48.5 prva pritekla, viharno pozdravljena na cilj pred Nunsko cerkvijo. Druga je bila stafe* ta Ilirije v postavi Šiftar, Pesek, Frohlich, Zupančič, Habie, Stepišnik, Rezek, 2ivano* vič in v času 5 : 00.5. Tretje Primorje II. — Primorje jc vodilo pri vseh predajah. Hazeua Concordia (Zagreb) — Atena 4 : 3 {2 : 2). O Binkoštih je gostovala v Ljubljani hazenska družina zagrebške Concordije. — Družina se v kombinator ne m in tehničnem oziru nikakor ne more vsporediti družini Aška, je pa silno požrtvovalna in igra z nenavadno ambicijo. Največja opora jc družini vratanca Gršetičcva, ki lovi in pa* rira najtežje strele s stoično hladnokrvnost* jo. V splošnem je igra Concordije na isti višini kot pri nas. Atena je prvi polčas na? stopila brez sester Sapi j a, šele v drugem je vstopila Šapi j a I. v obrambo. Atena je igrala ro pot mnogo pod formo in je bila zmag-a Concordije docela zaslužena. Sodil je g. Baltesar. Concordia — Ilirija 5 : 5 (3 : 3). Včeraj je Concorija nastopila proti dru* zini Ilirije, ki ji ni bila samo enakovreden, nego celo nadmočen nasprotnik. Concordija se ima zgolj svoji vratarici zahvaliti, da ni odšla pora/ena z igrišča. Ilirija je predveds la lepo zasnovano igro naglih kombinacij* «kih napadov, žal da so napadalke streljale previsoko, ali pa v nervozi zastreljale. Ili* rija bi zaslužila zmago. da*i je igrala pre* ostro. Sodil jc g. Sancin. fevska Slavlja (Brno) -iadran Jutri, v sredo, ob 18.15, igrišče Ilinje Moravska Slavija iz Brna, eno najbolj znanih čeških nogometnih moštev, absolvi= ra te dni večjo turnejo po Jugoslaviji ter igra na potu tudi v Ljubljani. Gostovanje M. Slavije prinese v nogometni program Ljubljane ugodno spremembo; po gosto vas nju raznih klubov iz Avstrije se bo nudila naši športni publiki prilika videti renomis ran češki team. ki se odlikuje s precizno prizemno kombinacijsko igro, ki je poseb= no izarzito lastna baš boljšim češkim mo* štvom. — Ljubljanski nasprotnik Moravske Slavije jc agilni SK Jadran, ojaeen z neka* terimi igrači Ilirije. Jadran je v prven^tve* rih tekmah dokazal, da ie v svoji komplet* ni sestavi opasen protivnik prvaku Iliriji ter najmanj rečeno enakovreden ostalim našim najboljšim moštvom. Proti M. Slaviji tedaj 1 šBetežnica KOLEDAR. Danesi Torek, 25. maja 1^26; katoBČa* ni: Urban, Zdestan; pravoslavni: 12. maja: Epifanije; mu>iimani: 13. zilkida 1344; ž:d; je: 12. šivana 5686. Jutri: Sreda, 26. maja 1926; katoličani: Filip, Dragica: pravoslavni: 13. maja, Gli* kerija; muslimani: 14. zilkida 1344: židje-13. šivana 568o. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama in opera zaprta. Ktno Matica: «Elinor»: Ljubljanski dvori «Štirj; ope« ra «Bohemc». Ki/:o Mntica: «EIinor»; Ljubljanski dvor: Štirje jezdeci apokalipse«: Ideal: *■ Rosen* kavaliei». S&gomef: Moravska Slavija : SK Ja* dran ob 18 in četrt, igrišče Ilirije. DEŽ! RNE LEKARNE. Torek: Bohinc, Rimska cesta, Lcvstek, Resljeva cesta. Sreda: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar čič". Karlovska cesta. Solnce zaide danes ob 10.32, vzide ju» tri ob 4.21 in zaide ob 19.33. Mesec vzide danes ob 17.15 in zaide jutri ob 3.31. nikakor ne nastopi brez izgledov na zmago* vit ali vsaj časten izid. — Nadejati se je, da bo spremljala naša športna javnost tek* mo Moravska Slavija : Jadran z zanima, no izrazito lastna baš boljšim češkim mo* Štva vsled gmotnih težkoč pri nas le redki gosti — ter da bo mnogoštevilno posetila ta dan igrišče. Tekma se vrši ob vsakerc vremenu, začetek je določen tako kasno, di ji lahko prisostvuje vsakdo kljub delavne« mu dnevu. Nov Nurmijev svetovni rekord. V berlinskem stadijonu je na binkoštni ponedeljek postavil Nurmi nov svetovni re* kord na progi 3000 m v 8 min. 25.4 sek. Na progi 1500 m je postavil dr. Peltzer nov nemški rekord v 3. min. 58.8 sek. Domače tekme* Beograd: Jedinstvo : Concordia 6:1, BSK : Concordia 6:4. Zagreb: Viktor« Žižkov : Gradjanski 3:0, drugi dan 1:1, Jugoslavija : Mask 6:1. Split: Hajduk:Moravska Slavila 2:1. Sarajevo: Sašk:Slavija 4:3. Zunanje tekme. Dunaj: Vienna : Sporkltib 3:2, Sarjme, ring : Admira 2:1, Amateri : Rapid 3:2, Brigit'tennaue:Ia birma v stonici zelo dobro obiska- \ na. Nekemu botru se je na pripetila nezgoda. Z dežele se ie pripeljal s svojim birmancem v Ljubljano. Ker je jutranji vlak zamudil, je prišel šele proti poldnevu na binkoštni ponedeljek. Boter je bil mnenja, da je še čas za birmo in je popreje peljal dečka na kosilo. Zamudila sta se dve uri in nato sta jo mahnila proti stolnici. Začudil sc jc boter, ko je videl cerkev popolnoma prazno. Stara ženica je že pometala po cerkvi. Škof je birmova! v ponedeljek samo dopoldne. Boter je pogledal bir-manca, ki se je silovito kremžil. Potolažil pa za je na ta način, da mu Je zaročil v dar lepo srebrno uro. Deček ie bil ure vesel in je pripomnil, da bo ahko še enkrat šel k birmi. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Torek, 25. maja: Zaprto. Sreda, 26. maja: «Jakob Ruda*. D. Četrtek, 27. maja: «Idiot». F. Petek, 28. maja: «Ladja Tenacity». E. OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer. Torek, 25. maja: Ziprto. Sreda, 26. maja: «Bohcme». A Četrtek. 27. maja: «Boris Godunov*. B. Petek, 2S. maja: «WaIly». C Razstava Gorup-Jakac V nedeljo dopoldne ob 11. uri se je v prostorih Jakopičevega paviljona otvorila razstava b!.!:. graiii: in risb dveh slovenskih mladih nadebudnih umetnikov, akad. slikarjev Josipa Gorupa in Božidarja Jakca. Pred dokaj številno zbranim občinstvom je imel otvoritveni nagovor predsednik Narodne galerije g. J- Zorman. Podčrtal jc bistvene strani obeh razstavljalcev, omenil nove elemente, katere sta prinesla gg- Go-rup in Jakac v slovensko slikarstvo ter jima čestital na razstavljenih delih. Nato je sledi! ogled razstave. Katalog, katerega sta izdaia umetnika, beleži 159 številk. 56 stvari je prispeval Oorup. vse ostalo Jakac Gorup je v prvi vrsti pesnik narave. Njegova fauna in flora pričata, kako se je slikar poglobil v mi-! e. kjer sc čuti popolnoma do.m čega in katerega upodablja z veliko spretnostjo ter s precej enostavnimi sredstvi. Jakac nasprotno bolj sega v civilizirani svet. Dasi je posebno v pastelu ljubek krajinar, si vendar ne moremo .misliti njegovih del brez človeka, ki jim je vtisnil pečat zelo globoko. Razstava prikazuje bogato izbiro moti-v \ : zore. morje, mesto in vas, Ljubljano, mestr. Pariz in Afriko ter je nova po pestrosti, katero nud: slehernemu obiskovalcu. Želimo mladima umetnikoma popolnega uspeha, razstavo p a priporočamo občinstvu v obisk. Odprta je vsak dan od 9. ore zjutraj do 6. zvečer. Pogajanja za gostovanje zagrebške operete v Sarajevu. Vodstvo sarajevskega j gledališča se pogaja z gledališko upravo v Zagrebu glede gostovanja zagrebškega operetnega ansambla v Sarajevu. Pogajanja potekajo doslej ugodno in če ne nastopijo j nepričakovane ovire, prid« operetni am. j sam bel iz Zagreba v Sarajevo že v začetku j junija ter nastopi s svojim najboljšim re- j Naši Sokoli na mednarodni tekmi v lvonu Od leve ni demo: Svetlič, Smrtnik, Miklavc. Zupan, Drganc. Primožič, Kuščar, dr. Murnik, Porenta, Vidmar, Šumi, Osvald in štukelj. Izvirne brzojavne vesti o VIII. mednarodni tekmi v Lyonu. ki se je vršila v soboto 22. in v nedeljo 23. maja. smo prejeli v nastopnem redu: Lyon. 22. maja. V soboto smo zaključili šele proste vaje. drog in bradljo V prostih vajah in na drogu smo prvi Lyon, 23. maja ob 23. uri 40. min. Še neuradni rezultati: Cehoslovaki prvi. Jugosloveni drugi. Francozi tretji. Razlika med Jugosloveni in Francozi samo nekaj.točk. Prvi trije zmagovalci: dva Francoza in Jugosloven Šumi. Kdo izmed posameznikov je prvi, še ni ugotovljeno. Lyon, 24. maja ob 14 uri 30 min. Med posamezniki je prvi Jugosloven Šumi Peter, drugi Fffenberger Josef. tretji Vacba Ladislav oba Čehoslovaka. Lyon, 24. maja. Huda in naporna tekma kot nikjer. Zmaga Jugoslovenov nad Francozi dobljena. Imamo celo vrsto prvih mest. Br. Petru S umiju zasi-guran časten naslov »champion des champions«. — Lyon, 24. maja. Včeraj so bile končane mednarodne temkme. Udeležba izredna. Tekem se udeležuje 12 narodov J nosno držav in so zelo naporne. Mednarodnim tekmam je prisostvovala ogromna množica iz Lyona in bližniih mest. Ljuta borba se je razvila med Ceškoslovaki in Jugosloveni za prvenstvo. Kmalu pri otvoritvi tekme se je pokazalo, da sta oba slovanska naroda, katerih telovadne organizacije slone na ideji Sokolstva. dosegla najboljše uspehe. Cehoslovaki !n Jugosloveni so kmalu pustili daleč za seboj ostale tekmovalne vrste. Včeraj ;e bil na svečan način proglašen končni rezultat tekem. Prvi so Cehoslovaki .drugi Jugosloveni in tretji Francozi. Kot prvi zmagovalec med posam-r.iki je izšel iz tekem Jugosloven Peter $ u m i. Navzoči so rezultat burno pozdravili ter prirejali jugoslovenski sokolski vrsti pod vodstvom dr. Viktorja M u r n i k a iskrene ovacije vzklikajoč »Živeli Jugosloveni!« Godba je zasvt-rala jugosloven sko državno himno. Iz vsebine teh brzojavk in iz vesti drugih časopisov je ugotovljeno, da so dosegli prvo mesto Cehoslovaki, drugo Jugosloveni in tretje Francozi. Uradno potrjeno je nadalje, da je med posamezniki prvi Peter Šumi. drusri in tretji pa sta Cehoslovaška brata EHeobergcr in Vacha. Vsa prva mesta z vrstami in s posamezniki je doseglo Sokolstvo. Odkar se je začelo Sokolstvo udeleževati mednarodnih telovadnih tekem, in tu imamo v mislih v prvi vrsti češko Sokolstvo. ki je po svojem ustanovitelju pred vsemi drugimi poklicano zastopati Slovanstvo na mednarodnem forumu, se je jasno pokazalo, da se bije . boj med poedinimi narodi ozir. država-| mi predvsem za telovadne in vzgojne I sisteme. Ta boj se ne vrši nikdar na mednarodnih tekmah v znamenju so-j vraštva in častihlepi:i, ampak je pleme-j nita tekma, v kateri nai se izkaže bolj-! sa metoda in vzgojna vrednost idejne . strani telodavnih organizacij. Sokolstvo ! pa je vedno stremilo tudi za tem, da dokaže poleg telesne izvežbanostJ tudi moč sokolske ideje. Pn'ak Šumi nu krogih telovadci prav tik za svojimi severnimi brati. 2e na mednar. tekmi v Ljubljani je bila razlika v doseženih uspehih med češkoslov. in jugoslovensko vrsto dokaj neznatna, med posamezniki pa je že tedaj delil prvo mesto sedanji prvak v Lvonu brat Šumi s Češkoslovaškim bratom. Brat Peter Šumi, ki je dosegel prvo mesto že pri izbirni tekmi pred odhodom v Lyon, je tam to mesto tudi obdržal, na drugem mestu je Effenber-ger Josef, na tretjem Vacha Ladislav, oba člana ČOS. Prvi je dosegel pri izbirni tekmi v Pragi drugo (93.55 točk), drugi prvo mesto (93.30 točk). Največ telovadcev-kandidatov za Lyon so imeli Cehoslovaki. Italijani in Švicarji so odpovedali svojo udeležbo v Lyonu, ker niso imeli na razpolago dovolj telovadcev, ki bi odgovarjali zadostno vsem zahtevam težke tekme. Pripomnimo naj pri tem, da je morala poslati vsaka priglašena telovadna zveza poedinih držav na tekmo najmanj 6 oziroma z namestniki največ 8 telovadcev. Brez Italijanov in Švicarjev je nastopilo v Lio-nu 9 narodov: Angleži, Belgijci. Cehoslovaki, Danci, Francozi, Holandci, Jugosloveni, Luksemburžani. Romuni. Primožič na konju Uspehi, ki si jih je priborilo Sokolstvo v mednarodnih bojih, so žive priče zmage sokolske telesne in nravne vzgoje in to tem bolj, ako motrimo številčno moč slovanskih in drugih narodov, udeleženih na mednarodnih tekmah. Da Sokolstvo prednjači v vsem navedenem pred drugimi narodi, dokazalo je tudi takoi po svetovni vojni, ko je takoj zopet stopila sokolska življenska sila na površje. Na VII. mednarodni tekmi v Ljubljani 1922 si je priborilo Sokolstvo prvo in drugo mesto in na tej višini je ostalo tudi zdaj v Lvonn. . Jugoslovensko Sokolstvo koraka na j mednarodnih tekmah s svojimi dobrimi siukelj na brc*d!,: Zmagali so Sokoli, tudi jugoslovenski ramo ob rami s svojimi učitelji češkoslovaškimi brati. Dvignili so pri številnih kulturnih narodih ime in ugled naše države. Sokolstvo in ujedinjena Jugoslavija so ponosni na svoje borce! Zdravo! I 'i ne ijćUlfete ? da eden par nogavic z ligom in znamko (rdečo, modro alf zlato) " f „ključ" traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve--ovali. Nogavice brez žiga _aMi5$' to ponarejene, ..' Osvald na drogu Mladinski dan Jugosiovenske Matice v nedeljo, dne 30. maja. Trpečim sestricam in bratcem, ki jim hoče brutalna sila iztrgati najdražji zaklad, materinski jezik, želi izraziti naša rnladina svojo iskreno ljubezen in jim dati tolažbe v njihovem trpljenju s tem, da priredi v nedeljo dne 30. t. m. Mladinski dan za Jugoslovensko Matico, zasčitnicc ubogih sirot, ki so izgubile mater —i domovino. Iz vrst naše mladine ie izšla ta lepa ideja, ona sama organizira ta dan in hoče tako javno pokazati, da bije v njenih srcih blago rodoljubno srce in da je voljna in zmožna s svojimi lastnimi silami služiti vzvišeni ideji Jugo-slovenske Matice. Program »mladinskega dne« je v glavnih obrisih: 1. Prireditve in nastopi mladine v obeh glediščih; 2. Sprevod mladine po mestu; 3. Mladinska zabava na Sokolskem te-lovadišču pod Tivolijem. Podrobni spored se objavi tekom tedna. Sovjetska vlada in inozemski strokovnjaki Obnova sovjetske Rusi;e zahteva v prvi vrsti zelo spretne in energične tehnične roke, ki bi imela dovolj avtoritete, da bi mogla ogromno delo uspešno dovršiti. Domači strokovnjaki so sicer dobri, toda sovjetska politika jih je Prva leta po revoluciji v očeh ljudstva tako diskretirala, da zdaj med delavstvom nimajo potrebnega ugleda in avtoritete. Pač pa zaupa ruske delavstvo inozemskim strokovnjakom. In tako so začele nekatere panoge industrije pritiskati na vlado, naj povabi * Rusijo inozemske strokovnjake. Za inozem ske strokovnjake ali »speče«, kakor jih na zivao v Rusiji, se zanima zlasti elektrotehnična, avtomobilska, aeroplanska in mlinska industrija. Število inozemskih strokovnjakov v Rusiji stalno narašča, tako. da ie vlada že sprožila vprašanje, kakšno stališče je treba zavzeti napram njim, kakšne pravice in privilegije naj jim da itd. Večina teh strokovnjakov prihaja iz Nemčije, nekaj tudi iz Češkoslovaške. Nedavno ie vrhovni sovjet narodnega gospodarstva na posebni seji razpravljal o inozemskih strokovnjakih in sklenil ustanoviti posebno komisijo, ki naj prouči rezultat njihovega dela v ruskih industrijskih podjetjih. Na seji je bil sprejet tudi predlog, da se "pošljejo vsem inozemskim strokovnjakom vprašalne pole. na ka-trih naj točno opišejo svoje delo pri obnovi ruske industrije. Sploh hoče sovjetska vlada točno ugotoviti, kako se inozemski strokovnjaki v Rusiji počutijo, kakšno je njihovo mnenje o sovjetski industriji in gospodarski politiki sploh, kaj bi bilo z njihovega stališča potrebno za okrevanje ruskih gospodarskih razmer itd. Večina inozemskih strokovnjakov se pritožuje, da so stanovanja slaba in da ne morejo vzgajti svoje de-ce. S plačam; so pa zadovoljni, ker znašaj* najmanj 7 do 8000 zlatih rubijev letno. Darujte za Sokolski Tabor! Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* doc 2t>. maja 1926. otev 11 o Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, kopirnih — Razne tipke in pisave za pisalne in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn, stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in Lud. Baraga LJUBLJANA T.lef. 9SO Scienburgcva ulica 6 20-T Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 25 maja 1926. — Kralj junija meseca na Bledu. Začetkom junija odpotujeta kralj Aleksander m kraljica Marija na Bled. kjer ostaneta v gradiču Suvobor preko poletja, kakor vsako leto. — Prestolonaslednik v Setcah. Te dni potuje prestolonaslednik Peter na daljše počitnic© v Selce pri Crikvenici, kjer ie že bival lani. _ Odlikovanje narodnih poslancev. Na predlog finančnega ministrstva je kralj odlikoval z redom Belega orla več narodnih poslancev, med njimi tudi ministra Ivana Puciia in poslanca Vlado Pušeniaka. — SožaHe povodom smrti dr. Trillerja. Uredništvo »Bankarstva« naim pošilja sledeči dopis: »Gospodje kolegi! Povodom smrti velikega nacijonahiega delavca, Vašega bivšega urednika m odličnega pisatelja našega lista g. dr. Karla Trillerja Vas prosimo, da fzvolite sprejeti izraze našega iskrenega soižalja. Naše uredništvo ic naprosilo brzojavno našega urednika za Slovenijo g. dr. Gustava Gregorma. da nas zastopa pri pogrebu pokojnega. l>r. Karel Triller*je bil odličen mož. Vam. ki ste ga šteli *ned svoje urednike, je to v tem tragičnem trenutku zadostna satisfakcija. Naše uredništvo posveti v sledeči številki pokojnemu obširen nekrok* s portretom. — ^lava dr. Triilerju! — Iz državne službe. Premeščen je iz Izubijane v Banjaluko šef oddelka v tobačni tovarni Franc Aleš. — Iz postne službe: Premeščeni so: od pošte Laporje k pošti Mežice Cecilija Planker. od pošteMaribor 2 k pošti Ljubljana 2 Zorko Kambič, od pošte Zagreb 2 k poštt Maribor 1 Ivan Plaustetner in iz Maribora v Zemun Dantea Dok m a nović: reaktiviran je poštni uradnik Davorin Grobelnrk, in sicer pri pošti v Celju. — Iz našega državljanstva so izstopili: A!;, zij Škrbinek od Sv. Križa. Margareta - i.amer iz Maribora, Urban Kraucer iz Mirne, Martin Rebernik iz Jablance, Anton fz VeTke. Josip Bajer iz Maribora. AdoK Domk iz Maribora, Stevan Babulc iz V .-inoga, Friedrich Ditinger iz Gortine in Jo«ip Buhič iz Selnice ob Muri. — Konferenca predsednikov mestnih >! :in. V kratkem ven.>ke gasilske zveze. Za pokojnikom žalujejo številni prijatelji. Pogreb blagopokojneg* bo v sr.-do ob 5. pop. na žalsko pokopališče. — V Gorici je preminul g. Amadio Bolaffio. — O tragični smrti Rado S t o p č i č t, Ivo S te r I e t a in Mare M a n z i n i j e ve poročamo na drugem mestu. — N. v m. p. — Izlet zagrebških učiteljev v Prago. Zagrebški učite- i in učite;ilce. člani društva »Jedinstvo«, prirede koncem ma.a velik iziet na Češkoslovaško. V Prago pridno na Vidovdan, na kar posetiio vsa večja češkoslovaška mesta. — Koagres bančnih uradnikov v Suboti ci. V nedelo je bil otvor jen v Sirbotici V -"»z-es delegatov bančnih uradnikov iz vse države. Razpravljalo se ie izključno o starih problemih. — Novo poslopje notranjega ministrstva. Notrane ministrstvo namerava zgra-d v Beogradu moderno poslopje za svoje pisarne. Posiopje začno graditi v kratkem. — Koroške šolske razmere. Sedanji koroški merodajn: krogi vedno poudarjajo kot argument proti vpehavi slovenščine v ljudske šoJe, da koroški »vfodisarji« ne razumejo pismene slovenščine: ne pomislijo pa. kakšni so nemški dialekti na Koroškem, ko skoraj vsaka vas govori drugo narečje. Razlka med njimi je vertko večja kakor med nasimf. Naloga ljudske šole ie pa glavna ta. da se otroci prince pismenega jezika. To pa ravno hočejo Nemcf na Koroškem preprečiti. S te.T. da pedagoška načela tako na glavo postavljajo, se smešijo pred Bt&m svetom. Upajmo, da bo tem >pedagogom« kmaio odzvonilo. Občudovanja hi posnemanja vredna požrtvovalnost aaše mladine. Mladina naših o-novmh šol je nabrala za pirhe Jugoskv vensk Matici letos 70.000 Dtn. Tel mladini in njenim vzgoji t ©rjem čast in iskrena zahvala! — Pregled m popis živme. V oornočju i ubijanskega voj. okrožja se vrst pregled :n pop* s žfvrne. vozov m prenosnih sredstev od 1. jantia pa do 1. avgusta t. 1. Kdaj in kie se bo ta pregled fzvršil za posamezne občine, bodo župani v najkrajšem Času obveščeni od pristojnega »rezkega poglavarja. K pregleda in popisu ni treba pripe-; a t? volov. voFovskih voz tn dvokoles (bi~ ciklov). pač pa vso ostalo zfvlno kafcor konje, kobile, mezge in mule, vse konfske vozove, vso tovorno in jahalno konjsko opre.no. potniške, tovorne in sanitetne avtomobile ter motocikle. V Interesa vsakega posameznega posestnika je, da se točno in ivočasno odzove pozivu, ker bodo pre- pozno prihajajoči prišli na vrsto še-1« po končanem pregledu dotične občine. Dose-daj so se posestniki redno odzivali pozivom vojaške oblasti. V interesu vojaške oblasti in posestnikov je, da to store tudi letos in v bodoče, da se tako izognejo nepritikam in omogočijo oblasti redno poslovanje. — Požar v LJsrbnem na Gorenjskem. Danes ponoči ob 1. uri ie začelo goreti poslopje posestnika Josrpa Ambrožiča. Kako je ogenj nastal, še m* pojasnjeno. Vsekakor je bilo zažgano namenoma, ker stoji skedenj, ki je začel goreti, čisto na prostem ter ni v bližini nobene stvari, ki bi se mogla slučajno vneti- Gasilstvo in sploh vse občinstvo je bilo kolikor mogoče hitro pripravljeno tako, da niti 10 metrov oddaljeno s slamo krito poslopje ni pogorelo. Pomanjkanje vodovoda se je pri tem požaru jasno pokazalo. Očividci so se tudi prepričali, da bi bila nesreča še več a, če bi gasilno društvo ne imelo dobre brizgalne. — Občni zbor Muzejskega društva v Ptuju se vrši v četrtek dne 27. maja 1926 ob 173) oziroma 18. uri v posvetovalnici mestnega urada s sledečim dnevnim redom: 1. črtane zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročiio odbora. 3. volitve novega odbora, 4. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. 558-n — Muzejsko društvo v Ptuju bo priredilo dne 28. t. m. ob šestih zvečer v mestnem gledališču predavanje s skioptičmrni slikami. Govoril bo g. konservator dr. Pr. Štele o umetnostnih spomenikih ptujskega mesta. Za predavanje je veliko zanimanje. — Nova vrtnarija v Ormožu, v našem «nestn se ie letos pričela zraven Eksportne nakupovalnice graditi nova vrtnarija, podjetje bo do sedaj edino v ormoško-ljutcmer-ski okolici ter mu ie želeti nalepši procvit. — Za Bled n okolico astanovni občni zbor društva hišnih in zemljiških posestnikov se vrši v sredo 26. t. m. ob pol 9. uri zvečer v prostorih hotela »Beograd« na Bledu. Poročevalec Zvezni predsednik g. Frelih iz Ljubljane. Ker se bo na občnem zboru razpravljalo tudi o najemnin ih za letoviška stanovanja na Bledu in o drugih važnih zadevah, se vsi posestniki vabijo k obilni udeležbi. — Otroške oblekce: Kristoiič - Bučar! — Iščem Jožefa Mullera, pekarja. Korrur je znano njegovo bivališče, na i sooroči proti nagradi Terezi i Dolmšek. Kamnik. Šutna. — Dar Rdečega križa — vojski. Glavni odbor Rdečega križa je pcrvaJ mestne odbore, naj zbira o sredstva za dar Rdečega križa vojski ob priliki proslave 50iet-nice. Dar bo obstoial v dveh sanitetskih aercplanih. Smr'na nesreča. V Ski p'tu se ie porušila s"ena reke n^vo dograjene hiše in je ubila delavca Veselina Cvetkoviča. — V selu D'-n Vrai blizu Cetinja ie strela udarila v seijaka Marka Jabučanina in ga ubila na licu mesta. V Beogradu ie Icktrični tok nbil e'ektrote.-nika Vuka T-funoviČj. I iz Ljubljan V greb dr. Kari Trulerja. k ,e e \ ršil v soboto ob 14. popoldne iz hiše žalost, v Nunski urici, ie še enkrat pokazal, kolfko spošt-varre ie uživaj blagopokojni med nami in v vseh ljubljanskih krogi*. 2alne?.a sprevoda sn >e udeletllj zastop vse! liubljanskiri državnih in avtonomnih oblasti, kulturnih rn gospodarskih organizacij ter številni pokojnikovi prijatelji in zastopniki cijaštva. Po Bleiwetsovi cesti do pivovarne so gorele v počast rajnika plinske svetilke. Prerfno so krsto položili na avto lub! črnskega pogrebnega zavoda, ki je truplo prepeljal v Skofjo Loko. se ie od pokojnika poslovi! dr. Defranceschi v imenu Ljubljanske kreditne banke, dr. Dnko Puc za ljubljansko občmo in drugi govorniki. V sprevodu so korakali Sokoli in vrsta požarne hrambe iz Vevč. V Skofr? Loki so truplo polož«! na kataialk v veliki dvorani Sokolske^ -ra. nakar je bilo prepeljano na pokopališče v Stari Loki. Ob grobu so se poslovili od rajnika v jmenu škof e loške občine župan Hafner, v imenu Sok nI ste a br. Kajzel in pa pokojnikova prijatelja dr. Ravnihar in Ivan Hribar. — Z naše univerze. V 5. skupino I. kategorije je pomaknjen tajnik na tehnični fakulteti ljubljanske univerze g- Joža .Turko-vić — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje ofertno licitacijo za dobavo pohištva za opremo novega aaibulatorija v palači na Miklošičevi cesti št. 20. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu št. 48 od 22. maja 1936. — Pevski zbor Glasb— Matice. Vaje za ženski zbor v torek in četrtek ob 20. uri, za moški zbor v sredo in petek ob 2f\. uri- Odbor. — Pevke in pevci »Zvona«! V sredo (25. 5.) ob sedmih zvečer obvezna vaja za mešani zbor. Odbor. 559-n — Najnovejše bluze: Krištofič - Pučar!! Iz Cdja. c Porotno t ne ud—te pri okrožnem sodtšću v CeJju se prične dne 7. junija. Porotniki so bili dne 30. maja izžrebani. Zasedanje bo trajalo satno nekaj dni. Unarl je v Celju krojaški mojster g. Jakob Podgoršek v 54. letu starosti. N. p. v m.! —€ Tedenski sestanek za Ceffe-OkoUco bo v četrtek pri Lesfcovšku (Zottlmg) v Gaber jo. —c Da« ruske siročadi ho dne 3. junija. Mestni magistrat poziva občinstvo, da po možnosti pripomore do čim lepšega uspeha, k j bj ga bik) toplo želeti društvu za pomoč rodbinam in sirotam padfih ruskih vojakov Velike svečanosti rezervnih oflcftieo o Zagrebu Kongresa se je ndriržilp nad 7000 rezervnih oficirjev. — Vsa večja mesta častno zastopana« — Razvitje zastave. — Kralja je zastopal njegov namestnik. — Zagreb. 2 mata. .e v soboto si je mesto Zagreb z ozirom na velike patrijotične svečanosti naših rezervnih oficirjev nadel praznično obleko. Vse ulice so bile v zastavah. V soboto popoldne so pričel1 rrihakiti posebni viaki z joga in iz drugih krajev. Iz Beograda je prispelo mnogo rezervnih oficirjev, ratni'; o v in komito v z vojvodo Pečancem na četu. Med komiti je bila opažat; tudi mlada korritaš;ca rodom iz Lazarevca. ki je imela več odlikovanj. Prihajali so rezervni oficirji Iz Slovenije. Da-nracijc, ^rema, Vojvodine in Makedonije. Mesto Zagreb in Be-»?rrad sta bila zastarana po njiju občinskih odbornikih. V nedelto ob 8. dopoldne je bil otvorien v nekdanji sarx;r:ki dvorani kongres jngoslovcn. rezervnih oficirjev. Dvorana je bila nabito polna. Aktivno vojsko je na kongresu zastopal drvLzijski general Uzun M i r k o v i č. redsedn;k zagrebškega pododbora Dr. Mate Klinčić je pozdravil udelež-nike kongresa, opominjajoč se važnih zgodovinskih momentov, ko so v te] dvoran; gr>vorili v obrambo hrvatskega in srbskega naroda vladika Stros-maver. Rački, Ante Starčević in drugi prvoboritelji hrvatskega naroda. Kongres ima predvsem nalogo, da se j ligo slovenski oficirji medsebojno spoznajo in da polože krepke temelje veliki družini rez. oficirjev in bojevnikov. Predsednik Udruženja Rado-s a v 1 j e v ić je nato formalno prevzel predsedstvo. Na njegov poziv so vsi prisotni vzkliknili: »Živel kralj!*, umrlim tovarišem pa trikratni »Slava jim!« Zastopnika aktivne vojske prost, ia ponese iskrene pozdrave naši hrabri vojski. Pozdravi tudi zagrebškega ža-pana in drage zastopnike civilnih in vojaških korporacij. Zagrebški župan se k nato v daljšem govoru zahvalil Predsednik Udruženja Radosav-ljevič >e n. *■> p-roča! v g avnJi .-brisih o delovan.u ^r.d.šnje uprave. Udruženje je usianr/vljeno 1- 1519-, ko je iz vzhoda zavel hladen veter in je pretila nevarnost, da ce porušijo temelji osvobojene domovine. Rezervni oficirji niso hoteli dovoliti, da bi propadlo ono, za kar so mnogi in mnogi prelivali kri. V sedmih le:ih s2 je okoli organzaciie zorela velika večin?, rezervnih oficirjev in boje\ oikov. ki so borci ca ^deje bratstva, ljubavi in solidarnosti. Država i:ama Pa mora tudi upoštevati stre: i^-nje m želje te organizacije. Organ začin je danes ena najinočnejŠtii in naj-bo e organiziranih. Orga ilzacija ie že rešila mnoga socijalna \"prašanja m naš? stremljenje je, da 10 Postavimo na zdravo .n krepko p d; g o. Udruženje, v kolikor mu ie to mogoče, podpira v bedi se nahajajoče tovariše. Odločno se zavzema za vse one. ki m trni po krivici 1 - . tno preganjani. Gcv i' k nato poja snuje r, : me rje Udruženja a> i.g ••' en -'.^ J ijcčv. Predsedn '. nadzorstvenega odbora, bivši pc!-ir,. rrc■:ietn:ga ministra Avramovie g, r. o delovanju zavezniške federacije, na kar ie cbčni zbor odobril poročila funkcionarjev središnje uprave. Angleški polkovnik Abb o t je nato kongres pozdravil v iskrenih in toplih besedah. Dejal je meH drugim: - Sm a i ram za t os? r no čara, da sern mogel prit: na ta kongres kot reprez?n. tant mednarodne federacije. Zelo me veseli, da sta me tako lepo sprejeli v zgodovinskem mestu Zagrebu. Nava-en sem, da vedno govorim malo. zato Vas nočem nadlegovati s frazami. Vendar hočem na kratko povedati to. kaj da pomeni izraz »Hdac«. To pomeni verno >t. znači pobratimstvo. Tu me obdaiajo stari vojaki ki so ustvarjali kraljevino SHS kakor ie dane-. to*e močna ugledna \r3T.tevina. kat. n nače-li.;e kralj bo/.-vpik. Vidmi u.cdin/.n narod Srbov, :'rva-"v in Slovence*' Srečen sem, da mur-sni z Vami sode!t»> aii za slogo in ča t kraljevine. Uovek občuti, da »Fidac« v vseh državah pgC-rira pobratimstvo in zvestobo, pobratimstvo je imelo svoj velik uspeh v uresničenju vaših idealov. Ostanite verni svojim idealom in ostanite složni Srbi, Hrvati in Slovenci!« Njtg>v govor so sprejeli zborovalci z burnim odobravanjem. Po končanih pozdravih je kengre-prešel na dnevni red. Razvila se je živahna debata o vseh aktualnih vprašanjih, kj interesi rajo jug osioveaske rezervne oficirje. V diskusijo so posegli ing. B e v c iz Ljubljane, ki ie sporočil željo ljubljanske občine, da se p rtb-.-Ir kongres vrši v Ljubljani. Črnogorec Bošković nrglaša. da n^ mnbem sile in nobenega sovru/nika. ki bi mogel razbiti slogo m edinstvo Srbov. Ffr-vatov in Sir vencev. Burno pozdravljen je nato dobil besedo slepi kapetan Lujo Lovrič lr? označa kongres za izredno vtfen dogodek. Lovrič je izjavil med drugim: »Želimo zbrati okrog udruženja vse one rezervne ••ficii-i? i:', bodoč ! b ->jcv-nikc. ki bodo čuval! naše morje. Izgubil sem res svo'e oči. toda verujte mi. da sem skoraj pozabil, da sem jtb izgubil, ker sem doživel mnogo velikega *i lepega. V debato so Še dalje posegli delegat iz Sarajeva Stevo Ž a k u 1 a, divizijski general Srećković, ki je pozival rezevne oficirje, da nai bodo opora aktivni vojski na kar je sledilo še več drugih govornikov. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se rezervni oficirji klanjajo manom padlih za svobodo in ujedinjenje ter ponovno ugotavljajo edinstvo, bratstvo in solidarnost z alrtivnimi oficirju Resolucija ugotavlja, da udruženje rez. oficirjev ni agresivna organizacija, da je pa pripravljeno vsak hir> stopiti na branik domovine. Zastavo kot kraljevo darilo in njegovo kumovanje pri razvitja smatra kongres za veliko čast in odlikovanje. Kongres ugotavlja popolno slogo rezervnih oficirjev, ki stoje izven strankarskih bojev za slavo kralja, vojske in domovine ter za srečo, dobrobit in čast naroda. Na binkoštni ponedeljek so se nadaljevale velike svečanosti rezervnih oiicirjev. 2e v zgodnjih jutranjih urah so se začele polniti ulice, ki so vodile na Mazuraničev crg, kjer se je izvršil svečani krst zastave rezervnih oficirjev. Na samem Mazuraniće« cem trgu so se ob 10. dopoldne zbrali konzularni zasr.opniki tujih držav, vsi v Zagrebu prisotni generali ter zastopniki državnih oblasti, javnih in avtonomnih ker-poracLi, kuJturnih insti-rucij itd. Krstu zastave rezervnih oficirjev je prisostvovalo nad FO.ftOO meščanov in seljakov iz zagrebške c k kce. Na mestu se je nahajala celo-kupiia zagrebška gamizija m vsi v Zagrebu ta dva dni bivaj-oči rezervni oficir;L Vojsko in rezervne oficir je ie pregledal brigadni general Rekalič. Par minut pred 10. sta prispela v avKorocb'uh kraljeva odposlanca vojni minister general Dušan Trinmovič in notranji minister Bo:>a Maksanović, poslednji v uniformi konieniskega ka-petana. VIado sta zastopala mjdistra dr. NHrič in dr. Superina. Po svečane n pregledu trup sn odšli ministri, konzularni zastopniki, mestni žjoan arh. Heinzel in predstavniki oblasti na svečano tribuno, kjer se je nahajala zavita krasna zastava, ki jo je daroval kralj Aleksander rezervnim oficirjem in bivšim vojnikom. Ko ie volna mtizfka zaigrala drir?eni:? g. Radosavljevc, ki je ob1:,jbi!, da b:» udruženje nadaljevalo tradicije prejšnjih rod*v ter t hranilo tudi v b -doče vernost do kra'ja in domovine. Muzika ie narj'vr* intonirala himno. Oddelek pehote je oddal častno salvo. Nato se je vršil defile nad 4f00 oficirjev. Za defile je vladalo ogromno zanimanje, ker Zagreb še ni vide! oficirskega defileja iz samh polkovnikov pa do poehv: ručni kov Po rezervnih oficirjih so prišli na vrsto četniki ui br\-ši vojnikj iz Šumadije. Končn > je defilirala lagrebška gamizija. Ob 1. popoldne se je vrši: v dekoriran: dvorani Hrvatskega Sokola na VVilson vem trgu banket, ki so ga priredili kongresistom aktivni oficirji v Zagrebu. Povabljenih je bil.-, nad 300 oseb. Prvo zdravico kraljev-^ke.nu dorrru je izrekel predsednik Udruženja rezervnih oficirjev g. Radosavljević, nakar so sevorili vojn. miniser Trifunovič in notranji minister .Vaksim vič, ki sta povečevala rezervne oficirje in njih zasluge za domovino. Nr>trani: minis*cr je zaključil svoj govor z -Ž vela viska! Živel dobri in oboroženi naro!*- Oovcriri so se zagrebški župan a»rh. Heinzel. beogradski podžupan Bc^bič. ministra dr. Nikič in Su- pe r ina, armijski general Matic in angleški odposlanec Abbot. Po končanem banketu so se gosti razšli. Vs!ed slabega vremena so izostale svečane odhodnice na zagrebških kolodvorih. r v izvrstnih kvalitetah priporoča po zelo zmernih cenah tvrdka A. Kune, - Ljumjann 89 l Ustanov. L 1879. L_ Turistovska nesreča na Golici Javljajo nam. da je v nedeljo popoldne na Golici silovito treskalo in grmelo. Dijak III. meščanske šole Alojzij Marinko je odšel že v soboto skupno s peti m i tovariši na planin-, naipreje na Stol in od tam so ko--^kaii proti Golici. V nedeljo ob 3. popoldne so prispel, do spodnje koče na Grlici. V tem trenutku je v bližini treščilo. Alojzija Marinka ie puh srama, vrgel na tla. spodrsnilo mu je in je padel po skalovju tako. da se je poškodoval na čelu. Puh pa mu je odnesel tudi pelerino in klobuk. Marinko prosi najditelja, da mu odpošlje peie^ rino s klobukom na naslov Alojzij M a~ rinko. Spodnja Šiška, Jerneieva ce» sta 21. SENZACIJ ON ALEN SAMO-iMOR BIVŠFGA MINISTRA — Beograd, 25. maja. Bivši mini ster javnih del Jovan Jovanovid se je včeraj pod streho svojega doma obesil. Vzrok njega smrti ui poznan. — Jovan Jovanović je biJ znan kot eden namslednejših beograjsklli inženirjev. Kakor javljajo nekateri beo gradski listi, je mg. Jovanović v mladil letih sodeloval pri gradnji ljubljanskega, vodovoda. Jovan P. Jovanović je bij eden nglodnili radikalskih voditelje v* Kakor se zdi. je izvršil Jovanović samomor radi težke bolezni, ki ga j* zadnji čas mučila. Pokojnik je star 60 let. Prvikrat je bil minister 1. 1906. y kabinetu Nikole Pašića. Od takrat pa do 1. 1921. je bil večkrat minister. Leta 1922. se je pokojnik radi bolezni umak, nil iz političnega življenja. Pogreb pokojnika bo danes ob 15. Pogreba s* udeleži narodno-radikalna stranka kor. FK^arivno. POPOLNA KAPITULACIJA ABDEL KRIMA — Pariz, 25. maja. Na binkoštni nedeljo zmtraj se 5e francoskim če. tam posrečilo zavzeti glavni stan Ab* del Krima. Vse vzhodno rifovsko ozemlje je sedaj v rokah Francozov, Abdel Krim je z nekaterimi, njemu zvestimi voditelji pobegnil v nepristopnj Džebelhaman, kjer hoče vzdržati zadnji odpor proti Francozom. Izdal je nn plemena proglas, da mu primanjkuje sredstev za nadaljevanje vojne in d\i ie vsakemu svobodno se podvreči Francozom, sam pa je pripravljen do zadnjega diha se boriti za svobodo naroda. Po drugih poročilih je poslal Abdel K rim v Fez formalne mirovne predloge. 2io0oioioioio1obo3o SOKOL L ima svojo veliko letno :-: prireditev 6. junija. :-s •ioboiobojoioioioic: VLAKI ODHAJAJO IZ LJUBLJANE. Na Gorenjsko ob 5.25 (ob nedeljah in praznikih), 6.37. 8.15 (gor. kol.), 11.40, 14.45, 17.38 (gor. kol.). 19.00. 21.00 (brzi). V Kamnik ob 5.10 (ob nedeljah in praz« nikihV, 7.55. 14.10, 18.20. Sa Dolenjsko ob 6.17, 10.10, 13.15, 1832 21.55. S a Rakek ob 3.45 (ekspres), 4.17 (brzi) 4 30 (brzi). 6.13, 9-10, 12.20 (brzi), 14.22 17.20 (brzi), 18.30, 23 14 (brzi). Nm Vrhniko ob 7.50. 13.25, 18.15. 2220 Nm Zidani most ob 0.21 (brzi), 0.54 (brzi), 1.28 (ekspres), 5.26, 7.43, 9.00 (brzi), 12.14, 14.15, 17.15 (brzi) 17.45, 21.20, 23.10. Darujte za Sokolski Tabor Jsfci v sredo XEšti!A DESNI — EfiftA MORENA GRET i S REi»WALD — HANNS R3ARR ERi£!-3 GlAeSER-TiTZ — MNMDiNE8 RiE^lAK^ ELI (ali film 7jrtz caslota). ^entacionalni veleftlm, ki je pri vseh predstavah dosegel kolosaien uspeh. EIHfii klcio Matsoa9 vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124. 12 Stev. 116. •SLOVENSKI NAROD* dne 23. maja 1926. Stran 5. Gospodarstvo Poučila vinogradnikov Ker je padel prvi, izdatni in topli dež na Dolenjskem dne 21. maja, je verjetno, da so pri njem prvi spomladni trosi (klice) peronospore, to je glivice, ki povzroča na trti silno nevarno bolezen, imenovano *pa* lež», prišle na spodnje liste trt. V teku 12 in 14 dni potem imamo pri* čakovati na teh listih, prve poletne trose te glivice in s tem prvi napad trt od pero* nos pore. Do tega časa, torej do konca t. m. m o« ramo trte prvič poškropiti z galično apne* no brozgo, sicer nam bolezen lahko uniči najvažnejše dele trt, to je listje in grozdni zarod. Vinogradniki, poškropite torej v tednu po Binkoštih svoje vino&adef Galice ni treba, da je jako močna, za* dostuje en kilogram, kvečjemu 1H kg na 100 litrov vode in potrbna množina, to je pol več, do še enkrat toliko apna. Glavna stvar pa je, da trto na fino, zlasti po grozdnem zarodu iv po spodnjih straneh listov dobro poškropimo. To se da doseči le z dobrimi, finopršečimi škropilnicami, ne pa s «škarjami», ki trto oblivajo in polivajo z galico bolj zemljo, kot pa trto. Apna ne jemljite preveč, temveč le to« liko, da v galičnosapneno zmes pomočene preskusni (fenolftaleinov) papir lepo pordes č\. Preveč apna je v škodo učinkovitosti galice. Da zavarujete trto ručci proti plesnobi, primešajte galično*apneni zmcA na 100 1 te* kocine po 100 gr (10 dek) sulikola ali pa pol kg salojidina, oboje šele potem, ko je zmes pripravljena, torej galica z apnom zmešana. Sulikol raztopite v vodi in ga pri* mešajte pripravljeni škropilni zmesi, salo* jidin lahko raztopite kar v galično apneni zmesi, kateri pa morate pridejati malo več apna kot ©icer, ker je salojidin nekoliko kiael. Drugega škropi je ja ne odlašajte predol* go, to je silno nevarno! Drugo škropljenje naj sledi prvemu v desetih, do najdalj štiru na j stih dneh, če je vreme suho pozneje, če i<2 mokro preje. Galice, apna, sulikola itd. vzemite pri drugem škropljenju vsaj polo* vico več kot pri prvem škropljenju, galice torej ▼ suhem vremenu 1/?, v mokrem 2 k<*, apna 2V* do kg, sulikola 200 do 230 gr, salojidina 1 kg na 100 1. Tretjič škropite ko j ko trta odevete, takrat pa pazite posebno na to, da poškro* pite dobro grozdje, ker ga v tem času pe» ronospora najraje napade. Napadene jago* de pocrne in odpadejo. Pri tem škropljenju vzemite enako močno škropivo ali malo močnejše kot pri drugem škropljenju, torej palice do 1 % do 2 kg. apna 2% do 31U kg oo potrebi, sluikola 200 do 250 gr, salojidi* na 1 kg na 100 l vode. Škropite natančno, na fino in temeljito, ker je od tega odvisen ves uspeh. Grozdje se mora s škropivom dobro premočit L Kdor do srede julija ne ubrani trto od paleža, jo tudi pozneje ne bo. V suhem vre* raenu bo trikratno Škropljenje dovolj, v vrern je treba škropiti se v četrtič in tu zlasti po grozdju in listih okoli njega in še i rad njim. Če opal: bolezen vršičke. j?h odrežemo, glavno pa je, da ohranimo zdra* vo gred je* hstfe, ki ga redi. in pa cn-y dol* žuto mladik, ki /o rabimo za prihodnje leio. — B. Skahcky. ravnatelj Kmetijske šole na Grmu (Novo mesto). —2 Razstava živine v Sovem mestu. Podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo v Novem mestu pr'redi v nedeljo dne 30. maja t. L ob 9. Mri dopoldne na Kandijskcm sejmišču razstavo živine za Dolenjsko. Do -edaj je priglašenih okoli 200 udeležencev z več kot 300 glavami živine. Interesentje -e vabijo, da se razstave v obilnem številu udeleže. Poleg pregleda razvoja živinoreje na Dolenjskem bo imel marsikdo priliko nakupa plemenske živine. Ob tej priliki se bodo licencevali plemenski biki sreza Novo nesto. Razstavljalci dobijo primerne nagra« de. — Razstavni odbor. —2 Primanjkljaj v monopolski upravi. Za februar 1926 so znašali dohodki mono* pulske uprave 170338 0o9.66 Din. V prora* čunu je pa predvidno za vsak mesec 192 milijonov 966.666.66 Din. Primanjkljaj je znašal ▼ februarju 24^03.917.42 Din. Tovarna za popravo lokomotiv v Kraljevu. Iz Kraljeva se je vrnila komisija, pregledala teren, kjer se zgradi tovar* na za popravo lokomotiv. Komisija smatra. e!a fo dani vsi pogoji za to tovarno. —2 Sov menični zakon. Poedine go» snodnrake organizacije in ustanove so skic* nile sklicati te dni konferenco zastopnikov alnteresiranih gospodarskih krogov, na ka« teri sc bo razpravljalo o novem meničnem /akonu. Načrt je izdelala posebna sekcija zakonodajnega sveta ministrstva pravde. Načrt pride pred Narodno skupščino šele potem, ko se izjavijo o njem gospodarski krogi. —g Trgovinska pogodba med našo kras fevin** in Španijo. Zbornica za trgovino. brt in industrijo v Ljubljani jc pričela z i abircajem gradiva za trgovinsko pogodbo s Španijo ter je razposlala vsem podjetjem, -.i jih ima v evidenci, da stojijo v trgov* kih stikih v interesenti v Španiji, obširne r-krožnice glede podatkov in predlogov za carinsko»tarifni del trgovinske pogodbe. — etja, ki niso prejela take okrožnice, se poživljajo tem potom, da javijo zbornici svoj naslov in obenem sporočijo predloge, ki jih imajo glede ureditve naših trgovin* skih odnošajev s Španijo in njenimi kolo* ni jami. —3 Trgovinska pogodba med našo kram tjevino in Belgijo, Po obvestilih ministrstva trgovine in industrije v Beogradu se imajo v kratkem pričeti pogajanja za trgovinsko pogodbo z Belgijo. V to svrho poživlja zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, ki stojijo v trgov* kih stikih z Belgijo, odnosno z belgijskimi koroni jami, da jf sporočijo »voje želje in predloge glede bodoče ureditve trgovinskih odnošajev z omenjeno državo, posebno v carmsko^tarifnern, kakor tudi v železniškem prometnem oziru. —g Manipulacije z živim in mrtvim blagom na železnicah. Trgovski oddelek ge* neralne direkcije prometnega ministrstva je izdelal pravilnik o manipulaciji z živim in mrtvim bruto*prevozom na domačih železi* nicah. Pravilnik je sestavljen v duhu naj« modernejših predpisov, ki so veljavni v ino* zemstvu. —g Občine zahtevajo provizijo za po* biranje davkov. Mnoge občine so zahtevale od finančnega ministra provizijo od davkov, ki jih pobirajo. Finančno ministrstvo raz* misija o rešitvi tega problema. —g Železniški promet napreduje. V območju zagrebške direkcije je bilo v ja* nuarju v prometu 20.251, v februarju pa 21.103 vlakov. L. 1917. je bilo v prometu ▼ januarju 6329, v februarju pa 6601 vlak. Največji potniški promet je bil avgustu 1^23 (930.849 potnikov), najmanjši pa v novembru 1919 (464.648). —g Dobave. Direkcija državnega rud* nika v Kakanju sprejema do 28. maja t. 1. ponudbe za dobavo 40.000 kg cementa, za dobavo 5000 komadov strešne opeke; do 29. maja t. 1. za dobavo 10.000 kg tračnic ter za dobavo jermen iz usnja za šivanje. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 27. maja t. 1. ponudbe za do* bavo 130 ma jamskega lesa. Vršile se bodo naslednje ofcrtalne licitacije: Dne 9. juni* j a t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku gle* de zgradbe nove žage (gater) s pripadajo* čimi objekti in montažami. Predmetni po* goji so na vpogled pri omenjeni upravi. — Dne 14. junija t. I. glede dobave 3596 ton premoga. Dne 15. junija t. 1. pri Upravi dr* žavnih monopolov v Beogradu glede dobave 1340 m1 raznih desk in 73 m* letev is mehkega lese. Predmetni oglasi s natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in* teresentom na vpogled. —g Prodajem Vršile se bodo naslednje prodaje: Dne 27. maja t. 1. pri upravi uboj* nog slagališta IV. armijske oblasti v Zagre* bu glede prodaje odpadkov od železa in jekla. Dne 18. junija t L pri Upravi drav* skega intendantskega slagališta v Mostah pri Ljubljani glede prodaje odpadkov od moke za svinje. — Direkcija državnega rud« nika v Velenju sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe za dobavo 3000 kg ovsa ter za dobavo 50 kg kovine za ležišča. Vršile sc bodo naslednje ofcrtalne licitacije: Dne 14. junija t. 1. pri komandi otočačkega vojnega okruga v Otočacu glede dobave 3250 kg pe* troleja, dne 16. junija t. 1. pri komandi me* sta v Sisku glede dobave 4200 kg petroleja ter dne 17. junija t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki glede dobave 6400 kg petroleja in pri ko* mandi mesta v Gospiču glede dobave 930 kilogramov petroleja. Dne 17. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje pretovarjanja blaga iz normal* notirnih v ozkotirne železnice in obratno na postaji Bosanski Brod. Dne 3. maja t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 6000 kg pšenične moke Št. «0» in IOjOOO kg bele moke št. «2». — Prodaje konj iz madžarskih državnih žrebčarn se bodo vršile: v Babolni in Sutve* ny dne 26. maj t. 1. v Kisberu dne 27. maja t. 1. in v Mezohegves dne 3CL maja t I. — Natančnejše podatke je dobiti pri dr. Gezi Szilagvi, madžarskem trgovskem delegatu, Beograd, Palota Akademije Nauka Tele* fon 2023. ■— Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgo* vino, obrt in industrijo v Ljubljani intere* sen tom na vpogled. To in ono Zadnja Amundsenova ekspedicija 2e zadnjič smo poročali, da je njegovo življeiisko delo končano in da je bil polet severnega tečaja njegova zadnja ekspedicija. Znameniti raziskovalec polarnih krajev se je prisrčno poslovil od svojih spremljevalcev ter izrazil željo, naj nadaljujejo njegovo delo mlajše moči. O zadnji Amundsenovi ekspediciji se bo dolgo govorilo kot o primeru modernega heroizma. Posadka zrakoplova Norge<- ;e mnogo pretrpela v sled hudega mraza pomanjkanja toplih jedil in nezadostnega spanja. Med poletom z Kmgsbava do Tellerja se je dalo samo zadremati. Zaspati pa nihče ni mogel, ker je bilo v gondoli pretesno in premrzlo. Lahko si torej mislimo, koliko so prestali Amundsen in njegovi spremljevalci, zakaj polet od Kingsbava do Tellerja je trajal celih 82 ur. Zrakoplovu ie pretila večkrat nevarnost, da se v gosti megli izgubi. Ko je preletel severni tečaj, je pokrila anteno debela plast ledu in radtiogoni-meter je odpovedal službo. Tako je bilo vodstvo zrakoplova zelo otežkočeno. Letalci so si pomagali s solnčnim kompasom, ki pa tudi ni dolgo funkci-joniral. »Norge« je namreč plula v gosti megli in mraku. Cim bolj se je pa bližala Alaski, tem precizneje so funk-cijonirali aparati, ki so kazali smer. Antene ves čas niso mogli rabiti, ker jo je pokrival led. Pa tudi na zrakoplovu samem se je nabralo mnogo ledu. K sreči ga ni bilo toliko, da bi »Norge« izgubila ravnotežje. Pač pa so propc-er.j neprestano razbijali led na kovinastih delih in metali kepe ledu na balon .ki je bil na mnogih krajih poškodovan. In to ie bil ed ni vzrok, da je Norge« pristala v Tellerju, dasi bi h! bcnv.:" zadostoval še za 100 km. Med prebivalstvom trgovske in ribiške kolonije Tellerja se je hrtro raz-. da so se spustili z neba kožci. Od vseh strani so prihiteli na čolnih Eskim. Kmalu po vkrcanju zrakoplova se je pojavil na obzorju aeroplan. To je bil filmski operater VVilkinsove ekspedicije, ki je še pravočasno posnel posadko in demontiranje zrakoplova »Norge«. Eskim? so mislili, da se bliža konec sveta Šele \mandsen, ki ima med njimi mnogo znancev, jih je pomiril in potolažil češ, da imajo opraviti z navadnimi ljudmi, ne pa z nadnaravnimi bitji, kakor so mislili prebivalci Alaške. Sovjetska polarna ekspedicija Nedavno se jc vrnil v Moskvo aeroplan »Mossovjet«, ki je bil poslan za severni polarni krog v tako zvano turuhansko tajgo (pragozd), da ugotovi, je-li rnogoča zračna zveza s polarnimi kraji in ruskim trgom za kožuho-vine. Pilot Galyšev, ki je vodil to ekspedicijo, pripoveduje o poletu sledeče. »Človek mora biti rojen pod srečno zvezdo, če hoče letati nad polarnimi pokrajinami brez nevarnosti, da se nikoli več ne vrne. Tisti, ki bodo letali za nami, nam bodo hvaležni za odkritje tako nevarne in težke poti. Cesto smo poleteli in se spuščali tik nad stoletnimi drevesi tako, da smo lomili s krili vrhove dreves. Sani, ki so b>le pritrjene pod aeroplanom, so se v sipastem snegu globoko udirale. Podnevi sva morala s konstrukterjem Gončarovim popravljati aeroplan in se greti Pri aparatu, ki ga je skonstruiral Gončarov sam. Pri 33° C ood nič- lo je namreč ekspedicija brez takega aparata izključena. Proti večeru sva sedla na sani. ki sta jih vlekla dva psa in dirjala proti lovski koči, kjer sva pri gostoljubnih Eskiminh za silo prenočevala. Življenje je bilo zelo dolgočasno. Ekspresne brzojavke iz Turuhanska do Dudinska (450 km) so hodile 3—4 dni Ekspedicija je imela pravico pošiljati nujne brzojavke iz Turuhanska preko Novosibirska v Obdovsk in dalje po radiju na otok Diksen, odkoder so j tli , pošiljali v Dudmsk. Čakala sva na beri-cin. Ko sva se obrnila na turuhansJa sovjet s prošnjo, naj nama čim prej pošljejo bencina, se je izkazalo, da nihče ne ve, kako se bencin pošilja in da-lj je sploh kaka pot, rx> kateri bi s psi prepeljali bencin. Ker bencina nisva mogla dobiti, sva morala leteti nazaj v Krasnojarsk. Sijalo je solnce, ki pa ni imelo nobene moči. Tako solnce sili Človeka k spanju. V kabini vlada grobna tišina. Letiva s hitrostjo 150 km na uro. Krasnojarsk se že bliža. Išče-va primeren prostor, kjer bi pristala. Naposled se spustiva in areoplan obtiči v blatu. V 23 urah sva preletela 3000 km.« Prihodnje leto pošlje sovjetska vlada v polarne kraje aeroplan »Do-brolet«, ki vzame s seboj različno blago, da ga proda pri Eskimih za kožuhov i no. leto 1940 srečno za ženske Že nekaj let pred svetovno vojno se mnoga dekeleta niso mogla poročiti, ker je bilo žensk več kakor moških. Svetovna vojna je število moških znatno znižala. Moških od 20.—40. leta je padlo odnosno umrlo med vojno ena petina. Število žensk se pa ni izpre-menilo in starih devic je vedno več. Vendar se pa obetajo dekletom po mnenju prof. Dresla lepši časi. Leto 1940 bo za ženske srečno. Prof. Dre-sel trdi, da se bodo fantje, ki so bili rojen-i zadnja leta v vojni, oženili z dekleti, rojenimi med vojno. Ker je pa število porodov med vojno padlo na polovico, bo primanjkovala moškim rojenim 1. 1909—1914 polovica dekler. ki bodo stara I. 1940 dvajset let. Število moških te starosti se ne izpreme-ni, dočim bo deklet manj. Tako se dekletom ki bodo stare 1. 1940 dvajset let ni treba bati ,da ostanejo stare device, ker bo lahko vsaka ctobila moža. Živčno propadanje dunajskega ženstva Opazovanja dunajskih živčnih klinik. — Posledice gospodarske katastrofe* — Iz nečuvenega razkošja v skrajno bedo. Dunajsko ženstvo je igralo po svetovni vojni v letih mastnih inflacijskih dobičkov sijajno vlogo. Trgovci, bankirji, industrijci. prekupčevalci in verižniki so obkladali svoje žene in ljubice z najrazkošnejšim luksusom, ki si ga morano misliti. Najmočnejši kupci pariških in londonskih draguljarjev so bile žene dunajskih bogatašev, ki so pokrile najbolj dragocene okraske in dragulje ter dolgo izpodrivale celo ameriške dolarske tekmovalke. Žene so prirejale bajeslovne bankete, večerje in razkošne slavnosti. Izdatki za i toalete, avtomobile, sijajne vile in naj- j bizarnejša potovanja so ŠH v milijone j zdrave valute. Poleti so vozah ekspresni luk su sni vlaki cele trume veselil dunajskih žen najvišje družbe na italijansko rivijero, v Francijo in v ^"g'les'ka kopališča, kjer so se zabavale, obdane s trumami elegantni], dasi često pustolovskih kavaliriev. Tako življenje v Namakaj z „Žensko hvalo" — peri z „Jelenjim milom"! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti, SCHICHTOV NAČIN PRANJA največji brezdelnosti, lenobi in neprestanem uživanju je seve učinkovalo tudi na duševno zdravje teh žen in povzročilo zablode in slabosti, ki prihajajo danes po končanem bogastvu na dan. Finančna katastrofa ki je sledila inflacijskim dobičkom pa je vrgla številne dunajske finančnike v največjo bedo in propast. Najprvo so romali dragulji k zlatarju in v zastavljalnice, kjer so bili prodani pod ceno. Nato so prišle na vrsto razkošne toalete, pa hišna oprema in vile. Mesto potovanja v Francijo ali na francosko rivijero je nakrat zavladalo pomanjkanje, da ni bilo misliti na nobeno letovišče in je bilo treba skrbeti za najnujnejše preživljanje. To obubožanje je učinkovalo na Žene še skoro usodneje kakor na može. V obupu so žene pograbile po raznih opojnih strupih, po kokainu, opiiu in drugih narkotikih. Iz duševne krize so padale v drugo, opažali so se znaki histerije in končno umobolnosti. Tako Je te dni povabila žena bivšega bančnega ravnatelja svoje prijatelje na skromno večerjo. 2e pri sprejemanju so gosti opazili da ie sila nervozna in da govori stvari, ki nimajo zveze. Vedeli so, da je postala zelo občutna in se radi tega niso zmenili za njene ekscentrične pozdrave. Ko Pa je med večerjo gospa zajela špinačo, jo* je polila na mizo v obliki srca. Pri na-pitnici ie pograbila Po steklenici in vino polivala po glavah gostov. Hišni gospodar je prepaden spoznal, da mu je žena zblaznela. To je samo drastičen primer za pojave, ki so danes na dnevnem redu v nekoč najbogatejši dunajski družbi. Število duševnih obolelosti narašča ra-pidno. Po statistiki, ki jo vodijo v dunajski umobolnici Steinhof, znaša porast umobolnih ogromne odstotke. Tudi na privatnih klinikah opažajo porast duševno abnormalnih ljudi. Tako na pr. na kliniki dunajskega prof. \Yagner-Jauregga. kjer so meseca aprila sprejeli v zdravljenje 15 odstotkov bolnikov več kakor lani. Tudi zdravstveni urad dunajskega mesta konstatira velik porast nervoznih in živčnih obolelosti in popolne duševne zmedenosti. Gospodarska kriza pač zahteva svoje žrtve. Našim rodbinam priporočamu K0LINSK0 tikeri izvrsten pridatek h kavi. Najnovejša senzacija Žfv pribit na križ. Da dokaže, kaj zmore Človeška volja, se je dal nemški fakir Taimu v Berlinu 30 dni zaporedoma po 11 ur dnevno pribiti na križ. Ob zdravniški asistenci so mu zabili noge in roke 18 cm dolge srebrne Žeblje. Z železno voljo je znal preprečiti pri tej proceduri odtok krvi tako, da med gledalci nikomur ni postalo slabo. Naša slika kaže fakir ja, ki mu zabijajo žebelj v nogo. Hitro in lahko pomlajevanje Zdi se, da je usoda nas vseh že zapečatena: pomlajevanju ne uidemo. Naj se brani, komur pomlajevanje ne diši, kdor raje umre s sivimi lasmi, z zgubaniin čelom in velim licem z drhtečim glasom in nogami, z edino željo v srcu. da bi imel čim prej mir. Baranite se, čestilci starih Časov in običajev, z vsemi ostanki svojega temperamenta nesreče, ki nam preti, toda opustite poprej vsako nado. Pomlajevanja se itak ne ubranite, ker je silnejše kot ljubezen. Od vseh strani se čujejo glasovi, da je treba človeški rod pomladiti in preroditi. V tem zmislu si prizadeva Rusija. Francija. Nemčija. Avstrija in Češkoslovaška. Nastala ie tako čudovita politična konstelacija, da je veselje. Najbrž je to zarodek bodočih evropskih Zedinjenih držav. Predno se bomo mi, kar nas je še mladih fantov, postarali, bodo funkciionirale vs» pomlajevalne ' metode tako brezhibno, da se bomo lahko na »stara« leta vsi še enkrat zaljubili. Pomlajevalnih metod hvalabogu ne manjka. Opičje žleze injekcije, masaža, 10 minut telovadbe dnevno, šport, moderni plesi, malo jesti in malo piti, mi-kado. kratka krila, avtosugestija. redno jesti in redno spati, ležati na trebuhu, na hrbtu ali na strani, jesti nekuhane jedi, na pr. surova jabolka z oljem in čebulo, živeti kakor žival. t. j. v skladu s svofimi naravnimi nagoni — skratka vsak si lahko izbere pri pomlajevanju metodo, ki m« najbolj ugaja, kdor pa zna združiti vse te metode v eno, mu je večna mladost zajamčena. Svojo življenje lahko konča samo s starosti primernim samomorom iz nesrečne ljubezni ali v trenutku duševne zmedenosti. Drugače v bodoče sploh nihče ne bo mogel umreti. Pomlajevanje je pa žal samo za mlade. S starimi ljudmi je sploh križ. Ti imajo svoje nazore in predsodke, od katerih ne odstopijo niti za las. Stari ljudje zahtevajo, naj se svet prilagodi njim. ne pa da bi se oni prilogodili svetu. Novotarije sovražijo, vse moderno je za nič. Kako bi torej zahtevali, naj se dajo pomladiti? Doslej so se dali pomladiti samo tisti, ki imajo v sebi vsaj nekaj mladega, namreč srce. Z mladino je seveda drugače. Mladina je navdušena za napredek, za vse, kar je novega. Mladina je sposobna žrtvovati vse za blagor človeštva. In zato je mladina najprimernejši objekt za realizacijo pomlajevalne ideje. Tako se bodo torej pomlajevali samo mladi ljudje. Nastane vprašanje, katere mlade ljudi mislimo. Nekateri me-rodajni krogi se pečajo z važnim problemom depopulacije. V mnogih državah se je že izkazalo, da deca noče več iako rada na svet. kakor v prešnjih časih. Rodbine s številnimi potomci postajajo središče splošne pozornosti. Lahko se torej zgodi, da začne človeštvo izumirati. A to bi bilo res škoda. In zakoni v tem slučaju nimajo zadostnega učinka, so začeli socijologi raz-niišljevati, kako bi se dala nevarnost depopulacije preprečiti na drug način. Končno so prišli na pametno idejo. Ce se ne rodi dovoli novih ljudi, morajo ostati dosedanji čim deli časa pri življenju. Treba je ohraniti naše nadebudno pokolenje brez posebnega truda in težkih posledic za državni proračun dolgo mlado, čilo. zdravo in sposobno za delo. En način za dosego tega cilja so si izmislili res duhovito in rafinirano. Me-rodajni krogi so se vprašali: kdaj postaneta deček in deklica zrela? In notranji glas jim ie odgovoril: Kadar smeta v kino k predstavam, ki so mladini prepovedane. To je mednarodno in torej zanesljivo merilo. Pri nas se suče ta starost okrog 16 let. Drugi so pa trdili, da je treba dozorelost preložiti za dve leti in dovoliti mladini dostop k prepovedanim kino-predstavam šele z 18. letom. S tem bi ji bila ohranjena nedolžnost in naivnost še dve leti. To sicer ni mnogo, vendar je Pa bolje kot nič. Pozneje se lahko ta procedura ponovi in bo dovoljeno hoditi v kjno samo ženskam in moškim, ki so Že dosegli 24. leto. Sicer imamo pa že zdaj nekatere filme, ki jih izpod 24 let nihče ne sme videti S tem bi bila mladina pomlajena Se sa 8 let Stran 0. •SLOVENSKI N A R O D» dne 26. maja 1926. Ste/. 116. Ravnateljstvi in uradniStva ljubljanske kreditne banke javlja tužno vest da se je njen uradnik, gospod IVAN STE R LE včeraj v gorah smrtno ponesrečil Pokojnemu, ki je bil vzoren uradnik in priljubljen tovariš, ohranili bodemo najlepši spomin! V Ljubljani, dne 25. maja 1926. . 'Vi-' >4rV Za počaščen je sponrna in za vse dokaze soču*ja ob smrti soproga, brata in strica, blagopokojnega RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi F MUC MR, LJubljana, Mbrtžja Ste«. 5 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto» graf — Hugon Hibšer Ljubljana, Valvazorjev trg. 71/T . RABIČ Ljubljan; dr. Karla Trilleri izražamo vsem prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so nam in javnosti tako nenadoma odvzetega ranjkega spremili v tako častnem sprevodu k zadnjemu počitku, svojo iskreno in najprisrčnejšo zahvalo! Posebna zahvala veljaj še za zadnje spremstvo prečastiti duhovščini v Ljubljani, Skorji Loki in Stari Loki, zastopnikom javnih uradov, korporacij in zavodov, Sokolskemu savezu ter sokolskima društvoma v Ljubljani in Škofii Loki, ki je priredilo pokojniku v svojih prostorih zadnji bratski sprejem, vsem govornikom za ganljive poslovilne govore ob rakvi in odprtem grobu ter škofjeloškim pevcem za pesmi, ki so jih pokojniku tako lepo zapeli v slovo! Ohranimo vsi blagopokojnika in vzorno njegovo delovanje v trajnem spominu! V LJUBLJANI, dne 23. majnika 1926. v Žalujoči preostali. Družabnik ali družabnica se sprej« me k dobro idoči trgovi* ni v zelo prometnem in industrijskem kraju na Gorenjskem. — Potrebni kapital 60—80.000 Din. — Ponudbe pod «KapitaI 1575» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Stanovanje v novi hiši, obstoječe ij kuhinje in ene ali dveh sob — išče mlad zakon* ski par brez otrok. — Ponudbe pod ačednost 1576» na upravo «Sloven* skega Naroda«. Učenec išče mesta v trgovini z mešanim blagom, najraje na deželi, da bi imel hrano in stanovanje v hiši. — Dopisi pod »Učenec 1582» na upravo «Slovcn* skega Naroda«. Skladiščnik izurjen v mešani trgovini, starejša in dobra moč — išče stalno službo. — Pom:dbe pod «Skladišč* nik;1583» na upravo «SI. Naroda». Iščemo za vstop s 1. ju* nijem perfektno stenografinjo in strojepisko slovenske* ga in nemškega jezika, po možnosti samostojno korespondentinjo. Proš* nje z referencami in za* htevkami na upravo «S1 Nar.» pod «KTY/14S-U Dvokolesa znamk «Tribuna», Dia« mant», «Favor», «Styria», «Frera», «Bianchi», «Re* cord», aChampion«, «Prc* zcsion», «Legnano» v za* logi. Pneumatika najfi* nejše vrste «Dunlop», «Michelin», «Pirelli» itd Najnovejši modeli in najnižje cene. — Ceniki franko; prodaja na ohro* ke. — F. Batjcl, Ljubi j a* na, FCarlovska c. 4. 107 T 4 Olga dr. Bergmannova roj. Potočnik naznanja v svojem imenu ter imenu sorodnikov žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, gospod med. univ. dr. Rihard Bergmann okrajni in železniški zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in bratovske skladnice, namestnik zdravniškega sveta za Slovenijo, odbornik Zdravniške komore, podpredsednik Zveze blagajniških zdravnikov, organizator železniških zdravnikov, organizator okrajnih zdravnikov, 1. podstarosta Jngosl o venske gasilske zveze (Ljubljana), načelnik gasilske župe Žalske, načelnik Prostovoljnega gasilnega društva Žalec občinski odbornik trga Žalec, imejitelj reda sv. Save IV. klase, zlate kolajne za gradjanske zasluge 1. klase, član gasilske župe žalske Itd. v ponedeljek, dne 24. maja ob 7. zjutraj po dolgi in težki bolezni v 45. letu starosti preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 26. maja ob 5. uri popoldne z doma na žalsko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 27. L m. ob pol 7. zjutraj v žalski župni cerkvi. Žalec, dne 25. maja 1926. Oddam sobo za 2 gospoda. Električna luč. Kje pove upiava .Naroda*. Proda se stroj Št. 10/40 In 8 '50. Kupec se nauči stro no pletenje In dobi stalno delo na dom. Naslov v upravi. LMikiiš UtfUM, Katri trs 15 \ ;:r:!s noj« u\tr* rtln ko* In solp'r'-lof ter iprtho;a:r:.b paiiC Pnftvfli n brr!fl!e!e fe!u ta ulita m se omamo wmm it IS*t J 10 do 15 kilowatov, 220 voltov, rabljen, garantirano sposoben za obratovanje, po možnosti s stikalno ploščo in regulatorjem. Ponudbe na g. Frane Dolenc, Planina pri Rakeka. «3 Pomladne novosti nogavice v raznih barvah, žeprvo robce, čipke, rokavice, narr.mnice, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za &ivi?je, krojače in čevljarje ter nahibtnike. NAJNIŽJE CENE. NAJNIŽJE CENE. JoSIP PETELINC LJUBLJANA 65.1 (ob vodi) blizu Prešernovega spomenika. RODHIll * & večji paket delnic Gradbene družbe ,SLGQRAD< d. d. erjf pod nominalno vrednostjo s kuponi od leta 1924 J^"* naprej Ponudbe pod .Prilika- na anončni biro ,,verau v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8 HRi Plenim stroji nemškega izdelka patent „Ideal" z jamshom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo In sigurno eksistenco. V zalogi s po. ukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem t dino le pri F. Kos. LiobllaDa. Židovska n. 5 Generalni zastopnik. bg Din 5< Naznanjamo pretužno vest, da se je naš marljivi in vestni skladiščnik, gospod Rado Stopčič trgovski sotrudnik dne 24. t. m. na Kamniških planinah smrtno ponesrečil. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, 25. maja 1926. teoo „Pebatete", tovarna testenin d. z o. z. Prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je gospod Bolatno ▼eetržec v Gorel včeraj po mukapolni bolezni preminul. Ljubljana • Gorica, 25. V. 1926 Žalujoči ostali. Urejuje: Josip ZopaeSč. — Za «Naxodno tiskarno«; Fran Jezerick. — Za inaeratni del lista: Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani, 218449 81 WIG 32