Spoštljivi 
izrazi 
dostojanstva!
Ponedeljkovo jutro je bilo tiho, toda to jutro in vse ure naslednjih dni so prinašale soočanje z Mdko resnico, pa tudi s spoznanji, da v težidh trenutldh ostajamo trdno združeni pod okriljem neprecenljivega THovega izrodla.
Žalne seje, komemoradje, miinite molka v zadnji spomin predsedniku SFRJ, vlažne oči, drhtajoči glasovi, zastal korak, trdne zaoMjube, izrečena priananja in zadnji pokloni vrbovnemu komandantu ob neštevilnih v sebi izrečenih mislili, so označevali te težke dni.
V naši družbenopoKtični skupnosti ni bilo krajevne skupnosti, šole, delovne organizadje, kjer se na tak « ali drugačen načiii niso postovUi od ljuMjenega predsednika.
Od Iske vasi, Roba, Podpea, Preserja, Rakitne, Horjula, Črnega vrha, Trnovega do Rožne doKne so se v vefikem števihi tako kot nikoli dosle j zbiraB krajani, da Titu počastijo sponrin. Knjige žalosti, izdaje poseMh številk g^asil krajevnih skufHiosti, šol in delovnih mrganizadj so bile še en odraz neizmeroe ljubezni do Tita.
Težko je opisati ysa ta dogajanja, ta občutja, težko je lzdvajati kakršenkoli primer, saj v množiti totikšnih vtisov ostajajo vsi ena sama reka dostojanstva in samopotrjevanja Titove poti v bodočnost
V             ___________     '