KRALJEVINA SRBA, HRVATA T SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 16.
INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 1. MAJA 1924.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 1914.
Otto Reitmair, kemik, Dunaj.
Postopek za izdelovanje močno učinkovitih gnojil iz rudinskih tostatov. Prijava z dne 20. maja 1922.	Velja od 1. maja 1923.
Prvenstvena pravica z dne 31. maja 1921. (Avstrija).
Pri poznanih postopkih za odkrivanje surovih fosfatov se hoče fosfate, ki se dajo prvotno v majhni meri raztopiti v citronski kislini, izpremeniti v bolj raztopljive v citronski kislini po vzgledu Tomaževe žlindre, ki se na trgu gnojil izza dolgega časa prodaja z raztopljivostjo fosforjeve kisline v 2 " o ni raztopini citronske kisline od 80 do 90'/o, dočim imajo surovo zmleti rudninski surovi fosfati izvečine samo rastopljivost od 20 do 30"/o. Sodi se, da je večja raztopljivostvcitronski kislini merilo za večjo gnojilno učinkovitost, vendar se o tem mnenju v vodilnih agrikul-turnokemičnih krogih še močno razpravlja. Drugi postopki kakor n pr. Hoyermannov, ki se je pojavil pred nekako 20 leti, ko je biio ocenjanje Tomaževe fosforne kisline po raz-topljivosti v citronski kislini še precej novo, so hoteli narediti fosforno kislino z odkrivanjem surovih fosfatov z množino kisline, umerjeno po vsebnosti nečistoč, močno raz-topljivo v citronski kislini. Jasno ie, da se more to samo posrečiti, ako se uporablja najmanj polovico za popolno odkritje povprečno potrebne množine kisline, torej najmanj 50/o žveplene kisline od 52rt B;. Le tedaj se posreči, spremeniti prvotno se nahajajoči trikal-cijev fosfat v bikalcijev fosfat, t. j. narediti materijal raztopljiv v citronski kislini, ampak tudi samo teoretski, kajti praktično so vsled vedno nahajajočih se množin železnega oksida in ilovičastih spojih kakor tudi silikatov in fluoridov potrebne znatno večje množine.
Predmet iznajdbe tvoreči postopek pa izhaja iz novega spoznanja, da se more brez
globoko segajoče izpremembe temeljne snovi, namreč trikalcijevega fosfata daleko idoča mehanična razdelitev istega kemičnim potom doseči, ako se dela z zelo majhnimi kislinskimi množinami, ki ne presegajo za razkroj karbonatov potrebno množino, ter z močnimi razredčenji. Poraba (50' Be) žveplene kisline se potem n. pr (povprečno samo kakih 5°/o, ampak ta kislina se) tako zmanjša, da se jo uporablja samo s koncentracijo 20 do 30' Be. Ob primernem natančnem prilagodenju postopka vsakokratnim surovinam se posreči, da se v eni poteri dobi suh, uzrnjen produkt, ki kaže pri primerno finem zmletju surovine na najmanj 0 2 mm. rasdeljivost v Vodi, ki je vid ti povečana na najmanj deset do šti-ridesetkratno Za dokaz zvršenega povečanja disperzitete do gotove stopnje zagotovljenja služi preprosta sedimentima metoda.
Z daleko idočo disperzacijo trikalcijevega fosfata pa je zagotovljeno znatno povečanje gnojilne učinkovitosti, koja se je dokazala z deli iznajditelja.
Mogoče je bilo dognati da v superfosfatih v vodorastopljivi obliki se nahajajoča fosfo-rova kislina preide v vsakih kulturnih tleh — in najti so ista še tako revna na apnu — v izredno kratkem času ponajveč malo ur, pred-no se je moglo razviti kako učinkovanje na rastlino, v spojine, ki so silno podobne zvezam surovih fosfatov, iz koj'h se superfosfat nastal. Te spojine niso nikakor vodotopljive v običajnem smislu, pa tudi ne raztopljive v citratu ali citronski kislini.
Din. 4.
Pokazalo pa se je, da se more pod gotovimi predpogoji stopnja disperzitete surovega fosfata s kemičnimi sredstvi prav znatno zvišati, ne da bi bilo treba, da bi se v glavni množini' prvotno se nahajajočega trikalcije ve ga fosfata zvršile daleko segajoče izpremembe sppjine fosforjeve kisline
Odgovarjajoč tem poizkusnim ugotovitvam se v svrho praktične izvedbe iznajdbin predmet tvorečega postopka kot ishodna tvarina služeči surovi produkti z najmanšo vsebnostjo od kakih 3'Vđ CO2 v prav fino zmletem stanju pomešajo v primerni mešalni pripravi z n pr. kislinsko množino primerne koncentracije, koja (kislina) je ekvivalentna polovični vsebnosti karbonata. Pri tem se docela razdene struktura kameninskega delca, in sicer stem, da sega učinkovanje kisline najprvo poglavitno na karbonat. Po ispremembni enačbi 2 Ca COs + HžSOj — CaHr 2 (COs) -j-: CaSCh bi zadoščala samo polovica obstoječemu karbonatu ekvivalentne kislinske množine, da provede ves nahajajoči se karbonat v hidrokarbonat. Ta polovična množina bo dodobra zadoščala v največ sluča)nih, kjer se ne skuša doseči optimum dispergacije, ter jo bo treba samo v posebnih slučajih prekoračiti. Vsekakor pa se je treba izogibati prevelikemu prebitku na kislini.
Od v produktu preostale ogljene kisline se pri optimalni dispergaciji nenadjenikak ostanek v obliki navadnega kalcijevega karbonata, tako da produkt ne kaže nikakega bazičnega značaja več ter se more n. pr. mešati s sečnino ali amonovim sulfatom ali klorovim amonom ali podobnimi amonovimi ali amido-vimi spojinami, ne da bi se bilo bati izgub na dušiku. Ta produkt vsebuje trajno, torej tudi po večmesečnem ležanju v skladišču, majhne množine vodoraztopljive fosforove kisline in reagira temu odgovarjajoče šibko kislo.
Relativno majhna v procesu tvorjena množina mavca, ki se tvori ali z uporabo žveplene kisline ali s pridodatkom sulfatov pri parcijelnem odkritju, zadostuje pri izbranih razmerah popolnoma, da se v procesu s kislino dovajana vodna množina toliko odveže, da se dobi malo ur po dovršenem mešanju brez posebnega sušenja uzrnjen, presejljiv in posipljiv produkt. Uzrnjeni produkt pa ispusti zopet najfinejše delce tako v svežetvor-jenem stanju kakor tudi po daljšem ležanju v skladišču ob poplakovanju z vodo. Gnojilno učinkovanje produkta je dokazano jako veliko ter bo ob optimalni dispergaciji znašalo med 80 in 90'/o superfosforove kisline. Za sušenje konečnega produkta kemičnim potom potrebna tvoritev mavca naredi, da se prednostno uporablja izhodni materijal, ki ima
večjo vsebnost na apnu napram magneziji. Cim finejše je bil zmlet izhodni materijal, toliko dalje idoče se posreči zvišanje disper-sitetne stopnje. Koncentracija uporabljene kisline je pri tem velike važnosti zbok uravnavanja izločivanja mavca in naj ugodnejša koncentracija za vsaki materijal se mora empirično s pokusnim odkritjem določiti. Ponaj-več bo n pr. ob vsebnosti izhodnega materijala od 3—-4'/o na ogljeni kislini odgovarjala žveplena kislina od 20 - 30’ Be
Mešalna aparatura je kar se da mjprepro-ste.ša misliti in produkt se lahko ob pravi vstavitvi kislinske množine pri optimalni dis-perziteti in pri tehnično zaželjivi vsebnosti na ogljeni kislini od 3 - 4 ’/« (ter pravi vstavitvi kislinske koncentracije od kakih 20—30 1 Be dodatka Žveplene kisline odgovarjala) čez malo ur uležanja kot presejljiv nadalje obdeluje. Disperzitetna stopnja je pri tem povečana na 40 - 50% odplakljivega (določeno po Kiihnovi metodi ali kaki inačici iste) Finost odplaknjenih delov znaša 5 do 30 M (mikra). Fino zmleti surovi fosfati vsebujejo ponajveč le prav majhne množine delcev navedene fi-nostne stopnje.
S tem postopkom se gnojilna učinkovitost surovine pod vsemi okolnostmi poveča, pri gotovih vrstah surovin, ki so direktno povsem neporabljive, pa se povzroči sprememba v produkt, ki se da uporabljati za gnojilne namene,
Samo po sebi se razume, da se na bistvu predležečega izuma nič ne izpremeni, ako se namesto žveplene kisline za parcijelno odkritje surovih fosfatov v ekvivalentnih množinah uporabljajo druge kisline ali raztopine kislih Soli (prednostno mrzlo nasičena raztopina natrijevega bisulfata) ali pa mešavine kislin solnih raztopin Bistveno pri postopku obstoji vedno v tem, da je potrošek kisline pri novem postopku jako majhen, da ima produkt veliko uporabnost, ne da bi se bistveno povečala citratna raztopljivost ali citronskoki-slinska raztopljivost, da vzame izvedba postopka le prav malo časa ter potrebuje samo prav preprosto in ceno aparaturo.
Obdelovanje kamenine se vrši ob prido-datku sulfatov, ako se za razkrojenje karbonatov ne uporablja žveplena kislina, marveč kaka druga kislina oziroma kisla sol take kisline, da se v vseh slučajih tvori množina mavca, kakor je potrebna za sušenje konečnega produkta kemičnim potom.
IZVEDBENI PRIMER:
K 500 gr. gafsafosfata od kakih 3% ogljene kisline in mlevske finosti 80"/o pod 0.2 mm zrnske velikosti se pusti dotekati 20 kg. žveplene kisline od 20 ’ Be v mešalnem apa-
ratu, mejtem ko se mešalna krila gibljejo. Čez dve minuti se spusti masa v kimpež ter pelje na ležajni kup- čez tri ure ali — po rasdelitvi partij v obratu — tudi drugi ali naslednji dan se lahko prične s pre-sejanjem in nakladanjem. Plako valni poizkus s produktom da najmanj 50% najfinejših delcev pod 0 02 mm zrnske velikosti.
PATENTNE LASTlTVE:
1.) Postopek za izdelovanje močno učinkovitih gnojil iz rudninskih fosfatov, označen s tem, da se podvržejo karbonat vsebujoči surovi produkti (v svrho daleko idočega povečanja njihove dispersitetne stopnje Oziroma mehanične razdeljivosti) po predidočem finem
žmletju obdelovanju s razredčenimi kislinami, najbolje žvepleno kislino ali z raztopinami kislih soli ali mešavin kislin in solnih rasto-pin v takih zmesnih razmerjih, da množina ravno samo zadošča, da razkroji nahajajoče se karbonate ter se ob uporabi žveplene kisline vrši izločevanje mavca, da se dobi brez nadaljnega sušenja uzrnjen in presejljiv produkt
2.) Izvedbena oblika postopka po lastitvi 1 \ označena s tem, da se izvede parcijelno odkritje surovega fosfata ob pridodatku sulfatov, ako se vrši mesto z žvepleno kislino z drugimi kislinami ali mešavinami istih, s solnimi raztopinami, tako da se vedno mavec tvori.

-	i iliU'. <1 . ii - oj!- .n

■■

■
'
■
'
■
■
.
'
.
- . I- '	-	-■
.
,
■
'