LISTEK. Iz umetniškega sveta. »Katka Poljakova«. Tovariš E. Gangl je napisal novo gledališko delo. ki se imenuje »Katka Poljakova«, drama v treh dejanjih. Snov tej drami je zajeta iz sodobnega socialnega življenja. — Kakor čujemo, uprizori najprej to delo dine 14. grudna t. I. »Dramatično društvo« v Idriji. Nova oprema »Zvončka«. Tovariš Ivan Erbežnik, učitelj na Bledu, je že dovršil nove okraske in vinjete za :>Zvonček«, ki se bo z njimi odel s prvo številko prihodnjega letnika. Vse risbe so krasno, umetniško izvršene in bodo »Zvončku« v posebno lepoto, mladini pa res v veliko veselje. $loven«ko deželno gledallšče. Traviata. Operjj v štirih dejanjih. Libretto spisal F. Piave, uglasbil G. Verdi. Vsebina: I. dejanje: V salonu pariške kurtizane Vjolete Valery je zbrana velika družba ."vs veselem razpoloženiu. Med gosti ie tudi njen oboževalec Alfred Germont, ki ji odkrije svojo vročo ljubezen. Dosedaj ni bila vajena takih besed, zaljubi se v Alfreda in sklene opustiti svoje razuzdano življenje. — II. dejanje: Na deželi v bližini Pariza uživata Alfred in Violeta brezrnejno Ijubezensko srečo. Niti na vsakdanje skrbi ne mislita diosti, in nekoč mora Alfred v mesto. da proda dragocenosti in z denarjem poplača dolgove. Njegov oče obišče medtetn Violeto in jo za božjovoljo prosi, naj pozabi Alfreda, ker bi njuna zveza uničila srečo njegove zaročene sestre. Violeta ugodi starčevi prošnji jn zapusti Alfreda pod pretvezo, da si želi nekdanjega razkošnega življenja. Alfredi se vrne iz mesta in nima časa o vsem premišljati, ker ga oče premoti in v toplih besedah spominja doma. Šele ko zve, da obišče Violeta slavnost v zloglasni hiši demimondke Flore, mu je jasno, zakaj ga je ljubica tako nenadoma zapustila. — III. dejanje: Na zabavi pri Flori zapazi Violeta Alfreda pri igralni mizi. Prezira jo. Tega ona ne prenese: pove mu. da ga ie za*.H>stil*i. ker je to zahteval nekdo, ki je bil opravičen. Alfred jo v jezi razžali, zato ga njen častilec baron Duphal pokliče na dvoboj. — IV. dejanje: V svoji spalnici na bolniški postelji leži Violeta. Zaradi Alfredovega nastopa in njegovih očitanj se je preveč razburila ter začela I hirati. Zdravniik prizna služkinji Anini, | da so Vioietine ure štete. Germont uvidi, I da Violeta hira le iz prevelikega hrepe- nenja po Alfredu, zato m,u dovoli, da jo poroči. Toda prepozno. Violetino srce je izkrvavelo. in ona umre v Alfredovemu objetnu. — Vsebina opere je posneta po še dandanes mnogo čitanem romanu A. Dumasa; >>Dama s kamielijami«. Moderna snov je to, ki obsega malo dejanja ob razvijanju skozinskoz modernega problema in slikanju duševnih bojev. Par oseb, skoro nič zbora, dramski dialog nadomestujejo večja mesta s parlando-petjem. Vsekakor se glasba Traviate razlikuje od one prejšnjih Verdijevih oper. Očara po svojih ljubkih melodijah. Kdor se mnogo peča z glasbo, jo enkrat rad posluša, pozneje se pa kmalu naveliča onih večnih mta, mtata, mtatatata. Ni raznoličnosti in kontrastov. Traviata maestra Verdija bo pa kljub temu romala po svetovnih odrih in doživela §e mnogo uprizoritev, ko bodo novejša mnoko boljša operna dela počivala v, gledališčnih arhivih. Naslovno vlogo Je kreirala Richterjeva. Njen zvonki glas mi je od predstave do predstave simpatičnejši. Podala je VioIeto prenjišljeno, z globokim čuvstvovanjem in situaciji primerno igro. Oanliivo je pela y zadnji sceni četrtega dejanla, y. prvem dejanju pa dokazala, da bo sčasomi izvrstna koloraturka. Presrčne ovacije, ki jili je publika prirejala, so ji dokaz, da je v Ljubljani priljubljena! — Nasprotno je s tenoristom Vondro. Igra dobro, poje slabo. Nima obsežnega organa, vendar je na nekaterih mestih vsaj deloma zadovoljil. Sicer pa Boga zahvalimo, da sploh imamo tenorista! Ko so že vsa druga gledališča imela svoje osobje angjažirano, smo še dvomili o nadaljnem obstoju slov. gledališča! Boljših moči ni bilo dobiti. — Fejfar je lepo pel v vlogi Alfredovega očeta Germonta, da je zlasti ugajala njegova arija koncem drugega dejanja: »Ali te ne miče kraj, kjer prebil si mlade dni?« Fantova, Peršlova, Križaj, Bukšek, Povhe in Kovač so v svojih neznatnih vlogah storili. kar je bilo v njihovih močeh. — Orkester je rešil svojo nalogo povoljno. Kapelnik Hrazdira se je potrudil za skrbno naštudiranje i*i dostojno izvedbo opere. Fejfarjeva režija točna, inscenacija okusna. Gledališče polno. —ec« Slovenske narodoe pestni s Koroškega nabral in čveteroglasno za moški zbor postavii Oskar Dev. Založil L. Scbwentner. Cena K 2.—. Nova. pravkat izšla zbirka narodnih pesmi^ o kateri o priliki več. —«cv