Bratcev šopek
»itro dajaj mi evetlice, Bele, pisane in rdeže, Klinoke lepe in kresnice, KljiiSke, šmarnice dišeče.
Šopek moram povezati, Da ne bode bratec plakal, In ne bo skrbela mati, Niti dedek naji čakal."
Šopek je dovila Milka, Povezala ga je z nitko. Vonja klinžek, vsaka bilka —¦ ,,Eadosten bo bolni Vitko!"
K bratcu naglo sta liiteli, Nesli šopek pestrolisti. Z lipe glasi so doneli, Ptička glasi srebroeisti.
,,Kaj hitita, kaj tečeta K bratcu mrtveinu v zibeli? Ovetje, ki inu je neseta, Eakvi bodejo pripeli."
Culi sestri ptička pctje, Žalostni sta zaihteli. Ptiček pa popeval spet je, Glasi čisto so zveneli:
,,Ne žalujta, ne tugujta, Ler je mrtev bratec inlaji; Pevajta in se radujta, Saj je Vitko sreŽen v raji!"
Naum