KATOLJSK GEHKVEN UST. „Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za č-etert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za »/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide .Danica dan poprej Tečaj XL.II. V Ljubljani, 27. kimovca 1889. Ust 39. Obiskovanje najsvetejšega Zakramenta. ^Pridite k meni vsi. ki ste obteženi in revni, iu ja/. vas l.<.m poživil !a < Mat. 11. 28.1 Možje in žene. mladenči in device, šolska mladina, gospodje in gospe, dobri otroci — vsi hitite prav velikrat pred sveto Rešnje Telo in pobožno tam molite in častite Jezusa Kristusa, Gospoda našega in dobrega Pastirja! Le velikrat ga obiščite, večkrat ko pridete, bolje bo za vas. Najsvetejši oltarni Zakrament je tukaj naš največji zaklad: z njim so v resnici nebesa prišla na zemljo, ker v njem si je Bog sam postavil med nami svoje prebivališče, „Kdinorojeni od Očeta, poln milosti in resnice" (Jan. 1, 14 . Ce bi bil imel Odrešenik z nebes samo namen, v skrivnosti tega Zakramenta naša daritev in dušna hrana biti, bi bilo zadostno, ako bi bil navzoč samo pri posvečenji in obhajilu pod podobama kruha in vina. Toda ljubezen Od rešeni kova je bila še večja. Njemu ni bilo zadosti, da je let v človeški podobi na svetu prebival, betlehemsko štalico, nazareško hišico s svojo navzočnostjo posvetil, dobrote deleč mesta in vasi Judovske prehodil, za nas terpel in umeri, potem častitljivo iz groba vstal in v nebesa šel. Ali ko je enkrat večna Beseda stopila s sedeža svojega veličanstva in k nam prišla, nam ni hotel svoje navzočnosti odvzet?: bilo mu je veselje prebivati pri človeških otrocih, nas ni mogel kakor sirot zapustiti. Druge dežele celega sveta, prihodnji rodovi naj bi ne smeli zaostati za Palestino in srečnimi Judi, med katerimi je On živel: ljubeznjiva previdnost Božja je bila vse obsegajoča, vse kraje in čase jednako napolnujoča. V najsvetejšem oltarnem Zakramentu hoče Gospod pri nas ostati do konca sveta: v njem hoče zmiraj blizu nas biti, da nam bode zamogel vsaki čas svojo prijaznost skazo-vati. V naših cerkvah si je postavil bivališče: tabernakelj je njegov ponižen kraljevi dvor. Tam noč in dan, jednako dobremu pastirju, varuje svoje ovčice, jih pase na zelenih tratah, jih vodi in tolaži v zmotah in težavah zemeljskega življenja. Resnično, ljubezen Božja je nezapopadljiva: rker je svoje ljubil, jih je ljubil do konra," do zadnje meje. (Jan. 1.'», 1.) Med tem ko nam pa Odrešenik tak" velike dokaze svoje ljubezni daje. ko on v prid našemu blagru zmiraj med nami prebiva se nam zdi. da ga mnogi ljudje, nmogi katoliški kristijani. ne poznajo, njegovo pričujočnost komaj opazijo. Se mnogim velja dandanes beseda sv. Janeza Kerst-nika, katero je Judom zaklical svoje dni: ..V sredi med vami stoji On, katerega ne poznate!** (Jan. 1, 2(>.) V tabcrnakeljnu bivajoči Bog-človek je le premnogim ,.neznan Bogu (I)j. ap. 17. Ne kakor da bi bilo katoličanu neznano, da je v sv. Hostiji naš Gospod in Odrešenik. Jezus Kristus, po Božji in človeš«.. aatori, z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, resnično pričujoč, — kdor bi tega nauka naše sv. vere ne pripoznal in ne veroval, bi nehal biti otrok katoliške Cerkve; toda vera je postala zelo slaba, onemogla in trudna. Zato jih je tako veliko nasproti svojemu Odrešeniku, tako mlačnih in merzlih, da se nam je kar čuditi: oni žive in se obnašajo, kakor da bi Kristusa v presv. Zakramenta ne bilo. Mi, ljubi bravci, nočemo jednaki biti mlačni, v veri in ljubezni ubogi kristijani. Kakor vleče magnet železo nase, tako naj bode v podobi kruha med nami bivajoči Kmanuel najmočnejši magnet za naše duše. Jezus Kristus, edinorojeni od Očeta, ,.v katerem so skrita vsa bogastva modrosti in učenosti" (Kol. 2. .'>), je naše najvredniše dobro, naš najdražji zaklad: kjer je pa naš zaklad, tam mora. kakor Gospod s?m pravi (Mat. <>, 21), biti tudi naše serce. Kdo zamore samo malo premisliti čudovito usmiljenje našega Boga. njegovo brezkončno ljubezen do nas ljudi v najsvetejšem Zakramentu. ki bi ga ne gnalo, da bi ne hitel k tabernakelj nu. tam pred sedež milosti na kolena pokleknil, ter se Odrešeniku za vse dobrote in milosti ne zahvalil? 1. Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa je vaja v bogoljubnosti. ki sama izvira iz vere v pravo in resnično pričujočnost Kristusovo v sv. Kešujein Telesu in budi k naj gorečniši ljubezni. Ta vaja je lahka, se kerščanskemu sercu močno prileze, pa je tudi čez vse sladka in tolažljiva. dobremu sercu celo potrebna. Kje je dober sin. ki bi ne šel rad k očetu in materi in ne ostal rad pri njih: kaj je prijetnejšega za prijatelja, kakor če se s prijateljem zaupno pogovarja, svoje nade in bojazljivosti odkrije in v prijateljevo serce izlije svoje vse pritežnosti? No zdaj pa glej! Kristus je vsakemu izmed nas neskončno več. kot sta nm oče in mati, kot najboljši prijatelj: on je naš Bog, naša naj imenitnejša lastnina in dobrota, cilj vseli naših želja in zahtev, naš pomočnik. tolažnik. odrešenik. naše vse. Kako zelo se toraj smemo veseliti in si srečo voščiti, da je .b zus tako blizo, da ga zamoremo povsod najti, kjerkoli stoji katoliška farna cerkev, kjer pred tahernakeljnom večna luč gori. i K«in«-c ita-1. i Družina in nedelja. Kden katoliških listov prav primerno popisuje blagor in domačo srečo tistih, ki nedelje spodobno posvečujejo v domačem krogu. Poslušajte ! Toliko se toži dandanes, da zginja družinski duh, da se tergajo najsvetejše vezi. katere združujejo človeštvo, vezi med žen»'» in možem, med otrori in stariši: vsi spoznavajo v tem žalostno resnico, da tako ne more več dalje iti. da človeška družba propada. Ako bi le hoteli oči odpreti. sprevideli bi. da je glavni vzrok rodbinskega razdruževanja zaničevanje božje postave, zanemarjanje nedelj in praznikov. Spoštovanje nedelje in ohranitev nedeljskega miru nam najbolje kaže. jeli družinski duh še krepek, ali ne. Pri narodih, kjer se sedmi dan spoštuje in ne dela. vlada še tudi vedno ljubezen v družini. Poglejmo le Angleže, Amerikance ali Jude, in dobili bodemo marsikako pod učljivo skušnjo. Kako pa se more tudi pri delavcu še dalje govoriti o družinskem življenji, ako se mu uzame nedelja? Cez teden komaj vidi svoje. Ze na vse zgodaj gre ..na delo", o poldne mu prineso tjekaj v piskercu hrano, zvečer pride ves utrujen domu in je vesel, če ga pri miru puste. Samo nedelja mu ostane, da more živeti za svojo družino, za svojo sorodovino. da more misliti na vzgojo svojih otrok, in ob jednem s svojimi dragimi prejemati v molitvi pogum in moč od Najvišjega za 1 jnti boj za obstanek, za prenašanje medsebojnih slabosti in nepopolnosti. Povernite nedelji njene pravice, in kmalu bodete videli, da bode domače ognjišče zopet v vzvišeni meri svetišče miru, da se bode poštenost in nravnost vedno bolj in bolj podedovala od roda do roda. Delavniki oddaljujejo posamezne ude rodbine med seboj. Oče gre po svojih opravkih, mati ima (loma čez glavo dela, otroci hodijo v očitne šole. Nedelja pa jih zopet vse združuje. Združuje jih pred oltarjem, kamor prinašajo misli miru in ljubezni, voljo velikodušnosti in vdanosti. Združuje jih krog domačega ognjišča in pri mizi, kjer se skupaj zabavajo in vesele po težavnem šestdnevnem spolnovanji svojih dolžnosti. Popoldne (po božji službi) se sprehajajo v prosti naravi, kar jim oživlja serce in duh: zvečer se razvedru-jejo s pogovori, z dobrim branjem, nedolžnimi ved rili. Oče pozabi v prazniškem oblačilu za kratek čas svoje hlapčevske odvisnosti, zopet se zbudi v njem zavest, da je vendar več nego delavno živinče, katero zavest mu je zadušilo ropotali je mašili in njegova umazana delavska obleka. V cerkvi, pred kraljem vseh kraljev, pri sv. Obhajilu, ob enem z bogatini, čuti se zopet v polni človeški veljavi. Duh se mu oživi, odloži nevšečnost, nevoljo in v svoji hiši kaže se pravega očeta. Gospodinja v nedeljski opravi, v snažnem in lepo vrejenem stanovanji, na strani svojega moža, obdana od igrajočih otrok, more zopet skazovati svojo prijaznost in svojo materno ljubezen. Otroci vidijo, kako se vender jedenkrat razvedri od skerbi nagubano čelo njihovih staršev. Namesto kratkih, čmernih odgovorov slišijo prijazne besede, in ljubezen do starišev se jim še bolj vterdi. Bi li mogla kaka reč nadomestiti v družini blagodejni vpljiv nedelj in praznikov? Vzemite delavcu nedeljo, in kaj ostane še človeškega njemu in njegovim? Kako in kedaj bi se brez tega učil spoznavati in čutiti svojo čast in vrednost kot oče in gospodar. Brez nedelje se niti misliti ne da, da bi mogel imeti delavec kako družbinsko življenje. Mu- ceni mož gre vsaki dan z večjo nevoljo na delo. Njegovo opravilo, surovo ravnanje, katero mora večkrat preterpeti, čuvstvo nizkosti in prezirav-nosti nasproti srečnejšim, mori tako njegov duh, da išče zadovoljnosti samo v uživanji opojnih pijač, zlasti žganja. On zapravlja potem svoj težko p risi uže ni denar: kedar dobi plačo, se vrača pijan le še z malo groši domu, kjer se jokajoč skrivajo pred njim njegova pomanjkanje terpeča žena in otroci, da bi se umaknili hudemu zmerjanju in pretepanju. Uboga žena v svojem možu nima več ljubeznjivega in priserčnega soproga, ampak surovega tirana. Pero se mi ustavlja popisovati nasledke tacega žalostnega stanja. Kaj bode iz otrok tacega zakona, mi menda tudi ni treba praviti. O sreča in mir, katerega obrodi posvečevana nedelja delavčevi družini! O nesreča in reva, katero prinaša oskrunjevanje nedelj in praznikov! Ako se hoče, da se ohrani družinsko življenje, treba je zopet vstanoviti nedeljski mir po zako-nodajalni poti. 0 redovnem poklicu, 11 »ulje.' Glavni znamenji za poklic pa se pokažete jasnejše še le v novicijatu. Tu se razvidi, je-li nagnjenje resnično, ali pa samo umišljeno; je-li čisto, ali pa več ali manj skaljeno od posvetnih ozirov; in je-li stanovitno. Tudi telesne, kakor dušne in duhovne lastnosti bodo presodili še-le redovni predniki s svojimi namestniki in svetovalci. In kar se tiče njihove sposobnosti, mogel bode večkrat navaden redovnik bolje presoditi, kakor naj nežnejši spovednik, kateri ni iz ravno tistega reda. Ali pa ne more tudi postulant. (prosivec) sam spoznati svojega poklica ? Ako globoko ljudi pozna, pred vsem pa zlasti ako dobro pozna samega sebe. spoznati more precej natančno jedno znamenje, nagnjenje v sebi. In ako ima dobro in resno voljo, bode lahko povedal, je-li njegovo nagnjenje v sebi. In ako ima dobro in resno voljo, bode lahko povedal, je-li njegovo nagnjenje čisto in terdno. Ce je pa tudi sposoben za izvoljeni poklic, zamore sam najmanj presoditi. Za to imajo samo predstojniki njegovi dovoljno spoznanje in skušnjo, in kar je pri vsem tem najvažnejše, imajo tudi nalašč za to poklic in razsvetljenje od zgoraj, da so zmožni, kakor Ana-nija. povedati od žarka Božje milosti zadetemu, kaj da naj stori. Smejo li otroci brez volje in vednosti starišev stopiti v kak red? Samo na sebi, se ve da, zato ker so otroci, kar se tiče izvolitve lastnega stanu, popolnoma prosti in nenavezani na stariše. To velja pa še posebno gledč redovnega stanu. Zato otroci niso dolžni gledč izvolitve redovnega poklica, počakati sveta starišev, ker, kakor učita sv. Tomaž in sv. Alfons, stariši v tej reči nimajo le nikake skušnje, temuč se zaradi lastne koristi dostikrat preobernejo v sovražnike dobre reči. Toda kedar si sin lahko dobi dovoljenje starišev. spodobi se, da nekoliko časa počaka, da ga dobi*. Ako pa ima opravičeno bojazen, da bodejo stariši nasprotovali njegovemu redovnemu poklicu, tedaj je prost vsake krivde, ako zapusti brez vednosti starišev očetovo hišo in stopi v željeni red. Tako pravi sv. Alfons Ligvori. Tako so ravnali tudi premnogi svetniki; zbežali so skrivaj od doma. Smejo otroci zapustiti tudi uboge stariše? Sv. Tomaž uči: Sin ne sme zapustiti svojih starišev v skrajni ali veliki revščini, pač pa v navadni t. j. ako stariši ne rabijo dosti njegove pomoči. Ako pa morejo živeti brez pomoči svojega sina. čeprav ne, kdo ve kako sijajno, ni mu treba zapustiti del popolnosti, temuč zamore stopiti v red. Tako pravijo tudi: Liguori, Lessius in Sanches. V najskrajnejši siii moral bi tudi začasno zapustiti samostan, in jim pomagati, ako bi si sami pomagati ne mogli Ako pa so v veliki, pa ne v skrajni revščini, tedaj mu ni treba, res, tedaj celo ne sme iti iz samostana kavno tako je tudi pri hčerah. Je-li človek sme zapustiti uboge brate ali sestre, zato da bi šel v samostan? V skrajni revščini jih ne sme zapustiti, pač pa v veliki sili. Toda sme kedo iz ljubezni do njih odložiti vstop v samostan, da jim pomaga v revi. Vendar dolžan ni tega storiti. Tako pravi sv. Alfons. Starišev bi tedaj v veliki sili ne smel zapustiti, brate ali sestre pa sme. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. 1/. Ljubljane. (Strašne šibe. ki zadevajo ljudstvo, ktero odpade od katolišk«- v«*roj Vsak le malo podučen katoličan dobro vč. da le edina tista vera je prava, ktero je J»*/.us Kristus postavil. Ktere cerkve so se še 1" pozneje pričele, kakor n. pr. gerška razkolna. ni mogoče, da bi bile prav<\ravno ker niso postavljen«' <»d Kristusa, ampak od kacega brezbožnega človeka, ki y> ljudi zapeljal k odpadu od prave vere in zadergnil v razn«' zmote. Kristus je postavil sv. Cerkev in jo izročil sv. P tru. rekoč: „Ti si Skala Na to Skalo bom zidal Svojo Cerkev." Kdor se te Cerkve derži, bo rešen. kd«T od nje odpade, bo pogubljen. Pa ne le to, da odpadnik se ne more zveličati, temuč ljudstvo, ki od vere odpade, si tudi nakoplje še grozne časne šil>e. Od tiste ure, ko je bilo gorsko razkolništvo do-veršeno. to je, ko je zapelji ver Mihael Cerularij greško ljudstvo razločil od naslednikov sv. Petra 1. 10"»:], sramota in revščina ni več zapustila ubozega zapeljanega ljudstva. Greki so že prej napolnili moro svojih pregrčh. zato niso bili vredni naj večega zaklada, sv. vere, pogreznili so se v raz kol s t v o, postali so odpadniki! Od tod pa prežalostn, nasledki ! Papež Nikolaj V je s preroškim duhom svaril dvanajstega greškega cesarja z ljudstvom vred: ako se v treh letih ne vernejo v sveto Orkev nazaj, jih bo zadela sodba smokvenega (tig«»vega> drevesa v evangeliju. To prerokovanje. izrečeno 1. 1451, se je res spolnilo 1. 1453: dobil je odpadnike Turk v oblast. S tem je pa prišlo čez-nje vse prekletstvo: olika, civilizacija, čednost je od njih zginjala. duševna delavnost hirala, zgubil se je zvišeni občut za lepo kerščanstvo Njih mašniki so oženjeni. njih cerkvene službe se Čez mero velikrat le prodajajo in kupujejo, duhovni so nevedni, silno ponižani; tudi njih žene so zaperte kakor turške, zakonska ločitev se godi iz malovrednih vzrokov, kakor pri Turkih. Turki so gospodje vsih posestev in kmetijstev in greki le zakupniki. Žito na njivi so deli v 4 kupe in le enega samega dobi greš k i družinski obdelovavec; pa ne smo žita vzeti s polja ali mlatiti, dokler drugi niso odpravili svojih kupov, in to se g«xli večkrat dotlej, da zernje začne poganjati in zeleneti. Cele knjige so popisane z grozno revščino, ktero je odpadstvo od papeža, in sv vere grekom nakopalo. V to sužnjost so zabredli gn-ki. žnjimi in zarad njih so morali terpeti, se ve da. tudi tisti, kteri so katoliški veri zvesti ostali. V tako sužnjost in sramoto, ktero je papež Nikolaj V prerokoval, je vergel greke odpad od Rima. (Prim. P Khmig rNeuo (jleiehn.. str. 315 id") Cele knjige s<> popisane s samimi mukami in terpljenjem. ktere j«* provzrokoval odpad od papeža in sv. vere. In če se v no veni času ta odpad kje ponovi', naj nihče ne misli, da bo to brez kazni: „Kar kako ljudstvo seje. to bo želo/ Naj ne reče kdo, da razkolniki morebiti na Ruskem paradiž imajo! Nihilisti. ki cesarje morijo in povsod strašijo; grozna neusmiljenost, ki katoliške ..unite" s knuto in Sibirijo v razkolstvo tira itd. — to pač ni znan nje ne sreče in ne olike. Kaj pa bo nasledek po smerti? Pravo i. v-čno hudo se začne še le takrat za odpadne razku'- ike. ko se odpro vrata večnosti... To naj prevdarjajo tudi tisti, ki se gov da jih zdaj hudovoljni ljudje k odpadu dražijo. Vsi verni Slovenci pa naj goreče molijo, da bi usmiljeni Bog t"liko nesrečo in sramoto odvernil od Slovenije. Glejte nesreče, ki že zdaj tarejo našo deželo. Koze. ki so skoraj povsod že gospodovale. — goveja kuga. ki j'* une mesce razsajala. — huda ura, ki je veliko škode naredila, — deževje, ki je kvarilo seno in otavo, — tertna bolezen, ki se povsod razširja, — slana, ki je po deželi naj tečniši kruli uzela, — ne-roduvitnost pri sadji po vsih krajih itd.: ali niso to očitne svarila in opomini k pokori? In pri tolikih nadh-gah se nepremišljenim ljudem poljubi Božjo pravico še huje dražiti in maščevanje nad deželo klicati, celo na odpad od edinozveličavne vere misliti! Ali ne zaslužijo spočetniki teh odpadnih vertoglavnosti, da bi jih na verh Nanosa na stol posadil in jim z debelim krempom na čelu puščal? Iz Ljubljane. „Yerhbosna\ cerkveni časnik iz Sarajeva, je 15. t. m. prišla v praznični obleki — in prikazala se je z lično barvaniin načeljem, s podobami nadškofa dr. Jožefa Stadlerja. pl. Jož. Vancaš-Požežkega (ki je naredil načert in bil stavbar nove nadstoljne cerkve), dalje s podobami temeljnega na-čerta in pročelja nove cerkve, ss. Avguština in Jero-nima, pa leče. Ves obseg lista skoraj je o novi cerkvi. Za dvema slavnostnima pesmama nasleduje zgodovina nove cerkve, iz ktere naj posnamemo kaj malega. .Počmimo u ime Presvetoga Trojstva, Boga Otca i Sina i Duha Svetoga." Tako je spregovoril prevzvišeni deželni glavar baron Apeli, ko je 25. avg. 1884 s pozlačeno motiko pervi pot vdaril v zemljo, da se za tim precej začne kopati temelj hiši Božji, ktero danes vidimo dodelano pred seboj in odpiramo njena vrata, da se duše vernikov s toliko večim ko-pernenjem morejo dvigati pred prestol Njega, čegar delo je tudi cerkev sama. Pet lčt je minulo od one znamenite dobe, ter danes stopimo pred oni stolni spominek znanja in umetnosti in sterpljivosti, navdušenosti in gorečnosti. In duša nam speva pesen zahvale Njemu, ki je toli obilno zlival svoj blagoslov nad svoje nevredne služabnike, ki so delali in se trudili Njemu na slavo... Tako piše list. Nato se začenja popis o cerkvi. Cerkev presv. Jezusovega Serca je zidana na prostoru, kterega je bilo mesto odmenilo za teržišče; mestni odbor pa ga je velikodušno prepustil za zidanje pervostoljne cerkve, in ni iskal zanj več, razun kar je sam plačal, J,, j. 14.000 gld. Zemljišče je skor v sredi mesta, kjer je prav živ promet in občenje, in cerkev je od vsih strani prosta. Za izdelavo načerta so izvolili mladega Jos. pl. Vancaš-a iz Oedenburga; njegov oče je bil dolgo časa poštni vodja v Zagrebu, kjer je umetnik zveršil začetne šole in realko, nato pa dopolnil na Dunaju 1881 tehniške šole z izverstno preskušnjo. Izobrazil se je naslednjič v cerkvenem stavbarstvu pri nad-svetniku Šmidt-u. kteri ga je priporočil tudi za stavljenje sarajevske nadstoljnice. Zveršil je ta mojster tudi že mnoge druge cerkve in stavbe v Bosni. Nadstoljnica je zidana v gotiškem zlogu tako, kakor se je gotika razvijala v tečaju 13. stoletja. Finančno ininisterstvo izročilo je zidanje podjetniku baronu Švarc-u za svoto 134.700 gld., nadzor pa je imel pl. Vancaš sam. 20. listopada 1884 je nadškof Stadler blagoslovil temeljni kamen, ki je vzet iz loma Vogošče in Visokega (r Visokogu »), ter izklesan (obdelani, ko je drugo zidovje z neklesanega, rudečka-stega in lepo prigotovljenega kamena Sarajevskega. Nadaljajoč. kako je zidanje napredovalo, pravi med drugim: 0 polovici julija (1887) poslala je gla-sovita zvonarna Samasova iz Ljubljane šest krasnih zvonov, ktere je občudoval vsak, kdor jih je prišel gledat. Vkupna teža jim 5732 je kilogramov in pol. V dan sv. Elija so bili zvonovi kerščeni na im-na: Serce Jezusovo; D. Marija; sv. Jožef; s s. a p. Peter in Pavel; s s. a p. Ciril in Metod, in sv. prerok Elija. Glasovi delajo B-dur, G-mol in D-mol-harmonijo in more se po italijanski šegi zvoniti tudi melodija. Naj veči zvon je obešen v za-hodnji zvonik. Dne 23. julija na večer so se oglasili pervi pot in opanali so vse Sarajevo. Še bolj mično je bilo, ko so se 24. zarano oglasili milopojoči zvonovi. da kerščanske duše v sercu in v misli dvigajo k Bogu. Nadaljni popis obsega po večem notranjstvo nove cerkve in sploh je znamenit, še posebno pa za strokovnjake. *> Tii imajo pošten adjektivni sauiostavnik tudi v bosanskem je/.iku tisti, ki straha trepečejo pred taciuii samostavniki tudi v slovenščini in niarsiktere čamre in spačke kujejo, da bi se poštenih, v ljudstvu navadnih adjektivnih samostavnikov ognili. Karala jih Slava tnajka! Peš-poto vanje z .lu^a skoz Slovenijo v Rini. XDalje.) Vernila sva se doli in prišla na prostore lepo tlakane verhu bazilike; tu je napeljana dobra, merzla voda, ki izteka verhu cerkve in vedno teče v marmorno korito, iz tega pa po cevih raz cerkev v mesto. Tudi tukaj vse svedoči, da duh človeški je od duha Božjega, ta veleumni duh, duša človeška, ki tako čudovita dela proizvaja, ne more umreti, je neumerljiva. Glej izdelke človeške, spoznati moraš, da v človeku je nekaj osobito nadnaravnega, nekaj božjega. Predragi! veličastna, ogromne veličine, lepote, veleumetnosti, vzvišenosti in dragocenosti je bazilika sv. ap. Petra; bodisi v stavbi, slogu, lepotičju in napravah cerkvenih in bogoslužnih; bodisi notranje ali vnanje. pero zastane, ni mogoče vsega zdatno opisati. Tako tudi ne hoda in bivanja verhu cerkve in čudovite kupole. Vse, kar je bilo do sedaj v knjigah in časopisih o tej baziliki, je le slaba megla, niti prava senca onega, kar je v istini. Prave predočbe in za-umevnosti z besedo in s čerkami ni moč podati; le. kdor sarn vidi in skusi, mora stermeti s Sabejsko kraljico. Ko je sama došla gledat Salomonove stavbe in naprave, ko je sama čula njegovo modrost, je za-licala: Velike in čudovite reči sem čula; ali vse ni nič proti temu, kar sama vidim in čujem. Tako je sploh o Rimu, njegovih svetiščih, bazilikah in cerkvah, osobito pa o baziliki sv. ap. Petra, o Vatikanu, in o sv. Očetu, namestniku Kristusovem na zemlji. Tudi jaz sem prej čital mnogo v obširnih, izverstnih in veleumnih spisih, knjigah in časopisih o Rimu in ondotnih Božjih hramih, čudil sem se, veličastne slike in predstave sem si v duhu vpodob-Ijal; ali vse bilo je le nekoliko kapljic iz velikega morja, le nekoliko žarkov od svitlega solnca proti onemu, kar sem sam vidil, čul in skusil v Rimu. Bil sem v svetem mestu Rimu šest potov; toda vsakipot mi je veličstniji, znamenitiji, čudovitiji in veleumniji; to pa v naravnem in nadnaravnem stanju in pomenu. Kadar sva došla zopet raz cerkev v veličastne notranje prostore bazilike, sva molila vsegamogoč-nega. najvišjega in najsvetejšega Gospoda Boga in Jezusa Kristusa v presv. Zakramentu oltarja; častila sva blaženo Božjo Mater, vselej Devico Marijo, Kraljico apostolov, in ss. ap. Petra in Pavla. Popoldne sva se odpravila na homec rJanikuliu, na mesto križanja in smerti sv. ap. Petra. Na tem kraju stoji cerkev s frančiškanskim samostanom. Pervo obiskala sva cerkev in Najsvetejšega. Potem jo umčriva skozi kapelo sv. Antona Pad. na levo stran cerkve in dojdeva na samostansko dvorišče, sredi kterega stoji okrogla kapela v dva oddelka, zgornje in spodnje predeljena — kapela nad kapelo. V spodnji kapeli je oltar križanja sv. ap. Petra. Pred oltarjem v sredini kapele je jama, v kteri je križ stal, na kterem je pervi Kristusov namestnik iz ponižnosti z glavo navzdol pribit visel in umeri. V jami večna luč gori. Zemlja v nji je žut, rumen sviž. Ova zemlja je pila mučeniško kri poglavarja apostolov in vse sv. Cerkve, pervega rimskega biskopa in papeža, sv. ap. Petra; tekla je iz njegovih rok in nog z žeblji na križ pribitemu. Od tod je šla verna duša pervaka apostolov k svojemu ljubljenemu Gospodu, k Sinu živega Boga. k Kralju večne slave, v kraljestvo nad--zemeljsko, nebeško — prejet plačilo in krono žive vere, iskrene ljubezni, ponižnosti in spokornosti, ubo-štva, velikega truda in neumornega dela za slavo Božjo, za razširjanje sv. Cerkve — kraljestva Božjega — v vednem boju na zemlji za zveličanje neumerlih duš človeških in za plačilo in krono vsega terpljenja in mučeniške smerti na križu iz ljubezni do Boga in Jezusa križanega. Verujem, da se večna ljubezen - Bog — in Kristus Jezus z dopadajenjem ozira na ta, s terp-Ijenjem, kervijo in smertjo svojega pervega apostola Petra posvečeni kraj; zatoraj sem molil z živo vero. skesano in ponižno, ter prosil velikih milosti m darov Božjih za sebe in za druge. O, kako se na tem svetem kraju vera poživlja, upanje vterjuje, ljubezen vnema; pa tudi skesanost. ponižnost in spokornost se zbujuje! — „Peter, ali me ljubiš? Da. Gospod ljubim Te!" Drugič vprašan zopet poterdi: „da. ljubim Te! Peter, me ljubiš bolj, kakor le-ti? (tu meni Jezus druge apostole.) Da, Gospod Ti veš, da Te ljubim'" Sedaj mu Gospod reče: „Pasi moje jagnjeta. Pasi moje ovce." Ta razgovor in pogodba med Kristusom in njegovim apostolom Petrom bile so snovi mojega premišljevanja na mestu križanja mučeništva in smerti apostola Skale, na kteri stoji sveta Kristusova Cerkev. 0, blagor nam, da smo udje prave in zakonite, jedine kerščansko-katoliške-rimske-apostoljske Cerkve! — Blagor nam, ako po naukih, pravilih in postavah te svete Cerkve, neveste Kristusove, in Matere naše mislimo, želimo, delamo in živimo! Zahvalujmo neskončno milost in ljubezen Božjo, ki nam je podelila neprecenjeni, nezasluženi dar je-dino prave sv. cerkve rimo-katoliške! Pokažimo v duhu in istini, v besedi in djanju, da smo pravi verni katoličanje, katoliki in Slovenci! (Dulje nasl.) Iz Natala. (Sužnost v Natalu v južni Afriki i Ker dandanes vse omikano človeštvo po pravici sovraži sužnost, zoper sužnost misli, piše, govori in deluje, smem se tudi jaz derzniti, sužnosti nasproten članek o sužnosti v Natalu spisati. Tudi v Natalu je dovoljeno žene in deklice prodajati in kupovati, in oni. ki so jih kupili, so popolni lastniki takih bitji, tako. da taka kupljena žena brez dovoljenja njenega gospodarja niti šole niti cerkve obiskavati. niti katoličanka postati ne sme. Toda. ali že ni dolgo časa v Natalu kolonije, naselbine z omikano evropejsko vlado? — Ali niso Angleži nad vse liberalni? — Da. to je popolnoma res, in vendar vlada še v Natalu popolna sužnost. Res je, da pusti angleška vstava v Natalu vsakemu veroizpovedanju popolno prostost. Vlada v Natalu ne zamore drugač obstati zarad mnogoštevilnih verstev (sekt), ki se tukaj nahajajo. Da, pri vladi je skoro vsak vradnik druge vere. Kdo ima tedaj bolj prav? Angličanska cerkev ne more drugih spodriniti, ker so te še bolj mnogoštevilne. In tako vživajo tudi katoličani, kterih je le malo število prebivalstva, svoje pravice. Po isti pravici bi smel tudi najmlajši otrok moliti, plesati, pridigati, gosti itd. V ti prostosti so pa še tako daleč segli, da dopustč tudi Kafrom delati, karkoli hočejo, da imajo Kafri (zamorci) celo posebne postave. In v tem. da dovoljujejo Kafrom posebne postave, je tudi sužnost. Največja gerdobija v tej kaferski postavi je rukulo- .11 o bola." to je. kupna cena za nevesto. To veliko nerodnost so Angleži sami v Natalu vpeljali, s postavo odobrili, in nainestništvo jo sedaj ohrani. V dokaz tega ne morem nobene bolj gotove priče navesti, kakor vradnika od I msinge (Natal). Njegov službeni vestnik je v poslednjem koledarju Natalskem, ki se vendar brez dovoljenja vlade ne izdaja. V tem koledarju je na 113. strani zapisano, da poprej med domačimi (Kafri) „ukulobole" ni bilo, temveč da je ženin očetu ali varhu neveste le kaj podaril, n. pr. meden perstan. ali kaj temu enacega, in da je bil še le pod evropejsko (angleško) vlado „ukulobola~ vpeljan. Veliki in slavni (!) kaferski zdravniki so naznanili, da so ti perstani in obročki zdravju škodljivi. Pobrali so torej vse te obročke kakor strupene in iih zagrebli. Sedaj so svetovali zdravniki, da naj kot darilo eno kozo dajo, potem so prišli do krave, in čez nekaj časa so določili kravo z repom, to je, s teletom od preteklega leta; pozneje je narastlo število na pet goved, kakor največje v deželi Zulukafrov. L.- Ni tal jo delal v tem izjemo, ker tukaj angleška vlada ni nobenih mej stavila in je Kafrom v tej točki dala popolno prostost: število _ukulobolea je naraslo na 5o in še čez Še le 1. Isti!) in 1871 je vravnala vlada to kupnino s posebno postavo, po kateri bi imel ukulobola lo volov obsegati (pri imenitnejših 15 in še več). Cesar toraj najbolj divji poglavarji v Zulu-deželi niso dopustili, to jo dovolila .liberalna-1 angleška vlada, da določila je celo to visoko ceno za eno ženo. Od tega časa velja ta pohujšljiva kupčija z ženskami, ki pokončnje v Natalu vso omiko, ki ovira vse misijone. kar kažejo razni zgledi. Zakaj neki je pa angleška vlada to storila? Gotovo iz političnih vzrokov; kajti, ko se Angleži v številu meriti niso mogli, so zelo milo ravnali s svojimi rVrnimi podložnimi in jim radi take nenaravne reči dovolili, le da bi bili mirni. S to postavo se je poligamija (mnogoženstvo) silno razširila med Kafri, zviti kakor so. kmalu sprevidijo. da jih mnogo-ženstvo bogate naredi; kajti vsak je mislil, veliko ž«'*n — velik zarod, vsaka deklica je vredna najmanj loo volov, torej mi da mnogo žen mnogo volov, in jaz dobim še to. kar žene z rokami pridobe. Da bi pa pri tej kupčiji nobeden goljufan ne bil. je bila možu dana popolna oblast čez njegove žene in otroke; torej da ni dolžan jih pustiti misijonu, šoli in cerkvi. In ker je tudi za najbolj surovega divjaka ta postava veljavna, se lahko pritoži pri angleških sodnijah in on dobi tožbo. Kafer ima pa samo toliko časa pravico čez svoje žene. dokler so pod to postavo. Kakor hitro so se le nekoliko naučile v šoli kakega misijonarja, se že lahko te postave oprostč. in berž ko so proste, je njih oče ali mož pravico do njih zgubil. Razumljivo je torej, da zviti Kafer noče, da bi se njegove deklh-e oblačile, ali v šolo hodile, ali kristijansko cerkev obiskovale, ker se zmiraj boji, da bi se njegove hčere izobrazile in kaferske postave oprostile. Iz tega se razvidi, da si je „ukulobolo" prav za prav satan izmislil, da bi vse natalsko ženstvo v sužnost uklenil. in angleška vlada je v te verige poslednji žebel zabila. (Da]je nasK) Sestletin misijonar. Nekteri misijonarji na afrikanskem obrežji so na malem otoku blizo Fernando Po in Annobon-a našli na neki pečini postavljen surovo izdelan križ. Okrog križa pa je bila tropica zamurskih otrok, kterim na čelu je bil majhen, nekako šestletin bel deček. Bili so skoro vsi ene starosti in molili so v slabem španjskem jeziku „Češčena-Marijo. Ostermeli so katoliški misijonarji, da so v teh krajih, kjer je bilo kerščanstvo neznano, našli — djal bi — oltar sv. Križa. Ko je beli deček zagledal misijonarje v njih duhovski obleki, je zaklicaj v španjskem jeziku: rMaš-niki! Mašniki so tu!" in mali zamurci so se bližali tujcem. Misijonarji pristopijo k dečku in ga nagovore, da naj jih pelje v hišo svojih staršev. „Nimain staršev." odgovori deček žalosten. Potem pripoveduje, kako je bil po barkolomu veržen na breg in ločen od svojih staršev, ki jih ni nikoli več videl. Nekteri zamurci so ga s svojimi otroci vred redili in učil je otroke molitev, kakor so ga mati učili vsako jutro in vsak večer kleče moliti, in vsi so prihajali skupaj in poklekovali pred tem križem „ Al i so kristjinje? ga prašajo misijonarji — ^Kristjanje?; ponavlja deček začuden, „ne vem povedati; rnene vidijo poklekniti in tudi oni pokleknejo. Izrekajo besede molitve, ktero sem jih jest učil; pa ne vem, če umejo, in jest ne umevam njihovega jezika. Vendar pa sem jih naučil sv. križ delati, in vselej se pokrižajo. kadar gredo mimo križa." — _Kdo pa je križ postavil?" —Postavil sem ga jest. Spominjal sem se na križe, ktere sem videl, na več krajih v svoji domači deželi." — Ko je otrok to dopovedal, se ni mogel solz zderžati. Prašali so ga misijonarji, kako mu je ime, ni pa vedel ne svojega in ne svoje dežele imena, tudi je bil pozabil ime ladije, ki se je bila razsula. Enega pa ni pozabil — svoje ..Češčene Marije. ' Razgled po svetu. Svetna oblast papeževa. Katolišk gospod, ki je sicer omikan in veljaven v katoliških krogih, ko se je govorilo o papeževi svetni oblasti, je dejal: papeževa svetna oblast ni dogma, in da je zlasti v Italiji njih veliko, ki se nikakor ne navdušujejo za to, da bi se zopet vstanovila svetna oblast papeževa. Toda en glas. ako tudi iz učenih ust, sveta ne bo omajal v njegovem prepričanji. Da svetna oblast papeževa ni dogma ali verska resnica, to vsak vč, sej tudi sv. Peter ni imel te oblasti. Da pa naj veči večina katolikov po vsi zemlji goreče želi, da naj se ta oblast obnovi, to je ravno tako gotovo. Kdo bo o tem dvomil, glede neštevilnih oglasov škofov in katoliških shodov, društev in vernikov, kar se sliši vsaki dan? Ravno tako jasno je pa tudi, da se premnogo katoličanov ne zaveda onih vzrokov, ki neutajljivo kažejo potrebo papeževe samostojnosti, neodvisnosti najvišjega poglavarja sv. Cerkve. Ali niso framasoni Rima spremenili že skoro v razbojniško jamo, odkar papež ni več ondi samostojen gospodar! Lahko umevno in prepričavno so našteti in razjasnjeni tega vzroki v zvezkih: .Stimmen aus Maria Laach." Spis Pavla pl. Hoensbruch-a o tej zadevi je silo tehten in važen, res, popolnoma jasno spričuje, da svetna oblast papeževa ni vprašanje, glede katerega bi bilo katoličanu na prosto voljo rušeno, biti za to oblast ali proti njej, ali pa nobenostransk ostati, dasiravno ni dogma. Postavimo tukaj le en sam vzrok. Ta vzrok je, da sta tudi papeža Pij IX. in Leon XIII. povdarjala v svojih okrožnicah, nagovorih in druzih katoliškemu svetu namenjenih izjavah, da je v sedanjih okoliščinah svetna oblast apostoljskega Sedeža neogibno potrebna za prosto vladanje sv. Cerkve, in da vsi katoliški škofje so v tem z apostoljskim Sedežem ene misli. Izjave naslednikov sv. Petra so tedaj resnične, in zato ni nobenemu katoličanu dozvoljeno. dvomiti o potrebnosti posvetne oblasti papeževe. Ako je Cerkev zmožna nezmotljivo razsojevati o pravih verskih resnicah, more z jednako nezmotljivostjo soditi tudi o vsem. kar je s temi verskimi resnicami v notranji bistveni zvezi. V taki zvezi z verskimi resnicami je svetna oblast papeževa. Kajti verska resnica je, da pristoji papežu popolna prostost v vladanju njemu izročene čede. Toda v zverševanji je ta prostost zastavljena na zunanje okoliščine in navezana na rabo zunanjih sredstev, in ta sredstva so zato v notranji zvezi s prostostjo samo. Zato Cerkev lahko kaže z nezmotljivo gotovostjo ona sredstva. katera so po časovih razmerah in okoliščinah potrebna za zver^evanje prostosti, ali vsaj k temu koristna. Za sedanji čas izrekla se je Cerkev za posvetno oblast papeževo kot potrebno sredstvo v obrambo svobode, katera ji pristoji." (Hoensbruch). Zato moramo biti katoliki v tej reči edini in delavni, ne smemo prejenjati in nehati z glasnim in silnim zahtevanjem pripomoči k zopetni vstanovitvi svetne oblasti sv. Sedeža. Gotovo v čast je tudi ev-ropejskim katoličanom v Ameriki, da so na čelo vsem drugim sklepom postavili to zahtevanje na svojih shodih, in brez dvoma bodo na vsih shodih ravno tako storili. Skupna izjava vsih škofov in katoličanov v tej stvari bila bi gotovo zelo koristna in vspešna. Sme se upati, da kake pritežnosti, katere dosedaj še ovirajo vsesplošne razglasila v tem pomenu, se bojo odstranile ter doseže Cerkev svoj namen. V takem pomenu piše „Wanderer" v Minnesoti in sklepa: „Kliči, ne odjenjaj, katoliško ljudstvo! Kar zahtevaš, je pravica, sveta po človeški in Božji postavi. Kliči, ne odjenjaj, katoliško ljudstvo; oberni se do mogočnikov sveta Morajo in bodejo te tudi uslišali. Ne z upori in prevrati govori k svojim knezom; tacega govora katolik ne pozna. Toda govori ž njimi resno, pa odločno. Kakor zvok trombe povzdigni svoj glas, katoliško ljudstvo: temu glasu bodejo se umaknile vse ovire. Tvoja beseda, jednoglasno govorjena, je silna beseda: tvoja beseda je velesila. To je zahtevanje 220 milijonov ljudi; pred tem glasom utihnila bodo manjša politična vprašanja." Šala ali resnica? Ni dosti, da se v novi dobi kužljivcem in kužljivkam zmeraj bolje godi', začčl je menda neki magyarski arcat tudi še stare potepuhe mladi t i! Nekega 771etnega konjskega tatu je tako pomladil, da kar skače in pleše po sobici v ječi... Ubogi svet, ako ta novi učenjak vse tatove in barabe pomladi! I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec vinotok (oktoberi. a) Glavni namen: Ponižanje sovražnikom av. Cerk-e. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Da sovražnike sv. Cerkve ponižaš: prosimo te, usliši nas! To je splošna molitev kristjanov, in ni dvoma, da bo uslišana; sodnji dan bodo sovražniki sv. Cerkve ponižani za vselej: On, ki v nebesih prebiva, jih b««de v zasmeh storil, in Gospod jih bo v zaničevanje djal Tudi že zdaj so sovražniki Jezusa Kristusa poniževani. če prav svoje glave ošabno vzdigujejo. kak«t n. pr. ko so pred nekaterimi mesci v Rimu malopridnega Božjega za s ram ovca Giordana Bruna povzdignili na steber in so s tem zoper svojo v« d jo pripravili Odrešeniku slavno zmago, ker vsi Njemu pokorni so se vzdignili, da bi Njegovemu sv. S.-p u zaradi te hudobije zadostovali. To bode sploh popoln:« zmaga Jezusa Kristusa in končno pobitje njegovih sovražnikov, popolno češčenje do njegovega sv. Serca : sprava najpervo in zadostenje, in potem ljubezen d«> Gospoda in posnemanje njegovih čednosti v resnično kerščanskem življenju: potem se bo spolnila prošnja: Pridi k nam Tvoje kraljestvo! Vendar ni to, kar najpervo hočemo, če ta mesec molimo za ponižanje sovražnikov Jezusa Kristusa in Njegove sv. Cerkve; temuč, da pride Božje kraljestvo k nam in da moremo mirno in pokojno živeti v vsi pobožnosti in čistosti; zato molimo, da n; poniža Gospod sovražnike svoje sv. Cerkve, naše preganja ve. že tukaj na zemlji in jim uzame moč. katero so si prisvojili zoper njegov«) sv. voljo ali jo pa v slabo obračali. Tu pa zaženo veliko vpitje in kriče. to j«' pa vendar zoper vso kerščansko ljubezen, pr«»ti svojim bližnjim moliti kakor zoper kugo. lakoto in vojsko. Odgovorilo se je pa tudi odkrito prod nekaj leti. Ko so izrekli v očitnem deržavnem zboru ravno to tožbo, ker so se napovedale od cerkvenih poglavarjev molitvene ure za dobre volitve, se je o.|g«j-vorilo: Res je, in mi moremo zelo krepko ponavljati vsem tem. kateri se spoznavajo za sovražnike sv. Cerkve: Res, tako molimo; kajti ceniti jih moramo po nauku Jezusa Kristusa za malikovavce in očitne grešnike in njih vpliv moramo od nas ne le kakor kugo, lakoto in vojsko odvračati, ampak kot obseg vsetra hudega od sebe odmakniti, in to dokler imamo vero v Jezusa Kristusa in ljubezen do Njega za naj veči dobro, za ves naš blagor, časni in večni. Sicer pa se najprej čisto nič ne praša za ljubezen, ampak za pravico. Ne kot milost ali ustrežijivost. temveč v imenu pravice zahtevamo polno prostost in neodvisnost za n išega sv. Očeta Leona XIII in za njegove naslednike na Petrovem Stolu, in mi zahtevamo zopetn«) .postavljenje v njih poprejšnje posestvo in vse njih pravice. Dokler cerkveni sovražniki prideržujejo svoj rop zoper vso božjo in človeško postavo, toliko časa moramo moliti, da naj jih Gospod poniža. (Konec nasl.) b) Posebni nameni: 1. S. Remigij. Vse ta in vsaki dan mesca naznanjene, pa še ne zaznamovane ali n a g I o m a nastale zadev e. Odprava cerkvi nasprotujočega duha iz naših višjih šol. 2. S. Teofil. Spoštovanje evangeljskih svetov. Bratje k-rščan-kih š imeli, kakor je ta: berilo je čisto lahko in ob kratkem veliko povedanega; posebno veselo je pa tudi, da so podobe vse skozi lepe. spodbudne, in brez spotikljcja, kar se sicer malokrat najde. Za to knjižico moramo res gosp. dekanu Skuhalu hvaležni biti. Rim. Profrkt Gravina je na papeževemu letnem gradu iztiral šolske brate in šolske sestre. Izgovor je ta, kakor pravijo liberalci, da se v sereeh mladine ohrani zvestoba in ljubezen do kralja in domovine. Kdo bi se ne posmehoval takemu lažnjiverau farizej stvu. V Carigradu je neki rojen Italijan spisal turško-francoski besednjak, ki je močno hvaljen. Sultan sarn je prijatelju podelil medžidijski red. Italijanski konzul je pisatelja prosil, naj to delo izda tudi v italijanščini. Učenjaki močno hvalijo to delo. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Čast. gosp. kaplan Fr. Mekinec 2 gld. — A. St. 2 gld. — Preč. gosp. župnik J. E. Vovk 5 gld. — Zvest prijatelj 7 gld. — Č. g. župnik M. Narobe 5 gld. — Mlad prijatelj pridnih dijakov 2 gld. — <"ast. g. duhovni pastir Lovro Rozman 3 gld. — Čast. gosp župnik J. Mrak 2 gld. — Prečast. gosp. kan. in dekan M. Skubic 5 gld. — Čast. g. župnik Jan. Kapuz 2 gld. — Čast. gosp. vikar J. Demšar 5 gld. — Čast. g. župnik M. Barlič 5 gld. — Blaga gnja. Iv. Zakotnik 5 gld. — Prečast. gosp. dekan Ant. Aleš 5 gld. Za sv. Detinstvo: Iz Mirnapeške tare 2 gld. — Iz župnije Ježica 20 gld. Za sv. Očeta: Čast, g. župnik Mih. Gogala iz Stare Oselice 21 gld. darovanja. Za pogorelce v Goricah pri Hrenovi o ah: Preč. g. zlatomašnik 5 gld. Za pogorelce ua Rašici pri S k o c i j a n u : Č. g. župnik J. Mrak 3 gld. — Preč. gosp. zlatomašnik Ant Čibašek 20 gld. za zvonove in 5 gld. za pogorelce. Odgovurui vre iotk: Laka Jerau. — rutam iu laložuiki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubijo .