Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20 kr., zaictert kta 1 gld. lf.kr. V tiakarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadeni na t;, dan praznik, izid* Danica dan poprej. V7 Ljubljani 11. susca 1870. IAat 10. Tečaj XXIII. Katoliški družnik.*) i. Sem katoljške družbe Člen, Te časti se zveseljnjem; Solnčno-čist je moj namen Za vse dobro 8e vojskujem, In za vero kristijan Vse storiti sem voljan! 2. Up je moj Gospodov Križ, Ga v ljubezni čem nositi ; On mi sveti v paradiž, Kamor slednjič mi je priti: Milost daje mi roko, Čednost spremlja me v nebo. 3. Nepremaknjeno stojim , Če tud' skalo grom stresuje; — Skala mi je sveti Rim, Papež Pij me navdihuje: Slava, slava Piju zdaj! Bog ga živi vekomaj! — Vsi bratje ? Maj uči cerkev t „ Vselej se kaj prime!" to mislijo današnji nejever-niki in lažnjivo zvani olikanci ter udrihajo po katoliški cerkvi, materi svoji; da bi jo žalili, da bi jej prederli materno serce, da bi jo pokopali v merzel grob, vpijejo in razgrajajo, šuntajo in hujskajo, opravljajo in obre-kujejo to ljubečo mater, da bi res neveden Človek poslušaje to vrenje in šumenje mislil: katoliška cerkev ti je zagrizena sovražnica vsemu človeštvu, vsemu, kar se strinja s človeško dostojnostjo, da je izležek samega pekla! In kaj so jej zdaj natvezli na vrat? Pravijo, da cerkev uči, vsakdo naj bo preklet, kdor veruje, da smo si vsi ljudje bratje! Prašam, kdaj je to cerkev učila? Vi lažniki, vi imate oči pa ne vidite, ali pa nočete viditi! Vam je Bog dal duha, da bi spoznavali resnico, ali vi ga obračate v službo zoper resnico! Poglejte vendar v zgodovino! Ali ne berete na vsaki strani, da je cerkev vsem mati, da smo toraj vsi njeni otroci in bratje med seboj? In sicer vsi, stari in mladi, visoki in nizki, bogati in revni, omikani in neomikani, Evropejci, Ame-rikanci, Azijati, Afrikani in Avstralci! Aposteljni, spoznavši sv. resnico iz ust samega živega Boga, vzplameli so sv. ljubezni do nesrečnega Človeštva, svojih bratov zdihajočih v tami nejevere, toraj neresnice! Ljubezen pa je darovalna, zato so se odpovedali sami sebi, in se popolno darovali v poduk svojim bratom, v njihovo oprostitev iz sužnosti onega, ki *) Se je že pela na veselicah katol. družbe. Vr. je sovražnik našega rodu od začetka. Vzeli so v roke orožje resnice, sv. ljubezni, orožje sv. Duha, zoper onega, ki je lažnik od začetka. V tem boju so darovali za svoje brate, za revno človeštvo svojo serčno kri. svoje življenje! Ali ni to bratovski, ali ni to več kakor bratovski? In kaj je sad te bratovske ljubezni, sad aposteljske kervi? Spone sužnjev se odpenjajo, divji boji v gledališčih nehujejo, izpostavljanje in morjenje slabih otrok pojenj uje, žena ni več sužnja moževa, njej se dajo pravice človeške, revni in ubožni niso več izvcržek človeštva, prevzetni mogočnež spoznd tudi v ponižnem hlapcu človeka — o kratkem, ljudje se spoznajo brate, otroke enega očeta, pred njim popolnoma enake! Vi prostomavtarji in svobodomiselnjaki vpijete o prostosti, bratovstvu, enakosti vseh, o humaniteti, vi vpijete, pa tudi samo vpijete, ne naredite pa nič za nje! Poglejte, kaj je naredila tako zaničevana cerkev! Za pravo svobodo, bratovstvo in humaniteto prelita je rada svojo kri, preterpela je rada vse preganjanja! In vi? Pokažite mi kaj enacega! Res, slišim iz vaših ust: svoboda! enakost! in sicer v tisti strašni francoski revoluciji! A doni mi pa na uho tožba, mila tožba vseh po krivici zatiranih! Slišim, kako nas preklinja na tisuče in tisuče žertev v temnih ječah (krajih svobode?)! Vidim, oj strah in groza, vidim potoke nedolžne kervi, ki nas kliče pred so d nji stol svobode, pravice, človeštva in zgodovine! Pa poglejmo cerkveno delovanje na dalje! Cerkev se je razširila po Evropi, pa vidila je medleti v temi nejevere še cele rodove! „Tudi ti so naši bratje, sinovi moji — djala je — ali jih bote mar pustili v taki revi? Prižgite jim luč vere in ž njo luč omike!" Komaj je cerkev to izgovorila, že so zapuščali njeni sinovi vse, kar jim je bilo ljubo in drago, podali so se na nevarno potovanje ne boje se neznanih krajev, divjih zveri, surovih ljudi! ne boje se žeje in lakote, ne bojč se same smerti! Vsaj so šli bratom na pomoč in prava bratovska ljubezen, kaj ona vsega ne premore? Zopet je tekla mučeniška kri — pa zasvetilo je na temo znamenje sv. Križa, sv. ljubezen je preganjala divje sovraštvo, odpodila maščevanje in kerviželjnost! Na mučeniških truplih vzrasle so šole, samostani, cerkve, na njih vstanovila se je omika! Prosim, pokažite mi vi kaj enacega! Vi vpijete o bratoljubju, pokažite ga v djanju! Kdaj ste se odpovedali sami sebi, da bi pomagali bratom svojim r Vidim sicer mogočne ladije plujoče po razburkanem morju proti Ameriki in Aziji! Pa vleče vas tje le ljubezen, ali bolj prav, neredno hlepenje po zlatu in g o- spodstvu! Pred vami in za vami teče kri, pred vami in za vami pokajo topovi, razširja se strah in trepet! Prišli ste sicer med brate svoje, pa prinesli ste jim verige (gotovo iz same ljubezni!), naredili ste jih v sužnje (gotovo iz sauie humanitete!), da so lakote in truda pogi-njevali v vaši službi, med tem ko ste se vi leno valjali po mehkih blasinah pri mastnih pojedinah! — Kje je toraj bratovska ljubezen? Pri vas gotovo ne! Se ve, cerkev ni še tako visoko (???) segla, da bi opice razglasila kot naše brate! To je že res , cerkev se ni n t to stopinjo povspela, pa to čast vam rada prepusti! Ona ljubi, vse ljubi, vsem dobro želi zarad Boga in r Jih samih in jim tudi daje to dobro; — za opice se pa vi malo pobrigajte, polje vam je svobodno! Kakor je cerkev učila in delala, tako uči in dela še sedaj! Pojdite v Sole, pojdite v cerkve, povsod bote slišali nauk: Ljubite se i ied seboj ! Dobro storite drug drugemu! Molite za vse, tudi za brate zdihajoče v tam i nejevere, tuoi za brate, ki vas v svoji slepoti preganjajo, molite za nje in dobro jim storite! Ona pomaga v sv. ljubez.ii revnim in nadložnim v vseh potrebah, du-snih in telesnih, vliva jim na dušne rane zdravilnega leka, da ne jbupajo, okrepča jih na zadnjo uro, da sladko v Gospodi zaspe! Ona podučuje nevedne in je pravi blagor nesrečnikom s svojimi samostani! Kdo bo vse to tajil? In aii ni to naj sveteja bratovska ljubezen? Kaj pa vi? „Jaz učim pa za denar, da bodo vsi moje misli, drugi meni nič mar! Meni sc dobro godi, če prav drugi stradajo; vsak naj zase skerbi!" — Vi kradete s svojim strupenim časnikarstvom čast, sejete razpor in — uničujete vero! Poglejte propad nravnosti, poglejte obupnost in samomore! To je sad vaših miai-jon»v, vaših kužnih knjig in lažnjivih listov! Ali je to iz bratovske ljubezni? Ali ni to marveč sad peklenskega sovraštva? — No liberalci, kj-2 je vaše bratoljubje? Kaj nam pravi zgodovina, kaj vsakdanja skušnja? Kaj ne, drag' bralci, vam se zdi nemogoče, kako bi se po tako jasnih dokazih moglo ccrkvi reči, da ona preklinja bratoljubje! Ali poslušajte, kako jo naši nasprotniki znajo spleati! Cerkev uči: „Kdor te rdi, da je človek lahko v vsaki veri zveličan, naj bo izbrisan izmed mojih udov!" Iz tega nauka so aasprotniki izcimili zgoraj omenjeni stavek. Ali nima cerkev pravice določiti, kdo more biti njen ud? In če se kdo ne ravna po njenih zapovedih, izbrisati ga izmed svojih ? Vsaj ima to naravno pravico vsako društvo! In ali cerkev s tem stavkom izroči peklu in satanu vse drugovernike? Ali prepoveduje bra-tovsko ljubezen? Ali ne veleva, da naj se sodbaBogu prepusti? Ali ne uči ona, kdor ni iz lastnega zadolženja zunaj nje, kdor želi prav živeti, kakor Bog hoče, ali ne uči, da ga cerkev ne sodi, da zamore po znotranjem (impliciten njen ud biti? In ali ona ne moli vsakdan za take nesrečne brate? Vidite, dragi bralci, in vendar jo naši nasprotniki tako gerdo zavijajo! Ako ne vejo teh naukov, zahtevamo vimenu resnice in pravice, da naj se pred podu če, predno govore o cerkvi in njenih naukih! Pa vsaj tukaj ni nevednost, tukaj je hudobija! Zalibo:ie, da svojo mater lastni otroci tako napadajo! Zakaj? Oni bi radi živeli po svoji sprideni naravi, stregli prosco svojim strastim in pri tem vendar o teli svojo neumerjočo dušo. — Ker jim pa cerkev do- na jo napadajo kakor lačni volkovi in besni tigri in si pri-dobljuiejo sodrugov z lažmi in obrekovanjem! — Kerdefo nasprotnikov naše cerkve je veliko, veselč se svoje zmage; — pa pozabili so reveži, da cerkev je sosidana na terdni skali, ob kteri si bodo sovražniki glave razbili. Mi pa zaupajmo v Boga in njegovo pomoč, v djanji kažimo, da smo bratje vsi ljudje, in recimo: Oče odpusti jim, pa spreoberni jih poprej, zakaj dobro vedo, da hudo delajo! A. J. poveduje, da to ni mogoče, ker jih skuša ohraniti pravi poti, ker jih ona hoče osrečiti in pripeljati v ručje večnega Očeta: zatoraj proč ž njo! V ta nai J* ar samo zunanjost t no za deta f II. Lej! nekaj ljudi stoji pred poslopjem, v kterem žive možje, ki so se odpovedali vsemu, kar svet imenuje srečo. Oblačijo se v drugačno, bolj ostro obleko kakor drugi ljudje, zderže se po cele mesce, da mesnih jedi še okusijo ne: kar na cele trume se jih skupaj spravi in na glas molijo in Božjo hvalo pojejo; pri bolniku in v spovednici so, kadar jih želiš; pokorni so na migljej in brez ugovora svojemu višemu brez prašanja, zakaj tako ali tako? — Ali poglej v znotranje, poglej v sobice, kaj vidiš? Le nekoliko slabe hišne priprave, kako sv. podobo in križ po stenah. Pa kako priprosta postelja, kako revno drugo pohišje! No! pravi eden tam zunaj stoječih, namreč Ožbovt Lišpcič: ali se vam ne zdi, da se tem ljudem pamet meša? Cemu se tako vedejo in ločijo od druzega sveta? Lej te, da se nihče zanje ne meni; le tropa beračev se pred vrata gnjete. Naj bi živeli po naše in bili bi vse kaj bolj cenjeni! Pravijo, da ondi notri lačne nasitujejo, na duši obupanim in oplenjenim mir delč itd.: pa kdo bi se dan današnji s tim ukvarjal ? Vsak naj sam skerbi, kaj bo grizel in kaj nase vergel, — kaj so meni drugi mar? Jaz nikomur ne dam nič, — to so potepuhi, in uni tudi nič vredni, ki jim potuho dajejo. Ali pa spoved? No, no; jaz že nisem bil, odkar sem svoj gospod, in čemu? sej nimam nič grehov. Uni-le mož ti je nekaj vreden, ki se pelje tam le v kočiji z dvema iskriraa konjičema! Ta ti ima denarja, da ga meri kar na mernike! Denar je vse; brez denara ni nič! Lej, kako ga gospodje že od daleč pozdravljajo, se mu sladko nasmehljujcjo, in mislijo, da so že v devetih nebesih, če se jim tudi on vljudno prikloni. Oh, ko bi mogel jaz sedeti na njegovem mestu! Le pomisli vsak, koliko ima občudovalcev in prijateljev! Kar le poželi, pa dobi; če z očmi migne, že se mu spolni njegova volja! Kdo ve, kolikrat je letos bil na plesu, v kazališu in po druzih kratkočasih? To ti je mož! — In naš bogatin se tudi čuti! Pa vsaj ni to mala reč, ko se mu hvala prepeva po vseh krajih, ko sc mu vsaka poterdi, da jo le zine! Zdaj pa, dragi moj Ožbe Lišpin! poglej malo na notranje, v serce, na duhovno vrednost enih ino druzih, in potlej zopet sodi. Poglej na svojo revšino, ki se hvališ, da živiš brez sv. zakramentov, tedaj brez Boga, in ki ti je lišp in bogastvo vse; čednost in zatajevanje pa nič! Povedal bom samo en dogodek in potlej sodi in prevdari, blagruj, kogar ti je drago. Dogodbaje ta-ie : V eni noči sta umerla dva človeka: eden unih — po tvoji misli neumnih samostancev, in pa uni bogati mož, ki si ga tolikanj blagroval, akoravno se je slišalo, da je denar njegov bog, in mesenost vsa njegova sreča. Mnih je bil previden s ss. zakramenti, — bogati ne-jevernik je bil od mertvuda zadet na postelii najden. Zdaj pa povej: Kterega bolj blagruješ?! na-namen JRazsvilUava v Jeruzalemu o pri-čel/i cerkvenega zbora• V Jeruzalemu, kakor naznanjajo, se je pretekli god čistega spočetja kaj slovesno obhajal. Veljalo je namreč to pot prav posebno pričetju cerkvenega zbora. Zraven cerkvenih slovesnost je bilo tudi meBto Jeruzalem tako razsvitljeno, da so domačini zaterjevali, da kaj tacega še svoj Živi dan niso vidili. Ne more se razsvitljenje primerjati z razsvitljavo po evropejskih mestih, res da ne. Pomisliti pa je, da Jeruzalem je mračno mesto, hiše ob ulicah in cestah so, bi djal, brez oken , po noči se vsak umakne v svojo izbo, in vsih katoličanov gotovo ni čez 2000 duš, ki so v sredi med tolikerimi in tolikimi drugoverci, kteri so vsi nasprotni katoličanstvu. In vender se je razsvitljava tako lepo obnesla! S tim je cerkev v Jeruzalemu razodela svojo tesno zvezo z materjo cerkvijo, pa tudi z vsemi po svetu razdeljenimi verniki, ki so se gotovo ta dan nad vatikanskim cerkvenim zborom razveseljevali. — Enako je bilo to razsvitljenje nekaki klic ir iauk za priver-žence lažnjivih ver, s kakoršnimi j*, 'eruzalem napolnjen. Turkom in judom, kterih je ondi največ, se je s tim kazala moč tiste vere, ktero oni sovražijo in zaničujejo, ki je ne poznajo, drugim terdovratnim krivo-vercem in razkolnikom pa edinost katoliške cerkve, ko se zbranje njenih škofov v Rimu sladko po vsem svetu razlaga, česar oni nikoli ne občutijo , ker so vedno v razporu med seboj. In v resnici, ta razsvitljava, ki bi jo bili nekatoličani drugod vnčmarno ali morebiti celo z zaničevanjem gledali, je jeruzalemsko prebivavstvo močno ginila. Razsvitljenje je bilo splošno; nobene katoliške družine ni, da bi se je ne bila vdeležila, in vsak je skušal druzega prekositi. Ker se pa mesto ne d& po evropsko razsvitliti, so si prav modro vmislili razsvitljavo na pla-nicah ali terasah hiš napraviti, ktere planice so tako prostorne, kakor so hiše same. Znano je namreč, da na Jutrovem nimajo tacih streh na hišah, kakor pri nas, temuč so verhi plani. Vsaki tedaj je na verhu hiše napravil kako stajalo — naj više kar se je dalo — in na njem kako pomenljivo podobo v lučih, kakor loke, razne križe, papeževo krono, solnce itd. Zares je bilo do pre-tresenja ginljivo viditi v toliki časti križ v tistem mestu Jeruzalemu, kjer so ga turki tolikrat teptali, in za-sramovali! K temu se je neprenehoma streljalo, spušalo se je veliko število raket, kazala se je vmes presvitla luč z magnezijo. Po cerkvenih poslopjih je bilo še veliko lepše. Pa-trijarhova stolnica, ki še ni dodelana, je bila častitljivo razsvitljena, tako tudi frančiškanski samostan, nad čigar planjo je med drugimi lučmi bil velik prezorni lok in v sredi njega se je deset čevljev visoko v lučih ža-rilo ime Marija. Spušali so tudi razne oblone kvisko. Alfons Ratisbon pa je na terasi svoje ubožnice sijonskih sester s po pet čevljev visokimi čerkami napravil napis: TuesPetrus et super hanc petram aedificabo Ecclesiam meam. Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo cerkev. Ker so bile rudeče čer-ke na beii podlagi, se je ta zali napis tudi po dnevi razločil. Vse mesto je bilo po koncu, planice z ljudmi napolnjene , celo greški duhovni niso mogli radovednosti premagati in so gledali s svojega samostana razsvitljavo, ki je deleč v noč terpela. In kakor so katoličani po vsem mestu raztreseni, tako je bilo tudi razsvitljenja povsod viditi. Tudi Betlehem je bil tisto noč ves razsvitljen, streljanje in umetni ognji so povikševali razsvitljavo. Ogle ti po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. ,.Triglav" se pritožuje zavoljo nesnage, ki jo kočije velike gospode zraven kazališa vzro-kujejo. Bolj potreba je pa omeniti druge, „žive" nesnage, ki se med igranjem v kazališu ob kazališu včasi potika, čez kar se slišijo gotovo pravične pritožbe, ktere zadevajo pa tudi druge prostore. Če za ktero, čaka gotovo za tako zanemarjeuost ostra sodba tiste, kteri napak ne odpravijo, in pa starše in oskerbnike, kteri dostikrat še skorej smerkovo mladino pustč po mraku krog tavati, da zabrede v naj veči dušno spačenost in se popolnoma pogrezne v brezno vsaktere gnjusobe in nesreče. Kdor je predstojnik, kdor je oblastnik, nadzornik ali stražnik itd. — pomisli naj, kako bi njega serce bolelo, ako se njemu sin ali hči pohujša in spači: pomni naj pa, da vsaki naj nižega stanu otrok, sin, hči, je ravno toliko vreden, kolikor njegov lastni sin ali hči. Bodite usmiljeni in usmiljenje boste dosegli: varujte svojega bližnjega mladino duhovne in telesne nesreče, da bo Gospod tudi Vam vaše otroke hudega obvaroval, in Vas satne blagoslovil. V god sv. Tomaža Akvinskega! Znano je, kako učen mož je bil sv. Tomaž Akvinski. Sto- in stoterim svojih učencev je on katoliški nauk posebno jasno razlagal in vnemal jih je k zmiraj globokejšemu preiskovanju resnice. Velik zaklad je zapustil v svojih spisih, iz kterih učeni še zmiraj obilno zajemajo pojasnovanje Katoliška Cerkev ga je torej vmestila med cerkvene učenike. V mestu Bolonji je bil spisal imenitno delo „Summa theologiae" ali „obsežek bogoslovja." To delo edino je pri trienškem cerkvenem zboru zraven sv. pisma ležalo na mizi. Ce tudi zdaj tako, mi ni znano. Bog sam mu jc pričevanje dal, kako prijetno mu je njegovo pisano učenje. Kadar je bil namreč „Summa theologiae" doveršil in se podal v Neapel, je v nekem za-maknjenji pred križem s križa zaslišal glas: „Dobro si pisal o meni, Tomaž, kakošno plačilo išeš od menev" Na to je sveti uČenik odgovoril: „Nobenega druzega ne, razun tebe samega." — Če kterikrat, je dandanašnji treba dobro učiti se nauka sv. vere, ne le za vsakdanje potrebe po navadnih katekizmih, ampak tudi po učenih sostavah, kakor je ravno omenjena „Summa" sv. Tomaža. To delo v prav lepi obliki in po notranjem obsegu čisto ali korektno v latinskem jeziku izhaja na svitlo v Briksnu, in zamore ga vsakteri duhoven dobivati tudi tako, da namesto denarne plače primerno število ss. maš opravi. Kakor se tudi mnogotere druge bukve dobivajo, in to je za duhovne velika dobrota, kteri niso z mašami prevideni. Dela „Summa" je priše! dozdaj 1. zvezek na svitlo ''cena ;V> kr.). Sedanji bo-goslovci in mlajši duhovni bodo zanesljivo v pričujočih in nastajočih okolišinah potrebovali ostrega orožja obilne in obširne učenosti zoper verske sovražnike in zoper puhlo vedo, ktera se napihuje po Golijatovo zoper Božje razodenje. Treba je torej pridno učiti se in prebirati, dokler je temu glava zmožna. Z Dolinskega. Sv. misijon. (Konec.) Kar pa drugi del tiče „da pridig in kerš. naukov ne manjka," je pač gola resnica. V vsaki vravnani škofii (k temu spada gotovo ljubljanska in sploh škofije po Slovenskem), če tudi sem ter tje duhovnov poraanjkuje, vender nauka še ne primanjkuje. Ali se pa iz tega izhaja, da misijo-nov treba ni V Gotovo ne. Ze sem opomnil, da Duh veje, kjer hoče in da to dela zlasti v misijonu. Nate majhen izgled iz lastne skušnje. Pred nekterimi leti sem celi advent govoril od nečistosti: Kolika gnjusoba je pred Bogom; kaki žalostni so nasledki za dušo in telo, že tudi za svet; kake kazni božje so zavolj tega svet zadevale itd. Če sem kaj dosti opravil ali ne, ne vem — Bog ve; v cerkvi saj ni bilo viditi. Ko je pa neki č. g. misijonar od tega govoril, da si manj kakor jaz (v eni uri se ne da vse povedati), je bila vsa cerkev v joku, in naj berž iobiček veči, kot popred. Se bolj očitno pa je to le: Da bi se ljudje dobro spovedali, tedaj razložili tudi število saj večib grehov, kolikor moč, kakor uči vsaki katekizem, vem, da sem si veliko prizadeval pri malih in pri odraščenih. Ni bilo sicer brez vsega sadu; pa le ni bilo, kakor bi imelo biti. G. misijonarjev eden je tudi od tega govoril in v enem govoru več opravil, kakor pa jaz veliko let. To uči skušnja po misijonu. Res da; — pa le zato, ker je bil tvoj poduk s tem poterjen, mi je nekdo rekel; nc pa, kakor bi se bilo ljudstvo v eni uri več naučilo, kakor vse poprejšnje leta. Naj bo, — ne bom odbijal; — ali pa to dokazuje, da misijona treba ni? Jaz mislim, da ravno nasproti to spričuje, da jr misijon potreben, ali saj velikega duhovnega dobička, dasi tudi pridig in sploh poduka slov. ljudstvu ne manjka. Tudi je še pomniti, da podučevanje pri misijonu vse drugač poslušalcem v serec sega, kakor pa sicer pri navadnem poduku. Tu sledi nauk za naukom, vdarec za vdarcem, in poslušalci nimajo časa izgovorov iskati, — tudi „ternje časnih 3kerbi nc utegne dobrega semena prerasti" (Luk. 8.), kakor se le prerado zgodi od nedelje do nedelje. Na ugovor, da je piidig in podučevanja zadosti, tedaj misijona treba ni, bi dalo se marsikaj reči od nevednosti kristjanov ; kako namreč maroikteri pri toliko obilnem poduku ne vedo, kako se božje osebe ločijo; da znabiti od malokterega — včasih tudi od nobenega — zakramenta nc vejo, zakaj je postavljen, kaj je in kake milosti deli; da celo 6 resnic in 10 Božjih zapoved prav ne znajo (kaj zapovedujejo ali prepovedujejo je že celo silno!;. Pa kaj bom dalje od tega pisaril, sej je ravnokar spraševanje za velikonočno spoved minilo; toraj vedo duhovni pastirji in ovčice, kakošna neizgovorljiva nevednost je pri kristjanih In potem terditi, da iiiisi|on je nepotreben, bi bil res čuden, slep optimismus. Drugi poglaviten nagovor je: Misijon je škodljiv, ker dela nepokoj; govorniki so prenapeti, tirjajo preveč; misijon opovira dela ter podpira lenobo ; gnječa ljudstva ;e celo nevarna zavoljo kužnih bolezen. — Na! tu ga imaš. Komaj sem dobil pervega, da je misijon nepotreben, zdaj je še celo škodljiv! Posvetimo tedaj tudi temu ugovoru v obraz, da vidimo, koliko ima resnice. Pravijo, misijon je škodi,iv, ker dela nepokoj. —-Dela nepokoj! Je in ne. Nepokoj je vnanj: med sosedi, do dežeUke gosposke, imenovajmo ga zato deržavljanski, vnanji nepokoj. Zdaj pa prašam: Kje se je pa to zgodilo, da je bilo sovraštvo, nepokoj, pretepi med sosedi zavolj misijona? Iz Suiiora nad Metliko.') 13. tebr. —/—. V Bu-šinji vasi, pičle pol ure od tare, se je nedavno priletna žena po nekem napadu divjaškega človeka močno prestrašila ter bolehati začela. Temu vkljub, dasiravno težko, je vendar zredoma vse opravljala in tudi v cerkev hodila. Danes popoldne se odpravi k keršanskemu nauku. Potoma jej pritežča. Na pomoč jej pribite, in jo v du-hovnijo zanesn. J^aglo jo spovemo in v sveto olje de-nemo. Za sv. Popotnico ni bila več pripravna. Duhovno obhajilo je moglo nadomestovati. Ženo strežnicam izročimo, in v cerkev hitimo. Med keršanskiin naukom že ugasne in bila je mertva, kadar iz*cerkve pridemo. Oko posvetnega človeka vidi v tej prigodbi golo naključje; verni kristjan pa roko božjo. Tiha žena je rada molila. Bog jej je plačal njeno zvestobo o poslednji uri. Da bi jo bila doma bolezen napadla tako nagloma in tako hudo, bi vsi hitrici v kljub ne bilo mogoče je doteči s ss. za- ") l*u naključji zbe. Primanjkljej tako imenovanega italijanskega kraljestva za 1. 1870 kaže v proštevu na 161 milijonov 333.000 frankov. Poprejšnji primanjkljej pa v to ni štet. In ta strah — ki pa ni po sredi votel — je pri vsem tem, da štejejo dohodke iz poropanega cerkvenega premoženja na 60 milijonov 2<»7. frankov! Bode pa le še pelapišalka: Nova era — novi dav'k, — novi dav k ! — Zoper smertno kazen se je severno-nemški der-žavni zbor te dni izrekel s 118 zoper 81 glasov. Grof Bismark je bil določno zoper ta predlog, kakor tudi Leonhardt, minister za pravico. Nova era hudodelnike čeblja in mehkuži, da nedolžne bolj terpinči. To se prav očitno vidi na Virtenberškem, kjer, kakor piše „Vater-land," je bilo počez na dve leti po 7 preiskav zastran moritve , dokler ie veljala smertna kazen; po odpravljeni smertni kazni 1. 1849 pa se je v enem letu 1*50 število zadevnih p -eiskav pomnožilo do 28! Povernili so se torej po tej skušnji k poprejšnjemu postavodajstvu. In nasledek je bil, da se je število zadevnih preiskav zopet zniževalo — 1. 1851 od 28 na 11, 1. 185o na 6, 1. 1K56 na 3, 1. 1>57 na 4. Sicer je spomina vredno, da Bismark, če tudi protestant, je v govoru o smertni kazni pokazal, da ima dosti več vere kakor pa marsi-kteri katoličan po imenu. On iz serca in očitno pred vsim zborom pričs., da smert je le začetek druzega življenja, ktero nima konca, in zasmehuje bedake, kterim življenje ni druzega kakor „fosforiziranje" možgan. Posnetek iz govora poslanca Greuterja v deržavnem zboru 20. pros. (Konec.) K sklepu govornik prav živo dokazuje, kako „verfassungstreuerji" zdaj ravno tisto pobijajo, kar so takrat z vso živostjo ter-dili in zagovarjali, ko se je pod Smerlingom Ogrom zo-perv&lo. — Verjamem, gospodje, da Vam resnica ni prav sladka (velik posmeh), nadaljuje Greuter, in zato se bom prederznil Vam še nektere resnice povedati (po-smčh); pustim pa zdaj spominico na strani in vzamem v roko zgodovino te hiše. Povčm Vam v tolažbo, da iz nje se bomo veliko učili, in kljubu spominici bomo svojo prihodnjost vidili veliko lepši. Te nauke so nam dali ti le gospodje (kazajoč na levico); našel sem jih v šte-nogratiških zapisnikih. Poslušajte. Kuranda je rekel (sedaj): „Ogrom gre pravica, kajti zmiraj so si jo ohranili." Berem pa v pervem zvezku štenogr. naznanil stran 938: „Ogerska vstava ni biia le samo razdjana z rovarsko silo, ampak tudi od strani pravice zapravljena in djansko odstranjena." Zraven stoji: „Živa pohvala ob levici in v sredini; desnica je molčala (V elik posmeh.j Kje smo pa sedaj, gospodje? Akoravno nas tudi veržejo in nam se sila godi, bomo vender zopet vstali. — Stran 1047 zagovarja Smerling svojo politiko, da je ogerski zbor razpodil, — in ger-mela mu je po tem zagovoru „dolga in šumeča pohvala v sredini, ob levici in na galerii." Desnica je molčala (Posmeh.) In da je bila desnica vse bolj preroška s svojim molčanjem, kakor pa Vi s svojimi „bravo-kliciu, to priča pričujočnost. — Dalje kaže na Giskra, kako goreče je takrat govoril za narodnosti, zdaj pa vse drugo, in pravi dalje: Takrat se je zmiraj govorilo o narodnih pravicah. Kaj pa da takrat so zamogli razne narodnosti rabiti zoper Madjare, ker bili so odmenjeni tudi njim njih pravice vzeti. Dandanašnji se je od same doslednosti razmera spremenila. (Posmeh ob desnici.) L. 1861 se je reklo Ogrom: Pridite, zapisano je v 26. februarji; Čehom pravijo danes: Pridite, zapisano je v 21. grudnu. Ogri pa niso prišli^ in s tim so postali naši gospodje. Morebiti bodo še Cehi naši gospodje s tim , da tudi ne pridejo. (Posmeh. Klici ob levi: Nikoli ne!) To nasprotje med kdaj in zdaj govornik še dalje izpeljuje in pravi potlej : Poprej je bil človek centralist in bil je vstavo-deržec (verfassungstreu); sedaj je človek dvalist, in je tudi še „verfassungstreu", to se pravi: ali je solnčno, ali je deževno, zmiraj „vertassungstreu." (Dolg posmeh.) Dr. Giskra je klical: „Deržite vstavo," — ravno kakor se sedaj tolikrat bere v berzopisih (telegramih): ,, Ne dajte vsega po mihelnovo iz rok, kar je drugim po volji, če tudi škoduje." No gospodje, sam sem bil priča odjenljivosti; če pa je bila po mihelnovo ta odjenljivost, naj njegova ekscelencija sama presodi. Zdaj pa še to ; takrat so Čehi, takrat so Poljci, takrat so Slovenci govorili v prid zaterte ogerske pravice, in nikakor ne morem verjeti, da bi leti (Ogri) danes, ko so do pravice dospeli, svojo roko v to ponudili, da bi se njih nekdanjim zagovornikom ravno tista krivica godila, ktere so jih uni oteli. (Pohvala ob desni in na desni sredini.) Edinost narodov je neodjenljivo potrebna, in da se ta doseže, Vam rečem odkrito : Pustite nas Tirolce biti, kakor smo bili od 500 let; in ako nas pustite Tirolce biti, bomo tudi dobri Avstrijanci, kakor smo bili od 500 let. Ali, ako hočete iz nas speštati Avstrijane tako, da bi v nas Tirolca zaterli, potlej ne boste imeli ne Tirolca in ne Avstrijanca. (Priterjenje ob desni.)... Iz Budejevic pripoveduje ,,Blahovest," da se je molitev pred šolo in po šoli mnogotero odpravila, aa bi Čert ne vzel za zlo, se uče otroci pesmice, ktere boje niso ne keršanske in ne judovske, ampak nekaj tacega kakor morizonski svalki, ktere more vživati sleherni, kar koli mu kazi. S tistimi svalki se nihče ne ozdravi, in s temi pesničkami — ne vemo — če se deca v nravi izobražajo na verski podlagi, kakor hoteva tudi nova postava. Po nekterih razredih ao otroci sami zahtevali, da naj se navadne molitve opravljajo pred Šolo in po soli. Kaj pa, da v„„sktrbi"" za nravno odrejo jim niso tega dovolili. Neki učitelj je menda kaznoval otroke, kteri so ga pozdravili: ,,Gelobt sei Jesus Christus," ali pa če so po šoli molili. Starši imajo zakaj premišljevati, če se bodo v tacih šolah otroci nravno odredili. Judovski starši imajo svojo lastno šolo, da se jim otroci odrejajo po postavah judovske vere; le samo otroci keršanskih staršev imajo biti izročeni samovoljnosti nekterih gospodov. Nekako svarilo, pisarijo že delj časa, je Beust in za njim tudi Daru poslal vesoljnemu zboru o določilih cerkvenih (canones de ecclesia), češ, da so nevarni temeljnim deržavnim postavam in bi jih vlada dopustiti ne mogla. Nekako vradno, pravi „Vaterland,u ki se v sedanji zmešnjavi prav dostojno vede, se naznanuje, da je grof Trauttmansdorff izročil ono Beustovo „noto" kardinalu Antonelitu. Le-ta pa odgovori mirno, kakor je že navada njegova, da mu ne more o tem nič gotovega obljubiti. Do zborovih obravnav nima on vpliva, ni v odboru zato, in tudi ne ve, ali in koliko se bode v zboru res obravnavalo stavkov, ktere našteva Beust v svojem pismu. Tudi toliko ni kardinal povedal, jeli bode naznanil to sv. Očetu ali ne, kar se sicer samo po sebi razume. — In v posebnem dopisu iz Rima se pripoveduje, da je visok gospod djal: „Zborove določila (canones) ostanejo, Beust pa pojde." Pripovedovali so v tej reči tako, ako zbor stori res nektere omenjene sklepe ali določbe, da tudi francoska vlada preti umakniti vojake svoje iz papeževe deržave, sv. Oče pa so neki prav mirno rekli na to: „Papež ni za to na svetu, da ravna po željah raznih vlad, temuč da oznanuje resnjco." — Švicarski katolicanje življenje razodevajo. Zvezno svetovavstvo v kantonu Zug-u je tri jezuite po policajih iztiralo, ki so v Baar-u misijon imeli. Kako tolerantno! Naslednji dan so imeli volitve, in katoličani — ne bod te leni! — pustijo novo-erske „beričoslovce" na cedilu in izvolijo — katoličane. To je pošteno! V djanji se mora pokazati katoličan. — Is Berna piše „Hlas", da se je bil pretekle dni neki judovsk napasenec oblekel v kapucinsko obleko in je svoje burke počenjal med zijalastimi ljudmi, med kterimi je bilo tudi mnogo katoličanov, tako na pr. je delil odpustke, blagoslavljal itd. — Dete ga lepega varstva katol. vere v Bernu! — V Berlinu so frajmavrarji poslednji čas zopet hudo rogovilili zoper katoliške redove. Opekli so se pa ne manj kakor pred nekimi mesci kričarji na Avstrijan-skem. Glasoviti jezuito- iu kloštrojedec profesor Gneist, mojster v mavtarski beznici, je bil v Berlinu spisal peticijo do zbora zoper redove. Prosili so pa katoličani berlinski zbornico, da naj prošnjo zoper redove dobro prevdari, ker je v Berlinu vse skoz in skoz znano, da ljudstvo ni za to peticijo, temuč je zgolj šušmarstvo neke stranke. Temu nasproti pa bi visoka zbornica občinstvu močno vstregla, ako bi tudi beznice frajmavrarske občinski postavi podvergla, kakor so redovi podverženi. Prednosti ali privilegije in skrivnostljarijc teh mavtar-jev so v očeh ljudstva pošastnosti sedaj , ko je doba očitnosti. Tako prošnja katoličanov. Gosp. Schulze je v zboru rekel, da Gneistov predlog zoper redove je nečeden (unsittlichj, nečlovekoljuben in nepoli-tišk. Naznanja se iz Berlina, da iz vsih strani kraljestva prihajajo protesti zoper preklicani Gneistov predlog, ki hoče klošterske naprave na Pruskem zatreti. Laško deržavno gospodarstvo. Omenili smo ravno spredej, kolik nezmeren primanjkljej žuga za to leto tako imenovanemu italijanskemu kraljestvu pri vsem tem, da vedno cerkev golijo ic zmiraj nove davke razpisujejo. In zopet „Unita" naznanuje, kako je minister Kvintino Sella storil predlog, da naj se cerkev se na novo ogoli in olupi, s tim, da naj se kar vse duhovnijske ali farne posestva spremenč v deržavni papir. S tim zopet hočejo šantavo deržavo v denarni stiski podpirati! L. 186