LETO 18/DEC 2000 Qvobocfni YEAR 18/DEC 2000 w razgovori Rudi Stopar Stopariada - s Sevnico v srcu &ree (j)iafogues SVOBODNI RAZGOVORI ČETRTLETNIK USTANOVLJEN 12.10.1982 PUBLIKACIJA SLOVENSKO -AVSTRALSKIH LJUBITELJEV UMETNOSTI IN KULTURE SALUK FREE DIALOGUES QUARTERLY FOUNDED 12.10.1982 PUBLISHED BY SLOVENIAN-AUSTRALIAN LOVERS OF ARTS AND CULTURE SALAC Ustanoviteljica Tehnična urednica To zadnjo izdajo uredil Tel/Faks Pavla Gruden Judith Bell Lojze Košorok 25 Gould Ave., Petersham NSW 2049 02)95608149 The Founder Technical Editor This last issue edited by Phone/Fax Mnenja, izražena v tem glasilu ne predstavljajo mnenja urednika, avtorji so sami odgovorni za svoja dela. Rudi Stopar Strašilo z vrabci Printed Judith ID. Bell - Secretarial Services First floor 39 Oxford Rd., Inglebum 2565 Ph. (02) 8703 7084 Fax. (02) 9829-3227 i SVOBODNI RAZGOVORI Kratek sprehod skozi vsebino 1. 2. 3. 13 14 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 34 35 35 36 37 38 38 39 40 41 42 43 45 46 47 58 NASLOVNICA: Rudi Stopar Stopariada - s Sevnico v srcu Rudi Stopar Strašila z vrabci Ivanka Škof: Who are these smiling Faces? Lojze Košorok: Peter Česnik: Henry Roussoeau: Deklice in dečki Creed of Peace: Anon Credo: 4 poems: Rudi Stopar: Franc Forstnerič: Bert Pribac: Bert Pribac: Lojze Košorok: So to res zadnja številka Svobodnih Razgovorov? (Vir: ITD 7 10.1975 prispevala Marija Košorok) Kratek oris Slovencev v Avstraliji Tyranny of distance The dream Of Yadwigha (Vir; DELO Prispevala Pavla Gruden) Prevod Pavle Gruden H.Eržen, A. Pregarc, H. Močivnik, LBurnik Legiša Deseti brat-skulptura, pesem-Železnjaki B. Pribac-Bronasti tolkač Obisk kraljice Dnevnik s poti Skozi ogenj in pepel 40 let delovanja Slovenskega društva Sydney Boris A. Novak: ISKRICE Ob praznovanju svetega leta 2000 Zgodovina krščanstva France Mihelič: Pavla Gruden: Marija Zavetnica S plaščem, Vir: Ernesto Cardenal: Karel Woytila: Lojze Košorok: Pavla Gruden: Pavla Gruden: Pavla Gruden: Pavla Gruden: France Prešeren: Lojze Košorok: Pavla Gruden: Ljubezen do besed Pavla Gruden: Minimalizem Vrtinec življenja na pogorišču niča Štiri zgodbe v sto besedah Arhiv R. Slovenije 38 Molitev za Marilyn Monroe Neizčrpano sonce, slike na straneh 35,36,37,38 in 39 Čas in slovo This world Čisto navadno pismo, Še beseda o Svobodnih Razgovorih Haiku From cycle of Sonnets,(source: A.Zorn,Case of Slovenia) 25 let slovenskih radijskih oddaj v Sydneyu Mi Senda, anon., prevod: Moja pot t»<% f« *<* »4* *<* »•<% itfk itfk iS & 0i% & i% ^ ^ i% i% i*0 0 ^ i\ i% i* 0 ^ ^ ^ 0 i* i* i\ % cVesele božične praznike in srečno nooo leto 2001 «f S «t -t \ s iar, Peter Košak, Pavla pesnila, saj je peti!celini. da moram biti pozoren zlasti na naslednje pesnike: Be| Gruden in Daniela Hliš. Avstralski literarni krog je ime bil njegov Bronasti tolkač tudi prva knjiga slovenskih Izs Osemnajst let pozneje ostajajo razmeija podobna, zdottL. _ zapisov in študij je že toliko, da je opomba v letošnji €apns6vi izdaji izbora Bronasti tolkač in druge pesmi, češ da je Pribac rojakom; še premah dramilo istrskim domačinom. Tudi Pribčevo pesništvo je najJ|^zaslužno, Avstraliji že 40 let po svoje, z (ontološko pojmovanjem izsej|pstvom) ažumd^slechjb Jaznolikim sodobnim pesniškim tokovom v matici. Ob tem nas pole^ ^^dno znova sVežega^rib^evega pesništva prepričajo tudi neveijetni artistični napredek sydne^^^a Prelanurca^|ožetaxŽ^haqa (kar so pokazale nedavne objave v Sodobnosti) pa za zdomske ra||llj|i |§lp modemegai^l prezgodaj pokojnega Petra Košaka v Melbournu, in ne nazadn®^^d]|iya pesnika; in literarno organizatorična vitalnost Pavle Gruden. 4 'V1"' e^jgdna. Izdaj pesniškega najbrž bolj pvfe^kŽpesniki v Stikov z matično poezijo ne omeniam s kakšnimi morebitnimi ovanji, ampak zavoljo problemov, ki sem jih v Večeru izrazil ob izidu pesmi Vladimim lKo^äaäaijenega vzrokov (v najbližji preteklosti predvsem ideoloških) getoizira£ isV tem |j8fc>>postara« zaradi zanemaijenega nujnega nenehnega stika z domačim pesniškimjezikom -il sploh načinom pesniškega estetskega spoznavanja. Ob Pribcu tako razmišljanje Jßäip a\fet^škemu Istranu v prid, kar je, dober zgled ne le avstralskemu slovenskemu lite^^emüi j|rogu? ainfeak književnemu zdomstvu sploh. Ta problem bo najbrž ostal tudi v prih^l^^^^^^^^eljenstvu, saj globalizacija in vklučevanje Slovenije v evropske in sveto^^j^^^^^i^b^^sseljenstva ne llbplj »civilnih« ydecembersko Avstraliji zgradil tu bolj^poročilo in 10, presojanje bno, kakšno ockdoma. losti bosta omejila, marveč kvečjemu pomnožila (seveda ne veq razlogov). Naj mi prijatelj in vrstnik Pribac (roj. 1933), s katej| poletno noč v njegovi gostoljubni hiši (baje jih je v svojem; kar nekaj) v Canberri premlevala slovensko poezijo do zo: kakor estetsko kritiko. V obravnavanem primeru je to sprejemanje zdomskega pesništva tako pri nas kot na tujem literarno popotnico je avtor prinesel iz domovine in kako jggfj Bert Pribac je začel pesnikovati kot koprski dijak in Ljubljani, spominjamo se ga zlasti iz Mladih poto: impresionizma in intimizma, vse troje je bilo takrai Bronastem tolkaču, ki je zmeraj vrh njegovega ustvi v najlepšem pomenu liriziral svojo pisavo, razvil mestoma celo eksistencialne pesniške estetske spoznaven tolkača so se zavedali tudi izseljenci v Argentini, saj je? in literarno pomembnost. Po njegovem je »smisel te pesni; in filozofskem iskanju smisla bivanja v tem kaotičnem iz neizčrpne istrske ljudske umetniške dediščine in avtoijevega optii^jav^sžiVljrenje (kot bi rekel mm že v presivno liriki v mc lv je tudi v Köufe^feäm^1973) pjo, možato ražfičicp ontpjoške, ^pübeseditye. Pomeüa Bronastega delpza zgodovinsko ^ ^-gj^a jji^ižgkem slogu |a/šVjpjskost se napaja " -J^v. ' •■ - ' - - iz neizčrpne istrske ljudske umetniške dediščine in avtorjevega optiranja za življenje (kot bi rekel Maijan Kramberger), namesto za esencializme, konceptualizme in druge izme. Razdalja med življenjem m upesnjevanjem ali »transferom življenja v poezijo«, kot se je ob Prozornih ljudeh izrazil Matjaž Kmecl, je pri Pribcu kratka in neposredna. Če k temu prištejemo šePribčevo jezikovno imaginacijo in metaforiziranje v nazornih jezikovnih slikah, ki mestoma mejijo že na haikuje ali celo aforistično izražene pesniške misli, dobimo pristnega Pribca, čigar poetiko bi se dalo primerjati z naivnim slikarstvom. Tako vidi pesnik tudi samega sebe: »Mislil sem si vedno, da imam bogato dušo in neko prirodno odkritost, ki meji že skoraj na otroško naivnost«. Vezanih oblik skorajdane uporablja, ritme in melodije pa kdajsibodi obogati s skritimi rimami in asonanciami ali kot semjedrnato zapisal: »Pribac razvija dognan pesniški izraz na osnovi slovenske strejše, pa tudi sodobnepesniške kulture, oboje pa skuša oplajati z angleško pesniško izkušnjo« (Delo, 19. 5. 1983). Med Avstralskimi Slovenci je bil Pribac tudi formalno med najbolj izobraženimi, saj je v vselitveni deželi dosegel magisterij bibliotekarstva in bil knjižničar v državnem ministrsrvu za zdravstvo v Canberri. Ontološkosti njegove pozije si brez izobrazbene kulture ne bi mogli predstavljati. France Forstnerič Obisk kraljice Ob njenem obisku v Canberri Pomahala je z doloenim nasmehom, ki ni bil ne odljuden ne priljuden, namenjen nobenemu posebej. Tisti smeh bi morda pogrel zrelega mokega v slastno nezavest, a kako noj pogreje narod in skupnost plemen, ki jih prevzema led? V svojem življenju nisem videl te prave kraljice nikdar do tistega dne, ko je sklenila, do obie ta daljni kraj njenih mej. In nekega dne so bile ulice polne barv in ljudi in iznad koije je pomahala z ruto, veijetno, da bi prepodila izobilje muh, ki jih je tukaj najti. In potem seje vrnila v svoj svet, zdolgoasena od sprevodov, sprejemov in stiskanja rok. Morda si je v resnici elela biti le ena, ki si eli drube in toplote svojega moa. Bila ni ni posebnega - ženska zrelih let in e nabrekle polti, taka, kot jih je videti mnogo: skrbno poesana in obleena, kot da bi pravkar prila iz trgovine na Collins Street* ali pa z zelenjavnega trga izpod mestnih vrat. Tistega dne sva jo z eno spremljala e no pot /v drubi tisoev ljudi/. Ko sva zveer vrnila se domov, utrujena od pranih cest, zaspala sva kot kladi, ne da bi pravljica o lepi kraljici motila najin sen. Bert Pribac * Collins Street je ulica z imenitnimi trgovinami v Melbournu Dnevnik s poti V mestih vzdolž jadranske obale opazujem Evropo, ta pristan debelušnih turistov z vseh strani in vetrov sveta, in gledam ruševine lepo izklesanih kamnov stoletij v obalnih mestih, med rdečimi vasicami, med oljčnimi nasadi, in potem carinske postaje, smrdeče po postanem bencinu. Izbrano oblečeni marksistični dandyji srednjih let ob kavarniških mizicah na pločniku mečejo oči na najstniška telesca, medtem ko srkajo hladni amareto. Evropa je poleti množično drstenje ob obalah Sredozemskega moija in alpskih rek ter jezer, v moreči sopari pasjih dni. In potem sledijo samozadovoljevalne spovedi v katedralah domačega plemena v Rimu, Krakovu, Madridu, Avignonu in Splitu. Potem, ko sem preživel petinpetdeset let pod južnim križem in sem zdaj tudi sam turist, čutim, kot da sem tuj. In se sprašujem: sem sploh še eden njih Beit Pribac Nekaj mnenj o knjigi Ivanke Škof LanskQ leto, to je 19991. je Slovenska Izseljenska matica založila in izdala knjigo, slovenske izseljenke v Avstraliji Ivanke Škof: Skozi ogenj in pepel. Z ozirom, daje avtorica poznana le bolj zamejski in izseljenski Sloveniji, je knjiga dobila kar zadovoljiv odziv tudi v domovini, posebno na Primorskem, odkoder Ivanka prihaja in kjer soji tekla mladostna leta. Ivanko Škof poznamo v Avstraliji kot kulturno delavko, v Melbournu kot dolgoletno učiteljico slovenskega jezika, v krogu SALUKA, kot agilno sodelavko SVOBODNIH RAZGOVOROV, saj je vedno rada sodelovala s svojimi prispevki; tako s svojimi pesmimi, raznimi članki in revijo vedno podpirala moralno in gmotno. Zato je več kot pravično, da se ji na tem mestu, v zadnji številki, toplo zahvalimo za vse kar ji revija S.R. dolguje, za ves njen trud in delo, ki ga je vlagala v slovensko skupnost. Žal, med slovenskimi mediji v Avstraliji, ravno reviji S.R. ni »uspelo« omeniti knjige omenjene avtorice. Nezaslišano! V naslednjih vrsticah beležimo nekaj mnenj o njeni knjigi, katera so bila zapisana ob izidu knjige. Prvo, dodajam še nekaj mojih pripomb in vtisov. Mnenja sem, da je njeno pisanje biografskega značaja, zgodbe, ki jih podaja so nemalokrat žalostne do bolečin. V pisanju občutiš tožbe, prizadetost in vso bolečino ranjene duše, otroka in doraščajočega dekleta. Njeno otroštvo kot ga opisuje je za las podobno otrokom naše generacije, tudi moje! Okupacija, vojna nasilja, nasilno potujčevanje v šolah, nato težke povojne razmere v domovini. Čemur sledi odhod od doma v tujino, v begunstvo in v izseljenstvo. Nato razmere in življenje izseljenca, graditev slovenske skupnosti v Avstraliji in še bi lahko naštevali! Imam občutek, da ji je življenje nakladalo težka bremena. Ali povedano po Cankaijevo: »..kot, daje bila zaznamovana že ob rojstvu..." Življenje ji res ni prizanašalo s preizkušnjami. Jože Prešeren glavni urednik Rodne Grude je v DELU z dne 15.7.99 med drugim zapisal takole: » Že ob prvem bežnem pogledu knjige bralec pomisli: Res to knjigo bi moral prebrati sleherni slovenski učitelj, da bi znal ceniti okoliščine, kakršne ima na voljo slovenska šola. In morala bi jo prebrati sleherna ženska, da bi vedela, kaj vse so morale prestati ženske nekdaj. Prebrati bi jo moral tudi sleherni Slovenec, ki živi na tujem pa si ne upa ali noče priznati, kaj vse je moral pretrpeti, da si je v tujem okolju ustvaril novo življenje«. Pesnik Bert Pribac meni takole: "Ivanka v svoji knjigi ne govori le o sebi, temveč poda zgodovino Primorske in dogodke gledane skozi otroške oči, povojnih let v Sloveniji in Jugoslaviji in pove nam tudi kako je doživela tujino". Pesnica Pavla Gruden: "Mislim, da Ivankina knjiga bi bila čudovita snov za film. Knjigo Skozi ogenj in pepel sem prebrala v eni sapi. Ob branju sem se nasmejala, ponekod pa mi je vsebina priklicala solze na oči. Knjigo držim na nočni omarici in vsak večer preden zaspim, pogledam na njene platnice, čudovito ilustracijo Vasje Čuk, kije res vklenil vanjo vso lepoto in ob enem tragiko Primorske žene. Nehote v svoji zamisli tavam z malo Ivanko in njeno sestro po kameniti poti proti Trstu in na tržnico". Med drugimi tudi njene bivše učiteljice-kolegice kot njene učenke, danes matere, katere so prebrale knjigo se pohvalno izražajo o knjigi, ki sojo prebrale pr. učiteljica Natalija Podreka ji v pismu čestita takole: kot n. "Ivanka, vse kar si zapisala v Tvoji knjigi o Izoli drži. Podobno sem doživljala to mesto ob bivanju tam z mojimi straši. Všeč mi je tvoj opis porednosti in vitalnosti, kljub tragičnosti v tvojih otroških letih.. Čestitam"! Ivanka dobiva, živi kot sama z veseljem pove, tudi prijetne telefonske klice od bralcev iz Slovenije, Trsta, celo iz Argentine in sveda iz Avstralije kjer. Lojze Košorok ŠTIRIDESET LET DELOVANJA SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY 1957—1997 Uvodna beseda Ta zapis je nastal kot skromen poskus da na najkrajši možni način predstavimo delovanje Slovenskega društva Sydney v dobi 40-letnega obstoja. Pisanje ima sicer dokumentarno in zgodovinsko vrednost, ker ima osnovo v dokumentaciji, zapisnikih in poročilih društvenega arhiva. Poudarjam pa, da je ta zapis še nepopoln in ne dokončno urejen! Očitno v arhivu marsikaj manjka. Ni vseh sejnih zapisnikov, niti zapisnikov občnih zborov, da ne govorim o korespondenci. Vendar moramo upoštevati dejstvo, da posebno v prvem obdobju društvo ni imelo svojih lastnih prostorov in so si zapisnikarji in tajniki podajali dokumentacijo iz roke v roko. Zavedam se, da bi bil ta zapis lahko boljši in popolnejši, če bi si kdorkoli vzel več časa, da preštudira dokumentacijo, ki je na razpolago, ali da se pogovori z nekaterimi odborniki, ki bi lahko marsikaj povedali in dodali. Da je društveni arhiv trenutno tak, kot je, gre zasluga Olgi Lah, ki je v zadnjem trenutku pred pripravami za 40. obletnico arhiv uredila kolikor je mogla. Kot je omenjeno, je to le kratek opis, za popolnejšo kroniko si bo kronist moral vzeti veliko več časa, zbrati in prečitati bo moral vse članke v revijah, ki so kdaj poročali o društvenem delovanju, predvsem so to MISLI, ŽAR in vsa društvena glasila, nato slovenske strani v časopisu NAŠE NOVINE in NOVO DOBA, RODNI GRUDI in koledarji Slovenske izseljenske matice, melbournski VESTNIK in morebiti članki v drugih časopisih in koledarjih v zamejstvu in tudi domovini. Težko in odgovorno delo! Zato se mi naj ne zameri, če marsikdo v tem zapisu ne bo našel svojega imena ali dogodka, ki bi bil omembe vreden! Štirideset let je relativno dolga doba! Za društvo lep in visok jubilej. Društvenih dogodkov bi bilo za debelo knjigo. Veliko dogajanj ni bilo nikjer zapisanih, veliko lepega je že zdavnaj šlo v pozabo, ostalo pa je veliko lepih spominov. Vsega ne bo mogel zapisati nihče! Bilo bi pa priporočljivo, da bi se društveni arhiv še uredil in dopolnil, kolikor je to mogoče. Vsi vemo, da so med pokojnimi že številni člani, med njimi tudi trije predsedniki. Ludvik Klakočer, vidna osebnost v naši skupnosti, dolgoletni pevovodja več pevskih zborov, glasbenik in organist. Jože ,Čuješ, dolgoletni kulturno-društveni delavec, pionir naše skupnosti, ki je s svojim delom posegal na vsa področja društvenega in kulturnega življenja Slovencev v Sydneyu. Že leta 1961 je bilo njegovi soprogi podeljeno častno članstvo, prvo te vrste nekomu, ki ni slovenskega rodu. Jože Čuješ je dajal ton in smernice društvom v Sydneyu - legendarna osebnost! Jože Petrič, dolgoletni član odbora S:D:S., ki je z izredno požrtvovalnostjo delal v društvu in zunaj njega, za dobrobit naše skupnosti. Isto bi veljalo za člana Lucijana Kosa, ki je že tudi med pokojnimi. Med pokojnimi je že tudi veliko zaslužnih članov, ki so marsikaj postorili v prid društva. Vsem naš spomin! V tem zapisu je tudi manj podatkov iz zadnjega obdobja, ki ga imamo še vsi najbolj v spominu. Skušal sem s podatki osvetliti predvsem prvo obdobje pionirskega dela, ke se nam vedno bolj odmika iz našega spomina. Sam sem v društvenem odboru deloval 11 let. Večino glavnih akterjev poznam osebno, zato poznam težave in vse naše skupne probleme, s katerimi smo se soočali. Vedno sem z zanimanjem spremljal društveno življenje, kot vso ostalo skupnost, in delovanje drugih organizacij in ustanov. Sodeloval sem v slovenskem tisku in občasno poročal o našem delovanju v občilih v Sloveniji, največ pa v našem tisku v Avstraliji. Slovenskemu društvu ob jubileju prav iskrene čestitke! Prihod prvih Slovencev v Avstralijo V letu 1997 mineva 40 let odkar je bilo uradno ustanovljeno društvo, ki ga danes poznamo pod imenom Slonensko društvo Sydney, in katerega obletnico smo svečano praznovali 27. in 28 septembra 1997. Slovenstvo na območju Sydneya pa se ne začenja z letnico 1957, pač pa se je začelo vsaj že 8 let prej. Prvi val Slovencev je v Avstralijo prišel med 1947 in 1950. To je bila tako imenovana politična emigracija, ki je bila prisiljena zapustiti svoja ognjišča, naj so bili izgnani, bodisi od okupatoija med drugo svetovno vojno ali od povojnih oblasti v domovini. Drugi in največji val Slovencev pa je prišel med leti 1950 in 1960, še vedno begunci, ki smo domovino zapustili zaradi slabih razmer, tako političnih kot ekonomskih. Po letu 1960, in pozneje, je prihod Slovencev kljub oddprtim mejam bistveno manjši, po leti 1975 je priseljevanje komaj omembe vredno. Priseljevanje med prvo in drugo svetovno vojno je bilo neznatno, ve se le, da kakšne organizirane skupnosti niso imeli. Očitno, tega dela emigracije ni nihče raziskoval; vemo le, da so bili iz Primorske,odkoder so se umikali pred italjanskimi fašisti. Koliko je nas Slovencev na območju Sydneya, bo ostala skrivnost. Različni pisci omenjajo, da nas je od 3 do 10 tisoč. Možno, dejstvo je, da smo za Melbournom največja skupina. Združevanje Naravno je, da se Slovenci radi družimo med seboj, v tujini še toliko bolj težimo drug k drugemu; jezik, navade, skupna usoda naroda, kultura in sto drugih dejavnikov nas povezuje. Prva združevanja Slovencev so bila zbirna taborišča. Omenjam le nekatera: v Viktoriji Bonegila, Greta pri Newcastlu, v okolici Sydnya pa St. Marys. Tam so se Slovenci med seboj spoznavali in od tam odhajali naprej po Avstraliji. Nekateri so se naselili kar v St. Marysu, če so le našli v bližini zaposlitev. Po pričevanju le-teh se je že v taborišču in kasneje izven njega začelo organizirano združevanje. Sem sta iz ZDA prišla dva slovenska duhovnika, patra Beno Korbič in Klavdij Okorn in leta 1952 so ustanovili list MISLI, ki izhaja še danes. Prvo organizirano skupnost so imenovali Slovenska zveza (nekateri pravijo tudi Zveza Slovencev?) in je predhodnica današnjega društva. Prirejali so že zabave po okolici Sydneya - v Darlinghurstu leta 1954. Istega leta Jože Čuješ izda prvi laični časopis Slovenska kronika. Po podatkih, ki jih imam, so izšle le tri številke. V St. Maysu so kupili tudi zemljišče,za bodoči slovenski dom. Vendar ga slovenska skupnost ni zmogla odplačati in obdržati. Leta so imeli v St. Marysu prvi slovenski Tabor, slovensko bogoslužje, romanja in podobno. Širili so slovenske knjige, ki so jih naročali v Celovcu, Gorici ali Trstu. Glavno vlogo je imel Jože Čuješ, pojavljajo pa se imena: J.Voršič, L.GIogovšek, J.Forte, ing. J.Jež, dr. Linther, S.Tory, F.Bresnik, J. Šuštar, I.Stanjko, T.Černuta in drugi. Pri združevanju Slovencev v Sydneyu in drugod po svetu je slovenski duhovnik tisti, ki prvi povezuje Slovence, jim poskuša pomagati in je njih duhovni vodnik. Tudi v Sydneyu niso bili izjema. Posebno prvi so bili potrebni društvu in ti so bili: že omenjena patra Beno in Klavdij, za njima pa patri R Pivko, B.Ambrožič, O. Hajnšek, V.Jenko in dr. I.Mikula.Ti so bili med prvimi, ki so bili tudi najbolj povezani z društvom in tudi v kasnejši dobi z ostalimi slovenskimi organizacijami. Vso slovensko dušno pastirstvo v Avstraliji so prevzeli frančiškani. Vsi omenjeni so prišli iz ZDA, kasneje so prihajali duhovniki iz matične frančiškanske province iz Slovenije, z izjemo dr. Mikule, ki je bil škofijski duhovnik, iz avstrijske Koroške. Z ureditvijo Verskega središča v Marrylandsu v kasnejših letih, slovensko društvo ni prav nič izgubilo, nasprotno, vsa slovenska skupnost se je dopolnjevala in postala za marsikaj bogatejša. Štirideset let obstoja društva bi nekako razdelili na tri obdobja. Prvo obdobje, ko je društvo delovalo brez svojih lastnih prostorov in v katerim je opravljalo pionirsko delo. To bi bilo nekako od ustanovitve do nakupa zemljišča v Hosley Parku -1957-1969. Drugo obdobje do graditve doma, društvenih prostorov v Wetheril Parku. In tretje obdobje po postavitvi novega doma, časovno, od leta 1985 naprej. USTANOVITEV SLOVENSKEGA DRUŠTVA VSYDNEYU Proti koncu leta 1956 je končno dozorela ideja, da se ustanovi organizacija, ki bi povezovala vse dobronamerne Slovence in si ustanovila svoj DOM! Pater Bernard Ambrožič je v Woollahri, na 121 Queen Streetu imel v najemu hišo, last frančiškanskega reda, v kateri je novo ustanovljeno društvo dobilo svoje prostore. Pobudniki in sklicatelji so bili: Milivoj Lajovic, Ljenko Urbančič, Jože Čuješ, Milan Pleterski, Janez Klemenčič, Stanislav Rapotec, Oton Tumšek, Robert Mršnik in Štefka Fretze; ti so 12. januarja 19957 sklicali sestanek, na katerem so izbrali pripravljalni odbo. Njih naloga je bila, da skliče in izvede ustanovni občni zbor. Pripravljalni odbor so sestavljali: predsednik Milivoj Lajovic, podpredsednika Ivan Plesničar in Simon Pevc, tajnika Ljenko Urbančič in Tončka Vodopivec, blagajnika Janez Perko in Niko Krajc.Odbomiki: Milan Pleterski, Alojzij Kepa in Jože Renko. Ustanovni občni zbor\e bil 2. februarja 1957 v prostorih 121 Queen Street, Woollahra. Takrat je bil izvoljen prvi odbor, sprejeta prva pravila, v katerih je bilo zapisano: »SMOTER DRUŠTVA: POVEZATI VSE ONE DOBRONAMERNE SLOVENCE, KATERIM JE PRI SRCU KULTURNI IN MATERIALNI DOBROBIT TER SVOBODA SLOVENSKEGA NAROD! DRUŠTVO JE NESTRANKARSKO IN SI POSTAVLJA ZA VZOR DEMOKRATIČNE, KRŠČANSKE IN ČLOVEČANSKE PRIDOBITVE.« V upravni odbor so bili izvoljeni enoglasno: predsednik: Milivoj Lajovic častni predsednik: podpredsednik: Simon Pevc p. Bernard Ambrožič podpredsednik. Ivan Plesničar nadzorni odbor: tajnik: Ljenko Urbančič p. Bernard Ambrožič podtajnica: Tončka Vodopivec Stanislav Rapotec blagajnik: Janez Perko Jožef Cej ref. za kulturo: Neva Rudolf Niko Kraje in gospodar: Milan Pleterski Konrad Švajcer odbornik: Alojzij Kepa V prvem poslovnem letu so uredili prostore v domu, ustanovili kulturni krožek, uspela so nedeljska popoldanska predavanja in družabni večeri. V domu je bilo tudi nekaj stanovanj, predvsem za samce. Društveni tajnik Ljenko Urbančič je postal upravnik doma. Hišo so dobili v najem tudi za naslednjo leto ,1958 in trije direktorji so bili odgovorni za red in plačilo. Klakočer je,organiziral pevski krožek, ki pa se ni obnesel. Podoben poskus ni uspel niti z igralsko skupino. Imeli pa so v Paddingtonu pet uspelih zabav. Naslednji redni občni zbor za naslednjo poslovno leto je bil v domu 15 februarja 1958. V upravni odbor je bilo izvoljenih osem oseb, nadzorni odbor pa pet. Predsednik Janez Perko, tajnik Ivan Gologranc, blagajničarka Tončka Vodopivec. Že 4.januarja ti je igralska družina Slovenskega društva Melbourne gostovala v Sydneyu z igro ŽUPANOVA MICKA. Vsekakor dogodek, prva slovenska igra v Sydneyu! Končno je to bil povod, da sta bila 15. marca ustanovljena dramska skupina in pevski zbor. Pri igralski družini sta se predvsem angažirala Vlasta Cergol in Karel Dolenc. Prvo igro naštudirajo in jo priredijo 22.7 58 v Maccabean Hallu. Igro GLAVNI DOBITEK ponovijo v Paddingtonu in 19. oktobra že z njo gostujejo v Newcastle Ta dan je tudi rojstni dan tamkajšnega slovenskega društva TIVOLI, ki deluje še danes. Igralska družina si je nadela ime »SOČA«. Končno se ime društva preoblikuje v ime:SLOV£NSKO DRUŠTVO SYDNEY, (SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY) kakor ga uradno imenujejo še danes.Vrstijo se različna predavanja kot na primer S. Rapotca: Umetnost družabnosti in še druga. Zaradi nezadovoljnega upravljanja doma se večkrat menjajo upravnik in oskrbniki. Končno upravništvo prevzame predsednik Janez Perko, oskrbništvo pa Franc Valenčič. Problemi nastajajo zaradi nediscipliniranosti nekaterih stanovalcev in tudi gostov. Porodi se ideja, da se ustanovi pravnomočna družba, ki bi upravljala dom in izvedla nakup lastne hiše. Sklenjeno je bilo, da se konec junija, ko se izteče najemna pogodba, začno pogajati za nakup hiše. Tretji redni občni zbor je bil 17. januarja 1959 za naslednje poslovno leto, v domu na Queen Street 121, Woollahra. Izvoljeni so bili za predsednika Janez Perko, za tajnico Vlasta Cergol, za blagajnika Marjan Kovač in še šest odbornikov. Na zboru so potrdili nakup hiše in društvo naj bi bilo pokrovitelj in prispevalo začetni kapital. Ustanovili so in tudi registrirali družbo SLOVENE DOM Pty. Ltd. Na njihovem prvem občnem zboru so bili izvoljeni kot direktorji družbe naslednji direktorji: Janez Perko, Ludvik Klakočer, Dušan Lajovic, Jože Čuješ in Emil Fretze. Takrat so imeli okrog 30 delničarjev, ki so obljubili, da bodo kupili delnico v višini 50 funt-šterlingov. Vendar se je pozneje pokazalo, da hiše v Woolahri niso mogli obdržati niti kupiti, zato je prišlo do nakupa hiše na Metropolitan Rd., 7, Enmore. Dramska skupina SOČA postavi na oder komedijo NE KLIČI VRAGA, s ponovitvijo v Wollongongu in igro DOKTOR. V okviru verske organizacije pa so v Paddingtonu v cerkveni dvorani 26. novembra uprizorili igro TRIJE VAŠKI SVETNIKI, v režiji Karla Dolenca. Četrti redni občni zbor je bil v novem domu, Metropolitan Rd., 7, Enmore, 6. februarja 1960. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik Ludvik Klakočer, tajnik Jože Čuješ, blagajnik Dušan Lajovic ter pet odbornikov. Klakočer sprejme funkcijo pogojno, dokler se ne najde primerne osebe, predsedniško mesto v juliju prevzame Janez Klemenčič. Odbor je imel veliko dela z urejanjem prostorov, da so bili primerni za družabna srečanja članov in Slovencev. Zaradi medsebojnih nesoglasij društvo ni objavljalo svojih dejavnosti v Mislih ali Žaru, zato je tajnik Jože Čuješ začasno ali po potrebi izdajal informativno okrožnico pod imenom NAŠ DOM. Viden je osip članstva. V režiji Jožeta Čuješa igralska skupina SOČA naštudira in uprizori igro ZDRAVNIK PROTI LASTNI VOLJI. Prvič v tej dobi nastopijo otroci s pevskimi in baletnimi točkami, skupno z igro dne 9. decembra 1960. Redno pa se prirejajo že utečene zabave. Na naslednjem petem občnem zboru, 14 januarja 1961, so bili izvoljeni: predsednik Janez Klemenčič, tajnica Vlasta Cergol, blagajnik Stane Salobir in še pet odbornikov ter trije v nadzorni odbor. SOČA naštudira Finžgarjevo igro VERIGA, ob avtoijevi sedemdesetletnici. Igro so ponovili v Paddingtonu in v Blacktownu. Povsod je bil obisk nezadovoljiv. Janez Klemenčič je izoblikoval društveni znak: emblem z znakom knježjega kamna, v vencu nageljnov, z napisom Slovensko društvo Sydney. V tem poslovnem letu ostane društvo brez svoje strehe, družba pa je zaradi finančnih težav hišo prodala.Odslej so odborove seje v zasebnih prostorih, sprva pri ge Cergolovi, nato pri LKmetiču in več let pri gdč. Tončki Vodopivec. Zabave se prirejajo v najetih dvoranah. S prihodom p. Odila Hajnška v Sydney so v naslednjih letih igralska skupina in pevci za vaje dobili prostore v frančiškanski dvorani na Oxford Streetu v Paddingtonu. Društvenemu odboru je ob nizkih prihodkih odplačevanje postalo težko breme. Nekateri delničaiji družbe, ki so obljubili vplačevanje delnic se teh obljub niso držali. Tudi s strani direktorjev družbe je bilo očitno premalo zainteresiranosti, medsebojnega sodelovanja med direktorji in odborniki društva skoraj ni bilo. Avgusta leta 1957 je začel izhajati list ŽAR, sprva last urednika Ljenka Urbančiča, nato ga je izdajal konzorcij. Ker je bilo društvo v prostorih slovenskega doma v Woollahri, ki ga je imelo v najemu društvo, je večina menila, da je ŽAR društveno glasilo. To so sklepali tudi po tem, ker je list pač poročal tudi o društvu. Zaradi nesoglasij in neresnosti posameznikov je kmalu prišlo do zaostritve med Društvom - Žarom - Mislimi in posredno tudi družbo Slovene Dom Pty. Ltd. Prišlo je do neljubih posegov, odstopov od funkcij, izključitev iz društvenega odbora in članstva, urednik Misli je celo dal ostavko na svoje dosmrtno častno predsedništvo Kljub vsemu pa so se posamezniki trudili na vseh področjih društvenega in kultrumega delovanja in voz slovenstva vlekli naprej.Posledlce so bile logične in slovenska skupnost je za vselej izgubila marsikaterega odličnega delavca. Kakor že, pionirsko delo je bilo opravljeno v teh prvih petih letih. Naslednji občni zbor je bil v prostorih Y.M.CA na Pitt St.,325, Sydney, 20. januaija 1962. Izvoljen je bil pet članski odbor: predsednik Janez Klemenčič, tajnik Lojze Košorok, blagajničarka Tončka Vodopivec ter odbornika Lojze Kmetič in Lucijan Mozetič.Soglasno je bil sprejet predlog, da se podeli častno članstvo Mr. & Mrs. Milton Jarvie. Predsednik po treh mesecih odstopi, predsedniško mesto prevzame Lojze Košorok, tajniško pa Lojze Kmetič. Poleg že redno vpeljanih zabav se društveno delo osredotoči na kulturno delo, s prihodom agilnega patra Odila se je delo razmahnilo. Zečne se s šolo, imenovano Slomškova šola, sprva v Paddingtonu, nato v Leichhardtu in Cabramatti. V organizaciji KARITAS se ustanovi godba, na oder postavijo igro TRIJE TIČKI in igro SVOJEGLAVČEK. V režiji Ivana Koželja pa igro DVA LAŽI-ZDRAVNIKA. V okviru društva je bil 5. maja prirejen materinski dan z izredno bogatim programom in 6.oktobra ob 100 letnici Slomškove smrti Slomškova proslava. Na obeh so nastopali v večini otroci Slomškove šole LKIakočer že pridno vadi moški zbor, ki že začenja z nastopi na raznih prireditvah.Na Miklavževanju pater Bernard podeli učencem Slomškove šole lepo izdelana spričevala. Navzočih je bilo več kot 40 otrok. Občna zbora za leti 1963 in 1964 sta bila v prostorih Y.M.C.A. Pitt St., 325, Sydney. Občni zbor za leto 1965 pa v cerkveni dvorani St., Francis v Paddingtonu. Na omenjenem zboru je bilo odločeno, da se mandat odbora za finančno leto, kakor je v navadi v Avstraliji, konča s 30. junijem. V letih 1963 do sredine leta 1969 predseduje društvu Jože Čuješ in tajništvo vodi vsa ta leta Tončka Vodopivec. Prva tri leta opravlja tudi blagajniške posle, nato od 1965 do vključno 1968. leta blagajno Vinko Ovijač. Vsa ta leta je povdarek na kulturnem delu. Slomškova šola deluje v Leichhardtu, Cabramatti in nekaj let v Condell Parku. Društvu je uspelo, da je vsaka sekcija delovala samostojno, nastopali pa so skupno. Lepo je delovala dramska sekcija pod vodstvom Ivana Koželja. Moški pevski zbor marljivo vadi pod taktirko pevovodje Ludvika Klakočeija. Zbor nastopa pri različnih kulturnih prireditvah, nadene se ime » ŠKRJANČKI«, gostuje v Melbournu, občasno sodeluje s petjem pri slovenskem bogoslužju, prirejajo samostojne koncerte in izdajo LP ploščo. Dramska skupina je nastopila z igrami PRI KAPELICI, RADI OREHA, s to Finžgaijevo dramo so gostovali tudi v Canberri. Društvo je navezalo stike in sodelovalo z melbournskim društvenim glasilom VESTNIK. V teh letih se izoblikujejo proslave in družabne prireditve, kot so materinski in očetov dan, kurentovanje, Jožefovanje silvestrovanje in podobno. Te prireditve so postale tradicija in jih društvo pod temi imeni prireja še danes. Leta 1963 v naši sredini pozdravimo p. Velerijana Jenka, ki prevzame dušno pastirstvo v Sydneyu, kasnejšega ustanovitelja Slovensko versko-kulturnega središča v Sydneyu, s sedežem v Merrylandsu. Oktobra 1968 pozdravimo v naši sredini prvega slovenskega škofa v Avstraliji, dr. Janeza Jenka iž novo ustanovljene slovenske škofije v Kopru. Ob desetletnici društva priredi odbor v Marayongu slovenski Tabor, ki je bila takrat naj bolj množično obiskana prireditev. Tabor je bil spomin na Majniško deklaracijo in 100 letnico slovenskih Taborov. Na prireditvah se že pojavljajo narodne noše, prve je za otroke šivala Ivanka Kariž, kasneje pa Marija Košorok in druge. Alfred Brežnik je skiciral nov društveni znak, emblem v treh narodnih barvah z napisom Slovensko društvo Sydney, katerega oblika je bila primemajša za izdelavo značk. To je znak, ki ga poznamo vsi,v uporabi je še danesv znak, ki krasi društveni prapor, članske izkaznice in vse društvene tiskovine. Akcija za dom Važen mejnik v zgodovini društva je brez dvoma AKCIJA ZA DOM, ki jo je julijal 964 ustanovila skupina 7 rojakov. Na novo se je prebudila želja po lastnem domu. Med seboj so izbrali tri zaupnike, Alfreda Brežnika, p. Valerijana Jenka in Vinka Ovijača. Začeli so zbirati denar. Ob prvi obletnici leta 1965, izdajo brošuro PRVO LETNO POROČILO, naslednje leto 1967, izide Drugo in tretje leto zadnje, Tretje letno poročilo. Do takrat se je v blagajno nabralo 6681 dolarjev. V vsaki brošuri je vidno prikazana vsa tedanja društvena dejavnost. Pravila Akcije postanejo del društvenih pravil Odbor je pripravljal nova društvena pravila, ki naj bi bila registrirana in bi društvo s tem dobilo svojo legitimnost. Končno se je že resno mislilo za nakup zemljišča in 31. oktobra 1968 je bila podpisana kupna pogodba za zemljišče na Ferrers Rd., 45, Horsley Park, občina Fairfield. Pogodili so se za vsoto 6.600 dolarjev. V imenu društva so podpisali zaupniki, podpisana pa je bila tudi pogodba med društvom in zaupnikom. i- Zemljišče na gričku ima prav lep razgled, vse do središča mesta Sydney, Za nakup si je veliko prizadeval Adolf Peršič, ki je dolgo iskal primerno zemljišče in ga tudi našel. Kot prva večja kulturna prireditev na zemljišču je bil Prešernov tabor, na cvetno nedeljo 1969, z mašo, blagoslovom butaric, z bogatim kulturnim sporedom, športom in plesom z godbo. Naj omenim še nekaj prizadevnih odbornikov, ki so vsa ta leta sodelovali in si prizadevali za dobrobit Slovencev v Sydneyu, poleg že prej omenjenih oseb, ki se pojavljajo v tem zapisu, in ti so bili: Rudi Brežnik, Janko Berginc, Mile Klemenčič, Vinko Kobal, Marija Košorok, Jože Marinč, Štefka in Emil Fretze, Matija Okorn, Franc in Marija Ratko, Jamškovi in še bi lahko naštevali. V zadnjem obdobju društvo naveže prve stike s Slovensko izseljensko matico. Članstvo je naraslo, društvo dobiva na ugledu in slovenska skupnost dobiva svojo obliko in indentiteto. Vzporedno je p. Valerijan zidal cerkev in z organiziranim delom v teh letih postavil temelje današnjemu Verskemu centru v Merrylandsu. V tem času smo se Slovenci že postavili na trdnejša tla in si ekonomsko opomogli. V teh letih so Slovenci začeli z obiski v Slovenijo. Za poslovno leto 1969/70 ni na voljo zapisnikov, le iz pravkar tiskanega MEMORANDUMA društvenega pravilnika razberemo novi upravni odbor, ki je v tem poslovnem letu deloval, in to so: predsednik Lojze Košorok, podpredsednik Vinko Ovijač, tajnica Silva Batič, blagajničarka Marija Košorok, ref. za zabve A. Peršič. Ref.za mladinsko aktivnost Stane Petkovšek, ref. za članstvo Matija Okorn, ref. za soc. P. Valerijan Jenko in gospodar Franc Ratko. Delo nadzornega odbora opravljajo po novih pravilih zaupniki. V tem letu se je odbor trudil, da uredi prostore in zemljišče za primerno delovanje in potrebe društvenih dejavnosti. Redne zabave pripravlja in organizira še v najetih dvoranah. Zamisel je bila, da se čimprej postavi na zemljišču dvorana, za katero je načrte izdelal ing. Ivan Žigon. Vendar do te izvedbe ni nikdar prišlo. Občni zbor za poslovno leto 1970/71 je bil na zemljišču Ferrers Rd., 45, Horsley Park, 17.5.1970. Zaradi potovanja v domovino, v juliju je odpotovalo 53 članov, je bil občni zbor predčasno. Skupinski polet je organiziral Matija Okorn. Po sklepu zbora dotedanji odbor zaključi svoje delo ob izteku mandata in 4.7.1970 na predajni seji, odborniki predajo svojo dolžnost, v dogovoru z odborniki pa naj bi novoizvoljeni odbor deloval le do registracije. Na seji je prevzel predsedniško mesto Angel Batič. Po sklepu občnega zbora izide prva številka društvenega glasila Slovenska kronika, (od koder tudi gornji podatki). Izšle so le tri številke tega lista.Urednik je bil Jože Čuješ. V tem času se v društvu in odboru pojavijo razna trenja, nekateri v odboru reagirajo kot opzicijski poslanci v parlamentu! V odboru je prihajalo do konfrontacij in nesporazumov, delo je bilo do skrajnosti otežkočeno. Zaupniki zato skličejo izredni občni zbor društva, ki je potekal 26.julija 1970 v Poljski dvorani v Canley Vale-ju. Zbor ni prinesel nobenega sklepa, med člane pa je vnesel še več zmede in nezaupanja. Še danes imam V decembru sprejme mesto predsednika Ivan Bavčar in tajniško mesto Stane Petkovšek. Ta odbor je deloval do konca marca 1971. Občni zbor v Poljski dvorani Canley Vale, 7.3.1971, se takrat zaradi dolgih procedur ni končal, izbran je bil nov odbor, kateremu naj bi predsedoval Jože Čuješ. Z zborom se je nadaljevalö 28.3. v društvenih prostorih. Zaradi načelnih nasprotij je protestno odstopilo iz odbora pet članov in zapustilo občni zbor. Razcep ni bil samo v odboru, temveč tudi v članstvu. Od tedaj vodi društvo predsednik Lojze Kmetič. DRUGO OBDOBJE DRUŠTVENEGA DELOVANJA Tako prehaja Društvo v svoje drugo obdobje delovanja. Cilji ostanejo isti, predvsem je želja vseh, da čimprej pridejo do svojega doma, kar je želja vseh dobronamernih Slovencev. Končno se društvo registrira 16. avgusta 1971. Slovensko društvo Sydney se pravno ustanovi kot Družba z zavezo, omejeno na jamstvo. Prvi občni zbor kot Družba je bil 7. nov. 1971. Za predsednika je ponovno izvoljen Lojze Kmetič Prepis zemlje na društvo, kot na legalno družbo se opravi v letu 1975. Tako so zaupniki razrešeni vseh dolžnosti in odgovornosti. Zidava doma Prvi odbor, kot vsi naslednji, se spoprime z delom, ki ni bilo lahko. Že pri samih prošnjah za gradbena dovoljenja so naleteli na nepričakovane ovire in birokracijo. Izkazalo se je, da je zemljišče v zelenem pasu in so kakršne koli gradnje do skrajnosti omejene. Za to ni pristojna le občinska oblast, pač pa država NSW. Vsaj ta ima končno veljavno odločitev. Vsi se čudimo, da na to nismo bili opozorjeni vsaj od odvetnikov ob nakupu zemljišča. Po vseh mogočih intervencijah in prošnjah se je našla luknja v zakonu, da je društvo dobilo zeleno luč za gradnjo. Ta »luknjač je našo skupnost drago stala in ker birokratski mlini meljejo počasi, je bil dom zazidan le do polovice. Dom ni bil dokončan, ker je birokracija društvo prisilila v selitev. Zidavo je zaviralo tudi pomanjkanje denarja, pomagali so si s posojili v banki in s kratkoročnimi brez obrestnimi posojili nekaterih odbornikov in član. Postopoma so prostori postali fuunkcionalni, z vsemi pritiklinami in tudi okusno urejeni. Urejeno je bilo tudi okolje, balinišča, bazen, parkirišče itd. Člani so pomagali z denarjem, prostovoljnim delom, raznimi materiali in podobnim. Član B.Marinič je npr. Na svoje stroške dal urediti avlo, kjer je stalo poprsje RPnešema. Kulturno in društveno delovanje * V lastnih prostorih je bilo družabno in kulturno delovanje lažje in kulturno življenje se je odvijalo nemoteno. Le za večje prireditve in gostovanja so bile najete večje dvorane. V tej dobi je gostovalo kar nekaj ansamblov in kulturnih skupin iz domovine. Tako je imelo društvo leta 1972 v gosteh kot prvo skupino ANSAMBEL SLAK. Nato MINORES, SAVSKI VAL, OTTAVIO BRAJKO, LJUBLJANSKI OKTET, PLANŠARJE in še koga. V društveni dvorani so nastopili s komedijo Toneta Partljiča MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK, igralci ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega. Izseljenska matica je posredovala, da je društvo dobilo poprsje pesnika Franceta Prešerna, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina. V društvu smo se srečavali z raznimi gosti iz domovine: s kulturniki, novinarji, s pisatelji in pesniki. Imeli smo goste iz AMERIKE, Tony Petkovšek je iz Clevelanda pripeljal skupino Slovencev, ki je zasadila nekaj dreves. Tony pa je posnel prenekateri pogovor z našimi odborniki in rojaki in jih nato predvajal v Ameriki v slovenskih radijskih oddajah. Društvo je navezalo stike z Izseljensko matico, konzulatom, tako so nemoteno prihajale sem knjige, revije, časopisi, filmi in še kaj. Skratka, kulturna povezava je stekla na vse strani, povezani smo bili z domovino in tudi s tukajšnimi slovenskimi društvi. Končno normalno sodelovanje. Tudi s poukom slovenščine za otroke so začeli, vendar tu ni bilo veliko sreče. Nekaj več sreče je bilo s folklorno skupino. Takrat jo je vodila Marija Košorok, otrokom je naredila tudi narodne noše. Na tekmovanju 27 etničnih skupin, ki so se pomerile v mestni hiši v Sydneyu, so odnesli prvo nagrado, kot folkloristi z najlepšimi narodnimi nošami. Dobili so pokal in nagrado 500 dolarjev. S folkloro so nadaljevali, s presledki, vse do današnjih dni. Danes pleše že tretja generacija, problem so učitelji, ob vsej dobri volji pa je premalo Z ustoličenjem Prešerna je bil na isti slavnosti razvit društveni prapor za katerega ima največ zaslug Tone Buloveč. V tem obdobju je bila v okviru društva le ena gledališka predstava. VDOVA URŠLINKA je bila odigrana v Strathfieldu 4.sept. 1976. Družabne prireditve so bile v tem obdobju na vrhuncu, krajše proslave, materinski in očetovski dnevi, miklavževanje so že prava tradicija.Prireditve so bile zadovoljivo obiskane in nemalo predstav je bilo nepozabno doživetje. Za družabno in kulturno delovanje imajo v tej dobi največ zaslug Marija in Vinko Ovijač, Danica in Jože Petrič A.Brežnik, F.Stare/LKmetič, I.Koželj, posebne zasluge za marsikatero organizacijo na raznih področjih izven društvenega okvira imata Ivanka in Tone Bulovec. Društvo se je povezovalo z raznimi ustanovami, organizacijami, društvi, odbori, politiki itd. Omenjni se povezujejo z ustanovami, kot je bil takrat Ethnic Radio 2EA, Ethnic Communities Council, Ethnic Affairs Comission, Zveza slovenskih društev Avstraliji in v NSW ter drugimi organizacijami na lokalni ravni. Skratka, društvo se je odpiralo navzven, kot je narekovala politika multikulturalizma. Časopisni tisk S svojimi glasili društvo ni imelo posebne sreče. S tem ni rečeno.da ni imelo v svoji sredi sposobnih ljudi. Leta 1971 je društvo izdajalo trimesečno glasilo DRUŠTVENE NOVICE, prvi urednik je bil Alfred Brežnik, od leta 1972 do 1974 je urejevala Vlasta Klemenčič, in od 1974 do 1977 Danica Petrič. Leta 1979 izide društveno glasilo AVSTRALSKI SLOVENEC, ki ga urejuje in upravlja Ivanka Bulovec, pomaga ji Pavla Gruden. To glasilo preraste društvene okvire, postaja zanimivo in si širi krog bralcev. Od leta 1981 naprej ga ureja Jože Žohar, odstopi od urejanja zaradi neprimernih, oz. obrekljivih člankov. V prvi dobi z dopisi sodeluje tudi Lojze Košorok, nato sedelujeta Pavle Bogataj in Darko Borec in še nekateri drugi. Naslednjih poskusov menda ni bilo. Društvo je svoje prireditve oglaševalo preko Radia 2EA, kar je najučinkoviteje, ter v Mislih in Novi Dobi. Omenili smo že društveno glasilo SLOVENSKA KRONIKA, ki je izhajala leta 1970, izdane so bile tri številke. Glasilo je urejal Jože Čuješ. Vse tri številke nosijo oznako: Leto III, s tem je bilo izraženo urednikovo mnenje, da Slovenska kronika izhaja tretje leto, kot nadaljevanje istoimenskega glasila, ki je izhajalo leta 1954/55. leta. " Lovska družina Ta postane del društva 1977 leta. Uspešno deluje še danes, brez dvoma so imeli lovci veliko lepih doživetij na lovih na divjad ali pri ribolovu. Vsak lov je neka vrsta družabnost, šport, predvsem pa medsebojno prijateljstvo. Navadno se lov konča s piknikom. Vadili in tekmovali so tudi s streljanjem z zračno puško, imajo vsakoletne zabave in večeije in še druge družabnosti. Š svojimi lovskimi uniformami so sodelovali tudi na raznih paradah. Občasno so se srečevali s kolegi drugih društev in verjetno «pogruntali« kako duhovito lovsko dogodivščino. Mladinsko udejstvovanje Udejstvovanje mladine v društvu je bilo vedno pomanjkljivo. Nikdar in nikomur ni uspelo vključiti v društveno delo mladine. Več kot nekaj skupnih srečanj ni bilo. In to le na »disko« večerih. Častne izjeme so posamezniki, ki so sodelovali s starši v folklornih skupinah in morda petju. Prepričan pa sem, da je imela večina odbornikov napačen pristop in odnos do mladine! Balinarji so bili, kot pri vseh slovenskih društvih v Avstraliji tudi v Sydneyu vedno aktivni. Odnesli so prenekatero zmago, saj je v društveni vetrini lepo število pokalov in priznanj. Uvedli so tudi vsakoletno tekmovanje za Prešernov pokal. Menda ni bilo vikenda, da ne bi metali krogel. Prirejali so vsakoletna medsebojna tekmovanja, tako na domačem igrišču kot tudi na meddruštvenih tekmovanjih. V tem obdobju so bili na čelu odborov naslednji predsedniki: L. Kmetič, Dušan Lajovic, Jože Petrič, Tone Bulovec, Vinko Ovijač, Ivan Koželj, krajšo dobo so v tem času delovali še naslednji predseniki: Drago Räber, Janez Zafošnik, Henrik Juriševič in Slavko Prinčič. Kot obomiki pa izstopajo: Neva Menart, Saša Lajovic, Vinko in Ivan Kobal, Alfred Brežnik, Ludvik Klakočer, Franc Stare, Dane Brkovec, Drago Räber, R.Čadež, Franc Mramor, Mirko Godec, Lucijan Kos, Dare Borec, Pavle Bogataj, Aiaznik, Karlo Ovijač, H.Šarkan, Jakob Tomšič, M:Rober, J.Kunc, Ivanka Bulovec in drugi. Po odstopu petih odbornikov 1971. leta bi bilo pričakovati, da se bodo razmere v društvu umirile, meneč, da so bila trenja le političnega značaja, vendar se je pokazalo, da temu ni bilo tako. Prišlo je do medsebojnih trenj, odstopov iz odborov in celo do izključitev, kar ni bilo v prid in ugledu društva. Čas prinese svoje, okolje in razmere se spreminjajo. Nihče, najmanj pa v društvih, kjer se dela prostovoljno, se neče nihče podrejati nekakšni «oblasti« samozvanih političnih voditeljev - demagogov, ki so si jemali v zakup »antikomunizem«! Nestrpnot je napetost še stopnjevala, tako, da je prišlo do neljubih obrekovanj. Šele s posredovanjem odvetnikov in javnih opravičil je prišlo do poravnave. Je pa razumljivo, da je takšna zadeva obremenila društvo tako gmotno kot moralno. Vendar pa so navzlic vsemu nazadnje le zmagali razum, dobra volja in vedno so se našli dobronamerni ljudje, ki so nadaljevali delo v društvu in opravljali svoje poslanstvo ze dobrobit slovenske skupnosti, katere vodilo je bila ljubezen do domovine in slovenstva! TRETJE OBDOBJE DRUŠTVENEGA DELOVANJA Prodaja Doma in selelitev Ko govorimo o obdobjih društvenega delovanja v različnih okoliščinah in časovnem prostoru, bi rekel, da je to tretje obdobje, ki ga je društvo živelo v bližnji preteklosti, ki ga živi danes ob praznovanju štirideset letnice Društva! To obdobje bi začeli z letom 1985, ki je pomemben mejnik v delovanju društva. Mejnik neke dobe je vedno nekaj, kar je preteklost in ko se zečanje nekaj novega, kar je bodočnost. Društvo je bilo pred tem, da si mora najti novo zatočišče, na novem prostoru in začeti znova. Decembra 1984 odstopi kot predsednik Ivan Koželj, in njegovo mesto prevzame Štefan Šemek. Na srečo vse slovenske skupnosti se je našel mož zrelih let, ki ve, kaj mu je storiti, kje stoji in kaj skupnost potrebuje in "kaj mož storiti je dolžan". Vrgel se je na delo, zavedal se je, da je prevzel težko breme in težko nalogo. Podedoval je prazno društveno blagajno in čedno vsoto dolgov. Država je zahtevala vrnitev zemljišča v Horsley Parku, namen te vrnitve je bilo ustvarjanje zelenih pasov v sydneyskemu okolišu. Sicer je zemljišče imelo svojo vrednost, ki jo je država društvu priznala. Obenem je država uvidevno priznala določeno ekonomsko in moralno vrednost, kar je dom pomenil Slovencem v Sydneyu. Tako so bila društvu dodeljena sredstva, na voljo pa nakup novega zemljišča. Odbor se je odločil za nakup zemljišča, v Wetherill Parku. Tu danes stoji slovenski DOM, ponos vsakega Slovenca in dokaz skupnega slovenskega dela v Sydneyu. Pogajanja za prodajo in nakup novega zemljišča sose vlekla skoraj dve leti, društvo je dobilo izplačilo šele avgusta 1986. V tem času so bili izdelani načrti za novo gradnjo in ti so bili predloženi občini Fairfield. Tudi tu se kasneje pokaže nepredviden strošek, komunalna uprava zahteva več kot 44 tisoč dolarjev za priključke kanalizacije in kar spada k temu. Zaradi tega in zaradi drugih težav, predvsem birokratskih, se stvar zavlačije in z delom in kopanjem temeljev začnejo šele marca 1987. Blagoslovitev temeljnega kamna opravi v p. V. Jenko ob asistenci p.C. Božiča. Z zidavo pričnejo v dugi polovici 1987 leta. Gradnja je napredovala relativno hitro, kajti 23. julija leta 1988 je v novi sezidani stavbi blagoslov DOMA. Svečanost in obred je opravil torontski nadškof dr. Alojz Ambrožič, ob. asistenci p. Valerijana in p. Cirila. Mesec dni kasneje, 22.8.1988 je že bila prva seja upravnega odbora v novih prostorih. V tem času se začne postopna selitev, prostori so funkcionalni, vendar je še marsikaj za postoriti. Zato se odprfle premakne na 22. april 1989. Od tedaj naprej se že začnejo aktivnosti normalno razvijati. Še nekaj let je trajalo, da so prostori urejeni, kot jih vidimo in uživamo danes Novi slovenski dom, kakršen je danes, je rezultat dela mnogih rok. Brez dvoma pa gre velik del zaslug za IL . uspeh Slovenskega društva Sydneyu v desetih letih od decembra 1984 - Štefanu Šerneku. Imel je vizijo o slovenski skupnosti, premogel je zagnanost in energijo, daje premagoval prej omenjena nasprotja. Njegova mirna osebnost je vodila Slovence v društvu od 1984 do 1994, to pa je več kot omembe vredno. Znal si je pridobiti odbornike, člane in prijatelje, da so uresničili to, kar so si zadali kot svojo nalogo. Vemo, da to delo ni bilo brez težav, a je bilo kronano z uspehom. Vsi sodelavci pri zidavi doma so zapisani na spominski plošči, ki visi v društveni dvorani na vidnem mestu v zahvalo in trajen spomin. Če bi imela tak dom, recimo 20 let prej, bi bila naša skupnost v Sydneyu prikrajšana za marsikatero nevšečnost. Društvena dejavnost Kljub gradnji so se že utečene društvene dejavnosti odvijala in nadaljevale, še v prostorih »na hribčku«, v Horsley Parku. V tej dobi je moralo društvo plačevati najemnino v svojih bivših prostorih. Tako so tekle nemoteno redne zabave, balinarji in lovci so bili kot vedno agilni. Lovci so v novih prostorih dobili svojo sobo, ki so jo opremeli »po lovsko« in balinarji so dobili svoje balinišče. >• Društvo finančno podpre razne nabirke za kulturne in humane namene. Sodelujejo v šolskem odboru, gmotno podprejo lektorat slovenskega jezika na Macquarie univerzi. Slušateljem tega lektorata podelijo nekaj štipendij. Finančno podprejo igralsko družino v Merrylandsu. Znatna denarna pomoč je bila v času osvajanja dana Sloveniji. Moralno in gmotno je društvo podprlo gibanje za osamosvojitev (DEMOS) preko Narodnega sveta za NSW in takrat izhajajoče glasilo Slovensko pismo! V društvenih prostorih so sprejeli ministra za izseljence v prvi slovenski vladi, dr. Janeza Dularja. Nato predsednika DEMOSa, dr. J.Pučnika. Kasneje še druge ministre, Janeza Janšo, dr. D.Rupla, Lojzeta Peterleta. V teh letih je društvo obiskalo kar lepo število gostov iz domovinee kulturnikov, raznih delegacij, novinarjav, gospodarstvenikov, skupino zdravnikov, politikov in cerkvenih dostojanstvenikov. Kulturne prireditve in dejavnosti V novih prostorih so dane vse možnosti, za uspešno delovanje in razvoj vsakovrstnih dejavnosti. Žal so bile in so dane možnosti vse premalo izkoriščene. S krajšimi presledki je delovala in še deluje folklorna skupina, včasih kar po dve. Ti sta občasno gostovali na raznih prireditvah, festivalih, v sydneyski okolici in tudi zunaj nje. Več let je občasno deloval in nastopal moški pevski zbor, ki gaje uspešno vodil Jože Urbas, nekaj časa tudi Š.Šernek. Nastopali so največ na domačem odru, na vseh kulturnih prireditvah. Naj omenim le eno tradicionalno prireditev, vsako prvo soboto v februarju prireja društvo Prešernovo proslavo, ki ima vedno bogat kulturni program. Dejavnost poživljajo gostovanja iz domovine, različni ansambli, solo pevci, pevski zbori in okteti, godbeniki in igralci. Kdo bi znal našteti vse goste, ki so gostovali med nami v Sydneyu? Naj naštejem vsaj nekatere, kar po spominu: Tu sta nastopili pevki Helena Blagne in Simona Weiss. Z ansamblom MAGNETI je gostovala Neda Ukraden. Nato solist Stane Vidmar. Z domačim ansamblom Veseli Gorenjci je nastopal pevec Alfi Nipič, ki mu je društvo ob tej priliki podelilo častno članstvo. Ansambel MAGNET je imel ob drugem obisku v Avtraliji s seboj znanega humorista Jako Šraufencigaija -Vinko Šimek. Med gosti je bil HENČEK s svojimi godci. KOLEDNIKI s citrami, ansambel BIG BEN, nemara so ti med vsemi najbolj »vžgali«! Odlični so bili pevci in godci ŠTAJERSKIH 7. Gost duštva je bil tudi pesnik Tone Kuntner menda kar trikrat. Z monodramskim delom Matjaža Kmecla se nam je dvakrat predstavil gledališki igralec Tone Gogala, prvič je predstavil Andreja Smoleta in ob drugem obisku Frana Levstika (Polnočno kričanje). V zadnjih letih so nastopili na odru našega društva mešani pevski zbor GALUS iz Celovca. Iz Ljubljane mešani pevski zbor Kliničnega centra: Dr.BOGDAN DERČ. Iz Tržiča na Gorenjskem nam je prepeval mešani pevski zbor ZVON. V novembru 1969 je bil nastop TRŽAŠKEGA OKTETA iz žamejstva-Trsta. Hkrati je bila v društveni dvorani razstava dveh slikarjev M Ob 150 letnici izdaje Prešernovih poezij pa sta imela svoj koncert akademski solo pevec Dušan Kobal in pianist ter skladatelj Aleksander Vodopivec, živeč v Trstu. Letos 1977 ob praznovanju dneva državnosti, je Druge dejavnosti Leta 1986 je bil ustanovljen Ženski krožek, kjer so članice sprva imele družabna srečanja, ob zidavi ddma pa so aktivno pomagale in opravile prenekatero gospodinjsko delo v klubskih prostorih. Posebno so bile dobrodošle v kuhinji. Nekaj let je delovala mladinska sekcija, ki se je zbirala občasno v večernih urah v disku, večjih in drugih aktivnost pa ni bilo. Leta 1992 je bila na posebni prireditvi obeležena 35 letnica društva, med častnimi gosti ni bilo iz pretekle dobe nobenga zaslužnega člana ali odbornika. Slavnost je potekla brez vsakega povdarka na zgodovini društva. Več kot omembe vredno je dejstvo, da je imelo in ima društvo že vrsto let v svojih prostorih igralne avtomate, ki so dober vir dohodkov. Na pragu štiridesetletnice društva Lata 1994 je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika Jože Lah. S svojimi odborniki vestno in uspešno nadaljujejo delo, ki gre že po vpeljanih tirih. V zadnjih letih je bilo pokrito balinišče, in okusno uredili okolico. Lep in drag je bil projekt ureditve športnega kompleksa. S tem je dobilo društvo lepo igrišče za tenis, košarko, odbojko, otroško igrišče. Modernizirali in posodobili so pisarno z aparati, kot so telefoni, faks, aparati za preslikavanje, računalniki in še kaj. Društveni prostori in pritikline Društveni dom kaj radi poimenujemo tudi kar klub ali klubski prostori, pač po avstralsko! Društvo razpolaga z dokaj bogato knjižnico, z biljardi v ločenih prostorih, moderno in sodobno opremljeno kuhinjo s hladilniki, jedilnico, skladiščem, modernim barom, ločenimi prostori za igralne aparate, dvorano, ki lahko sprejme do 500 oseb, prostornim odrom; v ozadju so sobe za garderobo, vključno s prhami in toaletnimi prostori. Posebna soba ob odru se uporablja za razne aktivnosti, razstave ali tudi za varstvo otrok. V vhodni avli so na podstavku poprsje Franceta Prešerna, vhodi v pisarno, knjižnico in v dvorano in vhod v nadstropje, na balkon in lovsko sobo. Kot pritiklina je lepo pokrito balinišče, med stavbo in baliniščem zelenica, kjer se lahko postavijo šotori. Parkirišče je lepo urejeno, razen ob izrednih priložnostih je dovolj prostora za avtomobile. Omenili smo že lepo športno in otroško igrišče, poleg tega ostaja še kar lep kos zelenice, ki je sicer po/asla z drevjem, ostaja še prostoza morebitne dozidave. Pravkar je bil postavljen kozolec, v spomin na 40. obletnico Društva, okrog so nasadili drevje in poimenovali vse skupaj Prešernov park! Ob zaključku naj omenim še imena odbornikov, ki so aktivno in požrtvovalno delovali v tem tretjem obdobju obstoja društva in gradnji Doma in ti so bili: S.Roj, J.Klavžar, E.Ribič, A.Šavle, F.Obid, M. Cerovec, M. Robar, J.Hampton, J.Car, LKmetič, LRibič, J:Farkaš, D:Rabar, S:Zadravec, I.Kustec. Z:Bazika, S:Trstenjak, J.Smuk, R.Smuk. VV.Pušenjak, JPetrič, S.Nemeš, M.SIobodnik, J.Lah, S.Kopše, M.Smrdelj, E&W Žižek in še mnogi drugi. Izredno veliko je postorila in zvesto stala ob možu ob pri zidavi - Anica Šemek. Tudi v tem tretjem obdobju so se mnogi žrtvovali za skupnost; če ne bi imeli tako plemenitih ljudi, ne bi imeli tega kar imamo. Za konec še tole: društvo zadnje čase nima svojega glasila svojo dejavnost oglaša na radiu in v časopisu GLAS SLOVENIJE, kjer tudi objavlja in poroča o dejavnostih društva. Že dolgo vrsto let ima za družabne prireditve in plese najete pretežno slovenske glasbenike. Ti so v glavnem začeli muzicirati samo na društvenih prireditvah in so rasli z nami. Ti so ansambel MAVRICA, danes nastopajo pod imenom VESELI GORENJCI. Drugi tak ansambel je bil SREBRNE STRUNE, ki ga vodi Štefan Sernek jr. Nato so še THE MASTERS, ČRNI BARON in še kdo. Več let je s harmoniko spremljal folklorno skupino harmonikaš Martin Konda, nekjaj let pa že Rudi Čmčec, ki ustanavlja svoj ansambel. Ob njihovih melodijah je bilo veliko lepih uric. Jože Lah Peter Česnik Stanko Kopše Mark Stariha Dominik Dobaj Ivan Koželj Martin Danev Tony Tomažin Predsedniki Slovenskega društva Sydney 1957 -1997 Lojze Kmetič Alex Varga Olga Aščič Tony Kinkela Od: do: Milivoj Lajovic februaija 1957 februarja 1958 Janez Perko februarja 1958 februaija 1960 Ludvik Klakočer februaija 1960 julija 1960 Janez Klemenčič julija 1960 aprila 1962 Lojze Košorok aprila 1962 januarja 1963 Jožže Čuješ januarja 1963 oktobra 1969 Lojze Košorok oktobra 1969 julija 1970 Angelo Batič julija 1970 novembra 1970 Ivan Bavčar novembra 1970 marca (7) 1971 Jože Čuješ marca (7) 1971 marca 1971 Lojze Kmetič marca 1971 novembra 1972 Jože Petrič novembra 1972 decembra 1973 Lojze Kmetič decembra 1973 julija 1974 Jože Petrič julija 1974 septembra 1974 Dušan Lajovic septeembra 1974 oktobra 1975 Vinko Ovijač oktobra 1975 maja 1978 Anton Bulovec maja 1978 septembra 1980 Drago Räber septembra 1980 oktobra 1980 Vinko Ovijač oktobraa 1980 avgusta 1981 Janez Zafffošnik avgusta 1981 marca 1982 Henrik Juriševič marca 1982 aprila 1982 Slavko Prinčič aprila 1982 junija 1982 Ivan Koželj junija 1982 decembra 1984 Štefan Šernek decembra 1984 avgusta 1994 Jože Lah avgusta 1994 oktobra 1997 Sklep Smo na pragu tretjega tisočletja. Zgodovina nam je bila vsaj v zadnjem desetletju drugega tisočletja naklonjena. Slovencen kot narodu - dobili smo svojo državo! In tudi nam, ki smo prišli v Avstralijo v drugi polovici tega stoletja. Navzlic neštetim težavam smo našli gostoljubno deželo, ki nas je sprejela za svoje, našli smo svoj drugi dom, svojo drugo domovino. Uživali smo blagostanje in gostoljublje te dežele, sicer daleč od rodne domovine na drugem koncu sveta. Smo sinovi in hčere naroda, ki so ga hoteli mnogokrat izbrisati z obličja Zemlje. Narod je preživel in mi z njimi vsi, ki smo danes po svetu, predvsem zaradi posledic druge svetovne vojne. Smo morda na to že pozabili? Obremenjeni smo s temi posledicami ter z vsemi vojnimi in povojnimi grozodejstvi, ki še vedno negativno vplivajo na naše delo v skupnosti in predvsem v društvih. Vendar smo kljub vsemu, navlic vsem vihaijem, skozi katere je moralo društvo, srečno prispeli in se zasidrali ter našli svoj DOM. Vedno so se našli Slovenci, možje in žene, ki so ponovno prijeli za krmilo in otemali čolnič pogube, vsakokrat je zmagala zdrava pamet in prevladala ljubezen do vsega, kar je našega slovenskega! Sydney september 1997 Lojze Košorok Boris A. Novak LJUBEZEN DO BESED 4 Kdo je pesnik? Pesnik je vrtnar besed. Pesnik sadi in neguje besede, v pesmi. ♦ Odrasti posluSajo besede, ne da bi jih sliSali. -Pesnik pa je Človek, ki ima posluh za besede. Odrasli berejo besede, ne da bi jih začutili. -Pesnik pa je človek, ki ima tut za besede. Odrasli govorijo besede, ne da bi jih pokušali. -Pesnik pa je človek, ki ima okus za besede. , ne Pesnik pa je človek, ki ima vonj za besede. Odrasli pri besedovanju sploh ne opazijo besed, zato besede zvenejo1 od samote in žalosti. - Pesnik pa s pesmijo prebudi besede v življenje, da cvetijo in zvenijo. Kajti pesnik je zaljubljen v besede. Zato so tudi besede zaljubljene v pesnika. 4 Odrasli uporabljajo besede, ne da bi jih ljubili. Tako se besede pokvarijo in {»starajo. -Otroci pa so drugačni. Otroci se z besedami igrajo. Igra s starih besed postrga rjo in jim povrne mladostni lesk. Igra porodi nove, nezaslišane, nezaslišano lepe besede. Otroci poslušajo besede. Besede so glasba človeških glasov. Otroci čutijo besede: so mehke? trde? okrogle? SpiČaste? Otroci pokufejo besede: so sladke? slane? kisle? grenke? Otroci duhajo besede. Besede so cvetni prah na rožah stvari. Otroci imajo radi besede. Zato imajo tudi besede rade otroke. ♦ Vsak pesnik je velik otrok. In vsak otrok je mati pesnik. Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta. /z pesmarice pesniških oblik OBLIKE SVETA, 1992 MINIMALIZEM Pavla Gruden Otroci: Ping — pong •Verniki": bim — bim — BOM Vojne: bum — bum — bum — BOMBA. ISKRICE Kmalu bi imel red, če bi odpustil tiste, Ki niso ničesar zmožni, obenem pa še tiste, ki so vsega zmožni. FRANE MILČINSKI - JEŽEK Kdor ni trpel, ne ve ničesar. Ne pozna niti dobrega niti zlega, ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe. FENELON Kako prijetno bi bilo življenje, ko bi ljudje, ki imajo denar, tega uporabljali t^ko, kot bi ga uporabili tisti, ki ga nimajo. R. DORGELES Od dvajsetih oseb, ki govore o nas, jih devetnajst govori slabo, edina oseba, ki govori dobro, pa slabo to pove. ANTOINE RIVAROL Ne pozabimo, hudič je v peklu pozitiven lik. STANISLAW JERZY LEC Zdravilo napravi ljudi bolne, matematika žalostne, teologija grešne. MARTIN LUTHER Ne zaupajte človeku, ki se nikoli ne smeje. H.M. DE MONTHERLAND Veliki narodi so vedno ravnali kot gangsterji, majhni pa kot prostititke. STANLEY KUBRICK Slovenci nismo leni, smo pa žrtve spomladanske utrujenosti, poletne sopare, jesenske melanholije in zimske romantike. ŽARKO PETAN OB PRAZNEVANJU SVETEGA LETA 2000 (P.G.) -.. .VEMO. DA SE JE JUDOVSKI ROD... ONESNAŽIL S PRELITJEM KRISTUSOVE KRVI (17KONCIL VTOLEDU) Podoba -NoSenje križa- Hie-ronymusa Boscha (okoli 1450 do 1516; shranjena je v muzeju likovne umetnosti v Gentu) je zelo značilna za protijudovsko propagando v umetniškem ponazarjanju prizorov iz Jezusovega križe-vega pota. Sicer liki, ki obkrožajo Jezusa s križem, ne nosijo judovskih klobukov in tudi ne drugih znamenj, katere jim jo vsilila krščanska srednjeveška družba. Vendar v spačenih obrazih jasno razberemo Karikature Judov. Obtožba, da Jude za vse večne čase bremeni krivda za Jezusovo smrt, in pojmovanje. da so za to dejanje sami priklicali nadse prekletstvo, sta cela stoletja zaznamovala odnose kristjanov do Judov Uradna Cerkev se je Še- le pozno izrekla proti takemu pojmovanju, ki je med drugim tudi podpihovalo antisemitizem Tako je v izjavi drugega vatikanskega koncila leta 1965 o odnosu Cerkve do nekrščanskih ver rečeno: *Čeprav so judovske oblasti s svojimi privrženci pognale Jezusa v smrt, ne moremo za njegovo trpljenje kriviti brez razlike ne vseh takrat živečih ne današnjih Judov. Zanesljivo jo Cerkev novo božje ljudstvo, a vseeno ne smemo Judov prikazovati kot od Boga zavrzeno in prokleto ljudstvo, kakor da bi tako govorilo sveto pismo (Slika: Fabbri) {X'X ki krtcüfisU'J) ZGODOVINA KRŠČANSTVA Državna založba Slovenije in Tiskovno diu'č,' podobnega starodavnemu i reve si t ki so ga orenisli lis ji, i p- 2f j; n i i t >v o-ir, itd i k tc ir ve \ u rc ti ■/ ča v otrošk, i et rib* i«r> lij.e ob nogah sv.t;ga Krištofi, ki ga je spoznal z okoliških cerkva. Vstop vanjo oznanjajo mitološko obarvana razpadajoča Vrsta, .ra katerimi se. kot preberemo v Gostiše-vem katalogu, odpira fantazija, 7 njo pa negotovost in *tido'itosl, ki osvaja, podoba Življenja predmetov in dre * v s, ki oživljajo, in ljudi in živali ki >r spreminjajo v trhle ka-rentovsko 1ti• vesaste privfJc. V/. zajo r? v forib r 'mik si > ti' n u pt In; not wv: .'.na t lif 1 i le-njenosti..' i:. • o. nan. ji h. c :tašča. a prem Hijeno usklpo plo skvah kot razjede no čipkasto sa-toyje. vzpostavlja v balad.no fantastiko in učinkuje kot procesija kot poganski obred ali kresni vrvež. Obla forma načetih aktov in koščena ostrina razjed, lišajasta barva gozdovi't ugaSajOi'ega zelenja, prevladujoča ocncfn?ta sivina prividov. ognjena rdeč,r,a aookatns in pastelni prst gozdnih «*< č so le zamolkli / i .eričefi plesov /■■ žaro*, it? >•• str .h k «;r.Tm 'V "i s r •' v likovno izrazno ", in it b- iči < ir-namentalnc t. Jare slike >o Hkrati pošastno groteskne in neizmerno poetične, btlnd;.ej >esrr, i mu:cvanja in porajanja za neminljivo smrt. Mitično aoživljanis oatave jc v njih razširimo tu vs svet Njihova pravljična človeška zgodoaje raje-dena v mitološko vcrotinje a je obenem ekdslenoelw lipove d samotnega čioveku, \i dojena s'Ojv usodo ancVj"V7J/iv' v zvok v čr\a /r, oh pogled s.:of kaztivčju* i'Ckfno okno k jet v.' v -r.r ■'/(■•os'ii;/ -o-lenja živ.'eine vane «>.<'•• :-a * tv:Jo-vitv opp??n ttrip uez.i:.:ti 't Si-ttj, ki trertvtku vtisnejo počw večnost} -iti zaradika letih je Življenju r mm-Ijivost nov "v sprtjermi 2 o srčnostjo in pozabo ' ■>: icvsmilJeBO lepoto. Spoznatji 'Z izročil zgodovine. vtisnjen* v vojne;'a Kronista uit sttnVrvn >a:,'ea\jne pričevalce apo!:niip" v /trni dna uirt. ki udari tred K*, -mu kot \;nitr resničnost v crtmjajofi mutts, ps d.ifcyibc č. 'i i •''(?' •<■ r -5» so-dntv>t> v n; 1* 'Tl-i mcdC O\ 'ši 'O-lekfivrtosijr m ivi n >r t ,{;>-teri boleče tlijo ntzpint cela specifičnim pogledom zajeta skozi njegovo doživljanje in metaforiko v fantastično sporočilo, ki v sintezi likovnega izraza ter motivne zgodbe živo govori na več ravneh, a do kraja enovito, spremenjeno že malone v likovni sistem. ki služi umetnikovi neizčrpni fantaziji, da ga prenavlja in oživlja z novimi in novimi isto*r-nirrJ npu u.Tipove uisjor/ho-d. tV 1 • sir bok pi jü vjn dobi s stanj, po 1 ijncgd čas.. < se do danes. ko un etnik doji mu svet kot ljubezni vredno grotesko, kot utrip nevidnih, v človeške duše vajenih božanstev narave brez oe&k veil eg boga in se vrača k izy orom. kar ne naz&dnje potrjuje odnos do srednjeveške škofjeloške tradicije, ki jo uteleša riba faronika kot na novo erotično razživet, a s strahovi demonov prežarjen kozmo\ Umetnost Franceta Miheliča M'ro oj'Staja vse bolj k nzmnloška, a 'emrfjcča v domače m izročilu, ko/ bi v VT-'-splosnem razpadanju vsaj v ustv, rjalnem dihu ohranila podrti dom. pa četudi le kot kuliso, skozi katero piha veter spominov, in kot večno smrtnikovo legendo, k t ogrevji in žalosti srce. Ža to je tako specifična in domačna, tudi kadar se dozdeva zaradi strašljivosti motimv in spoznanj neznosna in zaradi smrtne groze v gluhi življenjski loži življenjskemu vese- lju nevarna. V njej se je »' umetnika vsajeni praspomin na poganske prvrodinvne obrede prenxiil v eshatologijo. ki izkušeno govori o nemočnem, a bogatem, s hrepenenjem in ljubeznijo nafmlnje-nem človeku v ognju zgodovine in, intimi samotnega ateljeja, v kate-1 rem se skozi Življenje razrašča smrt kot neločljiva prebivalka življenja, kot črv. ki tiktaka v lesu ali gloda spremenljivo Dafne. Vse v slikar-jevi poetično-lilozofski perspektivi z najbolj bujnim erosom vred je postavljeno nit oder minevanja, ki daje stvarem s svojo metaforičnostjo vrednost brezčasja. enakomerno stkanega iz večne minljivosti. v katero smo uvezeni ljudje med gozdno pn-obitnost kot nerazumne. svet rušeče pošasti, kot našemljeni popotniki in kot enodnevne ljubeznive žuželke, smešno začudene nad hkratnim propadanjem in razraščanjem vsega in vzhi-čcnc v ljubezenskem v/Liku življenja. ki se vsak hip we bolj izteka v pustno pogorišče niča. Iz njega pa v življenjski ljubezni in modrosti vzplamteva umetnost ko! neuničljiv ptič feniks. ki požiga plamene uničenja v estetski ogenj ustvarjalnega privida, darovanega v prenovljeno Žitnico globokovidnih Mi-heličevih spoznanj. Mil. ČE K KOMEU imu*. Mil elič: Apokalipsa II. 1979, pastel na karton. 70x50 cm The punishment of the avaricious, from a manuscript on Heaven and Hell Chaucer's Pardoner is motivated entirely by avarice. The interpretation of dreams was a constant medieval preoccupation. Chanticleer's dream clearly fortells his doom, just as nightmares were feared to prophesy damnation. This horrific representation comes from a French painting of Hell. (from The Canterbury Tales, Geoffrey Chaucer) The punishment of lechers from a french mid-fifteenth-century manuscript. This would be one of the few vices the Pardoner knew little about for Chaucer gives several hints - his high blearing voice, his long yellow hair and his bearlessness - that he was a eunuch. ŠTIRI ZGODBE V STOTIH BESEDAH Amerikanca, ki me nista mogla pridobiti za mormonce, sta me jezno opozorila, da bom skončala v peklu. Jaz pa njima z veseljem: »Nasvidenje v peklu«. Enemu okupatorjevih vohunov so Ljubljančani rekli jegulja na hoduljah, ki gaje dojila volkulja. Visoka slovenska živina pa nedavno: »Partizane so rodile podgane«. Butalska poteza! *** Autobus Sydney - Melbourne. Slovenci k Slovencem. Prispemo. Jaz z vlažno zadnjico. Najdem pijančka, ki mi je odstopil polulan sedež. »Prasec!« »Gospa! Pa tako grdo govorite!« *** Svojčas smo si, brez računalnikov, blazno nabirali odpustke - odličen verski vic! Seje kdo vprašal koliko let vic si fasal? Bili smo res trapasta čreda... Pavla Gruden MARIJA ZAVETNICA S PLAŠČEM čelna slika bratovščinske knijige leta 1605 ustanovljene »latinske« ljubljanske jezuitske kongre gacije; Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije; foto: Marjan Smerke Marija, k Tebi uboge reve mi zapuščeni vpijemo, objokami otroci Eve v dolimi solz vzdihujemo. BREZ ZAVETJA Marilyn Monroe (Norma Jean Mortenson) 1926 - 1962 "Help help help I feel life is coming closer when all I want is to die". Ernesto Cardcnal Molitev za Marilyn Monroe Gospod sprejmi tole žensko k sebi ves svet jo pozna ime ji je Marilyn Monroe menda to ni njeno pravo ime (toda ti poznaš pravo ime te nesrečnice ki sojo posilili ko ji je bilo komaj devet let tisto malo prodajalko ki seje potem komaj šestnajstletna hotela ubiti) zdaj stoji pred teboj brez šminke na obrazu brez predstavnika tiska brez fotografa ni ji treba dajati avtogramov sama je kot vesoljec sredi vesoljske noči. Koje bila še deklica je sanjala da stoji gola v neki cerkvi (tako piše v Timesu) sredi ljudi klečečih z glavo na tlaku morala je hoditi po prstih da ne bi komu stopila na glavo. Ti poznaš nase sanje bolje kot psihiatri. Cerkev hiša skalovje to je varnost materinih prsi ali se kaj več... Glave vernikov (množica glav v mraku pod žarki luči). Toda to svetišče ni bil studio družbe 20th Century Fox. (Rev.: Literatura) NEIZČRPANO SONCE Izbor poezije. Mohorjeva družba Celje in Mohorjeva družba Gorica, Celje,. Gorica 1992; 36 strani Krakowski kardinal Karol Wojtyta, pozneje papež Janez Pavel II., je svoje poezije in literarne eseje objavljal pod psevdonimom Andrzej Jawien ali enostavno A. J. in Andrzej Stanislaw Oruda, Iz njegovih pesmi spoznamo del njegovega notranjega sveta. Predstavljajo napor, da bi v metafori zajel in sporočil, kar Še vznemirja teolo-govo in filozofovo analiziranje snovnega sveta in vezi z njim, hkrati pa tudi neustavljivo in vsepričujočo željo dokopati se do končnega smisla sveta in bivanja, do njune integritete in enovitosti.« Tako piše o papeževem literarnem snovanju angleški novinar poljskega rod vi George Blazinsky v življenjepisu slavnega sodobnika, ki je iziel v Londonu že Leta 1979. Izbor pesmi za pričujočo drobno knjižico je pripravil Tadeusz Moearski in se pri tem, kakor je zapisal Tone Pretnar, ozrl predvsem po »tistih papeževih pesemskih besedilih iz zrelejšega obdobja, ki so toliko univerzalna, da lahko spregovorijo brez pregrade tudi do nepoljskega bralca, hkrati pa toliko poljska, da je čutiti piščevo narodnost in zgodovino, in toliko osebna, da je slutiti za pesnikom tudi zunaj pesniško veličino izpo vedo valca.«< Njegove pesmi se ne prelivajo skozi človeka kot lepota zveneče melodije, temveč vznemirjajo duSo in brazdajo um. V spremnem eseju jih Tadeusz Nowak primerja s staroza veznim psalmom. Pesmi in odlomke iz Nowakovega eseja je iz poljščine prevedel slovenski pesnik in polonist Lojze Krakar. Knjigo je oblikoval in obogatil z ilustracijami Matej Metliko- Ko mislim na domovino, se vračam med drevesa Drevo spoznanja dobrega in zlega je zraslo nad bregovi rek naše zerntje, skupaj z nami je od vekomaj raslo in zrastlo v Cerkev. Njena vez so njene korenine, Nosili smo sadeže; njihova teža nas boguii. Slišali stno, kako se je v globini razcepil panj, čeravno rastejo drevesa iz iste zemlje. Zgodovina tega, kar sc je. zgodilo, se spreminja kakor človeška vest. V njenih menjavah tre peče jo zmage in porazi. Zgodovina jih ne pozablja, ampak poudarja. Ali lahko teče zgodovina prod toku vesti? O, da ne bi zgubili pred očmi te jas nine I Prinaša nam dogodke, ki so za.fli v neizmerni stolp. Človek pa v njem vendarle ve, kam potuje. Samo ljubezen je ravnotežje usode. Bog daj. da ne bi v ljudeh vladal mrakf Sijaj svetlobe naj pada »■ srca in presvetti mrak w vseh ljudeh. Žarek moči naj prodre- v nemoč. Krakow, 1974 (RCVI.TA ZA UCBITniJn KNJIGE '92 4-5) »O BOGU PA. KI GA PRIZ NAVAMO V KRISTUSU, MORAMO RECI. DA JE NATANČNO TUKAJ, KJER SMO MI, IN GAJE SAMO TUKAJ MOGOČE NAJTI« (RAHNER) (2000 let Kiičaiistva) (Delo) Na sliki: Božidar Jakac. Te ran ova trta, 1972. (J. Mfhl-*? ČAS IN SLOVO Čas je prišel, da se poslovimo. Splošno mnenje je, daje vsako slovo grenko in težko. Težko slovo je le takrat kadar se od koga ali od nečesa posloviš za vse večne čase. Če pa se posloviš od neljubih zadev je pa slovo lahko celo prijetno in sladko. Revijä Svobodni Razgovorkse š to izdajo poslovi, za vse večne čase! In če bi se kdo le našel, da bi hotel^s tem delomnadaljevati, prav, naj to počne pod drugo firmo! Ko tfmenjamčas y naslovi^ hoče^ pač |)öydariti, da seje reviji S.R. iztekel njen čas! Res, čas je čudovita beseda jn pojem. Besedo ;čas je težko, če sploh, točno opredeliti. Pojem čas, človeštvo uporablja "v-, več desttisočih inačicah"!^ Najpogostejši rek je veijetno: nimam časa, ima pa vsaj dvojni pomeri res ni ča&a&paj&nimam^zajtdifi! In pa tudi, ne znamo si razporediti čas, ki nam je narazpolago, Čas je brezkončen, nekaterim Čas beži hitro, drugim prepočasi, zavisi od okoliščin v katerihše nahajamo. ^ ^ Ko je človek postal homo sapiens je že\zaznal pomen časa. Zato je sklenil, da bi bilo pametno izmeriti obdobja, noč ali dan, letne čase itd, iznašel je časomer. Sprva je to bil morda sončni ali peščeni, danes imamo že elektronskega. Tako je nastal tudi koledar, s katerim označujemo razna obdobja. Štejemo jih z leti. Poti v vesolju pa merijo s svetlobnimi leti, nam navadnim Zemljanom nepojmlijivo.' Leta človek šteje ralično. Kristjani smo jih začeli šteti s Kristusovem rojstvom, Judje, Muslimani in še mnogi drugi, štejejo po svojih merilih. Vendar ta koledar, ki ga imamo kristjani, seje globaliziral in je uradni koledar vseh držav in narodov. Pametno je tudi, da smo se izmislili tudi urnike, da vemo kdaj v šolo, na delo, v cerkev, in tudi kdaj bomo kaj poslušali na radiu, TV, kdaj izide ta ali oni časopis, kdaj je čas za kosilo itd. Čemu toliko govora o času? Hočem povdariti, da se vse dogaja v nekem času, neki dobi, porajanje in nehanje, vse ima svojo dobo, vse se dogaja v nekem časovnem prostoru, tudi v naravi je tako, vse se spočne, raste in odmre. Tako tudi naša revija S.R. se je pojavila v neki dobi in se konča s to izdajo. Konča-ses koledarskim obeležjem, ko pišemo letnico 2000. Torej je izhajala v časovni dobi zagiijih 20-ih let, zadnjega ^stoletja ali dragega tisočletja. Nekateri bi rekli, da je končala v prvem letu tretjega tisočletja - a res? Ce je temu tako, potem tudi matematika ni več zanesljiva veda!? Vendar to vprašanje prepuščam učenjakom-zanamcem, da to ugotovijo. Vprašanje bo nastalo, zakaj, čemu, revije ne bo več! Nekateri bodo iskali razne krivce in krivdo. Je morda kriv čas? ,Tudi, bi bil odgovor, kar nekaj naših bralcev in plačnikov revije je že pokojnih. Dejstvo je, Ba nas je vedno manj, ne iz leta v leto, nego vsak teden, nas je manj! Če hočem biti malo hudomušen, bi naprtili glavno krivdo Pavli Grudnovi, bivši urednici in ustanoviteljici revije, glavno krivdo-po vsej logiki zato - ker jo je pač ustanovila! Krivci so predvsem tisti, ki revije sploh nikdar niso brali hiti bili naročeni. (Se pravi, nezainteresiranost). Sokrivi so tudi tisti, ki so revijo prejemali a je nikdar plačali." Bilo je tudi nekaj takih, ki je niso redno plačevali. Vsem tistim, ki pa ste bili redni plačniki; hvala Vam, a s tem je nismo mogli obdržati. Tudi ne z nekaj velikodušnimi darili, ki smo jih dobili od sicer redkih darovalcev ter z dotacijo Ministrstva za prosveto R. Slovenije, res, ne gre več. Sokrivi bodo nemara tudi vsi sodelavci revije skozi dveh desetletij, ki so se trudili okrog revije. Predvsem sta to bivša urednika Jože Žohar in Pavla Gruden. Oba sta zastonj delala in če ni bilo dovol] denaija, da bi krilo pošiljko, sta kar sama primaknila kar je manjkalo. Najdlje je S.R. urejeval Jože Zohar in ni čuda, če je on končal z revijo že pred leti, meneč, da ima kaj boljšega za delati, kot se ukvaijati z zastonjkarskem delom! 'Sled' zadnjimi sokrivci, bo nemara tudi zadnji urednik, ki je z izdajanjem strašno zamujal. V nekaj mänj kot dveh letih je uspel izdati le dve številki. Koncem marca je bila napovedana naslednja številka, za naslednjo soboto. Te naslednje sobote, do danes še nismo dočakali. Od takrat tudi nobene komunikacije. Moje pismo poslano v aprilu se mi je sredi maja vrnilo, z oznako "left address". Lahko tu krivimo čas? Morda dojema čas na ezoteričen način. Kdo ve, kdo mu vidi v dušo? Sokrivda bo padla tudi na mene, ker sem pristal na to, da izdamo še eno številko. To zahteva etika, do vseh bralcev, da se dostojno poslovimo. Nebi rad, da bi kronisti za nami, ugotavljali in iskali doklej so izhajali Svobodni Razgovori. Kot je že to bil slučaj z društvenimi Časopiseki, pred nedavnim pa za revijo ASR. Poleg tega je na računu, za katerega sem odgovoren jaz, še toliko, da bomo morda le pokrili stroške pričujoče izdaje. Sicer pa se je Pavla Gruden že ponudila, da je eventuelno pripravljena pokriti stroške treh strani, katere bo sama uredila. In končno denaija tudi ne kaže vračati, ker bi bilo težko presoditi, koliko in komu vse bi bilo treba vrniti? Ne vem v koliko bi bil jaz pristojen, da se v imenu revije S.R., zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli, da je bila revija taka kot je pač bila. Povdarim naj le, da ste pač naredili, kar vam veleva dolžnost, do domovine in naše slovenske skupnosti v Avstraliji. Bila je kamenček v mozaiku naše kulturne dejavnosti. Revija je bila vaša, vas vseh, ki ste jo imeli radi in naše kulturno zrcalo. Lepe božične praznike in več sreče v naslednjem tisočletju! Vsem lep pozdrav! Lojze Košorok Paula Gruden (Born: 1921 in Ljubljana, Slovenia, arrived in Australia in 1948) THIS WORLD (1972) When I was fourteen my world was green. When I was twenty one all of my dreams were undone. When I was twenty four the whole world was sore. There were humans guilty of genocide. There was woman hood deprived of all pride. There were spineless men, and children for sale, abortions, extortions, black-markets and racketeers. Political wheelers and dealers with gangsters and peers, and there was the world awash with innocent tears. The continent of The Holy Ghost was the last post of hope. .... and here am I: a D.P., a no., a refugee, and a wog - in the book of words not even a working dog -which rose to the status of a naturalised Australian from a hemmed-in battler and patronised settler marked with a foreign accent and alien name in this land bereft of visions, wisdom, shame and firm stand - and the world is still the same. Dragi Lojze, Ne vem če si moreš predstavljati kako dobro mi de, da nisem več urednica Sv. (pardon!) Svobodnih Razgovorov, kar gotovo dobro de tudi tistim, ki sem jim žulj v možganih in trn v peti, saj bi po njihovem mnenju že davno morala biti v fazi putrefakcije. Fakt je, da sem še tu, in tukaj. Menda se mi je duša res postavila počez, ko sem se iz kroga Butalcev že davno izpisala, oni pa mene izključili iz ringa-raja-hopsa-sa! Nekdo, ki ga ni več med nami, mi je pred par leti rekel, da me zdaj ko sem stara, preveč spoštuje, da bi me vprašal za ples. Pa to še ni nič. Bilo je pred drugo svetovno vojno, ko mi je koncem plesne sezone (moj plesni partner) rekel, da imam tako lepe oči, kot sta Blejsko in Bohinjsko jezero. Prasnila sem v smeh iz razloga, da Bohinjsko jezero nima otoka. Postal je rdeč kot pesa. Tako kot moj sosed psevdo-evangelist, ko sem ga ravno danes zjutraj, čim je minila TV maša, opozorila, da je nedelja. Zalotila sem ga namreč kako je žagal veje, ki jih je po nevihti privlekel domov za prihodnjo zimo, da ga nebi kdo prehitel... Nič boljši od tistih farizejev, ki po maši hite v klube k poker mašinam. Kar se tiče službe božje na TV pa moram reči, da mi je čisto prav, da je zgodaj zjutraj, ker tako lahko (včasih tudi težko) poslušam naše nedeljske radio oddaje, vmes pa se sprašujem , če TV maša velja toliko kot maša v cerkvi (bolje kot nič?!). Sicer pa vsak po svoje Boga moli. Bog pa vsakega po svoje voli. Ne gre pa mi v glavo vernik, ki zlaga molitve v politične namene. S tem naj končam moje nedeljsko premišljevanje o desničarjih. Vem, da mi tebe ni treba opozarjati na moje eventualne dolge stavke, ker nisi kratke pameti, jaz pa se, kot mačka na soncu rada razlezem med besede, kar je tokrat moj iskren namen, nekaj na račun zastonjkarskih bralcev, še več pa na račun tvojega časa in dela z računalnikom, ki se ga jaz nikoli nebi lotila, ti pa, ki si kronični trpin za slovensko stvar, hlapčuj tokrat meni, ker zaradi slabega vida in pomanjkanja fokusa v desnem očesu, ne morem tipkati. Če boš kot urednik te poslovne, pardon, poslovilne številke Svobodnih Razgovorov, pristal, da to pismo objaviš v celoti, naj tistim bralcem, ki se ne ukvarjajo s Proustom povem, daje večina njegovih stavkov dolga od Graca do Frankfurta, z letalom seveda. Nekateri moji pa gotovo od Ljubljane do Zagreba, tudi po zračni pošti. Zdaj se je gotovo že kdo vprašal, le komu ta baba piše, kateremu Lojzetu? Če se pogovarjamo o tebi, ko obiramo rojake, me vprašajo kateri Košorok. Jaz pa pojasnim - el Košorok. Seje zgodilo, da mi je nekdo rekel, da pozna samo enega na el. Vprašala sem kdo bi naj to bil, pa mi reče da El Greco. Seveda protestiram. Ne pozna ga, ampak ve zanj in v isti mah dodam, da si ti el Lojze, tvoj brat pa J. Košorok. Zdaj pa k Tebi, el. Košorok. Zadnje čase ko pospravljam življenje vsak dan sproti, me zasleduje pomisel, da sem ti dolžna zahvalo ne iz vljudnosti, ampak resnično iskreno zahvalo za vse kar si storil za Svobodne razgovore že od 17.10 1982 pa do danes. O dobi od 17. 10. 1982 do 3.12. 1983 pa bo beseda na drugem mestu pričujočih Svobodnih razgovorov, kar je na prvem mestu odvisno od tebe, ki to številko urejaš. Če to ni mogoče, meni ne bo težko najti prostor za osvetlitev moje dejavnosti v zgoraj omenjeni dobi. Saj imamo v domovini tisk za Slovence doma in po svetu.Ti pa, kot vsi, ki imajo stike z menoj, dobro veš, da tujega nočem, svoje pa dam kadar hočem, saj sva dolgo, dolgo let, točneje že od januarja 1978 sodelovala na slovenskih straneh in sicer v Naših Novinah, tedniku, ki je izhajal dve leti, pa je moral Z Našimi Novinami vred je umrlo glasilo Južnih Slavena SLOVO, ki so ga izdajali pesniki iz vseh koncev in krajev bivše Jugoslavije, pri tebi, v Jugoslovanskem centru za socialno pomoč v Sydneyu (Newtown), tipkali svoje izdelke, midva pa sodelovala ne da bi si metala polena pod noge, lepo število let v tedniku NOVO DOBA, kamor so nama sledili pesniki in pesnice iz lističa SLOVO, ker so se zanašali na najino pomoč, ti pa si slovensko stran urejal po uradnih urah doma, kar nekaj let. Brala sva se v listu TRIGLAV, katerega je sprva urejal Jože Čuješ in med katerega ustanovitelji si bil tudi ti. Slovenska stran je v NOVO DOBA izhajala po njegovi zaslugi. Brala sva se pred davnimi leti tudi v MISLIH, do leta 1964, v Lojzetovem Konjičku izpod peresa Lojzeta Kossi-ja, ki živi v Perthu, občasno celo v GLASU SLOVENIJE. Ti pa si se oglašal, pred leti, v VESTNIKU in SLOVENSKI KRONIKI, s katerima si me spoznal; sploh pa sva si odpirala vrata v slovenski tisk, se včasih po slovensko sporekla, si odpustila, sedaj pa vsak po svoje pospravljava življenje. Anekdot sva si gotovo nabrala za obširno knjigo... Toliko, da ne boš rekel, da ti nisem nikoli pisala... Ne daj se! Imej se! Če bi se sedaj poslavljala na tvojih ali mojih hišnih vratah, bi ti po stari slovenski navadi, v čisti ljubljanščni, rekla pa nkar neč ne zamer! Tako pa, prijateljsko in srčno pozdravljen, in še enkrat hvala za vse. P.S. Čez deset let se boš veijetno vprašal katera? Grudnova..., nadgradnja svojega pokojnega očeta. V Pavlihovi pratiki 2001 na strani 280 med drugim berem:«...revija, Svobodni razgovori kakovostna nadgradnja publikacije Avstralski Slovenec...« Hvala za kakovost. Ostalo pa je zelo ponesrečeno mišljenje. Revija Svobodni razgovori nikakor in nikoli ni bila nadgradnja Avstralskega Slovenca. v Potem piše: »Urednika Pavla Gruden in Jože Zohar sta s peščico sodelavcev vztrajala vrsto let...« Že zopet mišljenje brez točne informacije. Ja, vztrajala sva, a ne skupaj! Se gremo pravljice? ŠE BESEDA O SVOBODNIH RAZGOVORIH Tujega nočem, svoje dam komur in kadar hočem Ustanovila ga je pokojna Ivanka Bulovec in sicer marca 1979; marca 1980 me je naprosila, da jaz sprejmem uredništvo Avstralskega Slovenca, kar sem storila, toda brez velikega navdušenja, saj sem takrat bila že 30 let v avstralskih Butalah. Takoj sem povabila k sodelovanju pesnika J. Žohaija in publicista Lojzeta Košoroka. Maja 1981 je Žohar stopil na mesto urednika, ostala sem za kratek čas njegova sodelavka, dobesedno za kratek čas... Februarju 1982, je pesnik Žohar, z izjavo, daje Avstralski Slovenec pripravljen iti tiho a ponosno v R.I.P., kar se je tudi zgodilo. Torej nadgradnja Avstralskega Slovenca odpade. Pavla Gruden ne gradi na grobovih! Leta 1978 leta ie društvo Jnžni Slaveni ustanovilo svoie glasilo SLOVO s sedežem v Svdnevu. Izhajalo je par let in sicer dvomesečno. Košorok in jaz, oba, on uradno, jaz dobrovoljno, zaposlena pri Yugoslav Welfare Cetre v Sydneyu, sva postala člana tega društva, ker je nekaterim Jugovičem v tem literarnem krogu bila potrebna pomoč. Košorok, ki se je ukvaijal s publicistiko v interesu gornjega Centra in hkrati izpolnjeval dolžnost začasnega direktoija, me je pregovoril, da sem sprejela dobrovoljno direktorstvo in ga vsaj deloma razbremenila, hkrati sva vsak po svojih možnostih podpirala SLOVO. Jaz pa tudi objavljala pesmi iz časa mojega (protestnega) desetletnega molka. Leta 1982 se ie začela pojavljati nujna potreba po širši literarni organizaciji. Bila sem povabljena v Melbourne, da odprem ustanovitveno konferenco Udruženja jugoslavenskih pisaca u Australiji i Novom Zelandu (UJPANZ, kar me še danes spominja na pujsa...), odvijala se je v bratstvu, ki ga ni mogoče opisati. Prišli so iz vseh krajev Avstralije, eden celo iz Nove Zelandije. V Melbournu vsak pri smo ostali »svojih« par dni in se v evforičnem počutju razšli. Nič ni tako dobro, da nebi moglo biti slabše. Ne dolgo po konferenci, smo od tajnice UJPANZ-a dobili neki delovni pravilnik, ki je dišal veliko bolj po diktaturi, kot po demokraciji. Pa se je nekdo (v ozadju?) prekleto zmotil, če je mislil, da nimam svoje pameti. Še tisti, ki se je v davnim spustil z drevesa in po dolgi dobi izumil železni klin, da bi pisal na palmov list, je bolj vedel kaj dela, kot oseba, kije za društvo nadebudnih pesnikov in pisateljev »izdelala« neki delovni pravilnik, mi pa raztreseni sirom demokratične Avstralije. Postavila je, poslušna in ambiciozna mlada pretsednica, pred nas 54 pravil, da jih premislimo, na njih odgovorimo, i tako dalje. In nastopil je trenutek, ko je iz mene izbruhnil protest, pisni protest, ki sem ga imenovala: Slobodni razgovori - štev. 1. 1-17, 10. 1982. Napisala sem ga jaz in nihče drug! Naslednja štev. 2, tudi SLOBODNI RAZGOVORI je izšla 14.11.1982. Tekst za to številko je napisal J.Žohar. Izšlo je 13 številk, 2 Slobodnih in 11 Svobodnih Razgovorov, ki jih je razmnoževal in razpošiljal z vednostjo Yugoslav Welfare Centra, Lojze Košorok. Treba je pripomniti, daje pesnik Jože Žohar uredil največ številk, prof. Leon Krek 2, In imen v Slo-in Svobodnih Razgovorih vključno v 12 številki, je absolutno jasno razvidno, da je literarna revija SVOBODNI RAZGOVORI, ne samo kakovostna ampak tudi možna nadgradnja glasila Južnih Slovenov, ki se je kot omenjeno, imenovalo SLOVO, nikakor pa ne neka nadgradnja Avstralskega Slovenca, ki ga je njegov marljivi urednik, pesnik Žohar, v februarju 1982 poslal v R.I.P. Kot rečeno, jaz ne čakam na grobove, da bi na njih gradila svoje projekte. PAVLA GRUDEN HAIKU POT BESEDE ČLOVEK POT NJEGOV BESEDA BIT BESEDE DUH dih oo Z ROBOVI LISTJA SONCU PO ROBU SE POSTAVLJA EVKALIPT djb IK) V KROŽENJU ZEMLJE FIGO VRREDEN SVET FIGA PA NAJSLAJŠI SAD <&> RAZKORAČENA BOGOMOLJKA - SLUTNJA O APOKALIPSI <£> UDAREC OB SIPO POD OKNOM V VONJU SIVKE MRTEV PTIČEK djb (X) MURI SE SONČI PRI LONČNICAH ZA OKNOM JAZ PA NAD KNJIGO dih NOV DAN SE BUDI GRLICI NA LESI OGRLICA DRHTI dib CVETOČ FRANGIPANI V PREDMESTNI TMI VONJAVA RAZSVETLJAVA cfib vmmmKKm3W '"i O werelfie heavens me^^Aow us! ^ / -S.«-. ' «i To gather here our son^# To send. $hi Orpheus! if Unite again Slovenes as onel* iv-: QJforthe sweetness of his poepy to silence every wrath, be merry Again our cold homesteads at storms so angry ! šil .Jßo^gAlexander Zom, ~ '- •• * n'Ca'se df Slovenia, page 122) ' J;! UVODNA BESEDA Ko nastajajo tele vrstice, mineva 25 let, ko se je sredi junija v Sydneyu, prvič po etru začula slovenska beseda in pesem. Da smo bolj natančni, 9. junija 1975, ob 6:30 gutraj, je stekel prvi uradni program, s pozdravom poslušalcem: »Welcome to Station 2 EA, the voice of Ethnic Australia!« Marsikdo izmed nas se še dobro spominja s kakim ponosom in veseljem je slovenska skupnost sprejela to novico in prisluhnila prvim oddajam. To je bilo prvo takozvano »darilo« avstralske vlade etničnim skupinam, v sklopu in duhu, novo se porajajoče multikulturne družbe in večnacionalne Avstralije. Še danes raje imenujemo 'etnični radio1, kot pa radio S B S (Special Broadcasting Service). Etnične oddaje so tudi na drugih komercialnih oddajah in družbenih privatnih postajah širom Avstralije, tudi »na teh se oglaša slovenska beseda. Etnične ali večjezične postaje, kot jih nekateri imenujejo, niso avstralska pogruntacija, te so že bile odzdavnaj v Evropi, ZDA in Kanadi, kjer so predvsem komercialne postaje, ki odstopajo le del svojega časa ostalim zainteresiranim jezikovnim skupnostim. Ko omenjamo datum 9.6.75 je to rojstni dan etničnega Radia 2 EA v Sydneyu in 2 EA v Melbournu, danes imenovan Radio SBS. Le, da so v Melbournu začeli z oddajo 23. junija. Slovenska beseda in pesem se je na radijskih valovih sem ter tja že slišala preje, ko so razne postaje včasih že vključile »tuje pesmi« v svoj program. V Sydneyu smo imeli verske oddaje nekaj časa, po eno uro na teden, v Five Docku. V naslednjih poglavjih bo govora o slovenskih oddajah na Radiu 2 EA, danes imenovanem SBS, o razvoju, organizaciji in drugih podatkih in bo ta zapis tudi naša 25 letna kronika, kamenček v mozaiku, našega slovenskega kulturnega delovanja v Sydneyu! Pravijo, da so mediji sedma svetovna velesila. Z iznajdbo radijskega aparata, so se predvsem govorne komunikacije neizmerno hitro razširile in danes sežejo v vsak kotiček sveta. Zato je radio kaj hitro postal nepogrešljivo sredstvo komuniciranja in predvsem obveščanja. Zato nič nenavadnega, da je radijski medij globoko posegel v medčloveške odnose, že dolgo vpliva na kulturo vsakega naroda in nanaše vsakdanje življenje, saj je postal nenadomestljivo sredstvo našega vsakdanjika. Zadnjih nekaj desetletij ima radio res močnega konkurenta TV, vendar, radio - brezžičnik, nemoteno lahko poslušaš kjerkoli in kadarkoli in ga nosiš s seboj v žepu kot zavojček cigaret. Etnični radio v katerikoli deželi, pa ima v več pogledih prav specifično vlogo. Predvsem se to odraža pri nas v Avstraliji, našo družbo sestavlja etnično pisana populacija s komaj nekaj nad dvestoletno zgodovino. Avtohtonih Avstralcev -Aboridžinov - je komaj za 1 odstotek od celotnega prebivalstva Avstralije. Večino prebivalstva sestavljajo Anglosaksonci, vendar več kot 20% prebivalcev je rojenih izven Avstralije in več kot 12% od teh izhaja iz angleško govorečih dežel. Pri zadnjem štetju prebivalstva, se je pokazalo, da je v Avstraliji 132 raznih nacij, da se govori nad 80 jezikov, saj Radio SBS redno oddaja v 68 jezikih. Smo mešanica narodov, pravi »Babilon«, vsa večja industrijska središča in prestolnice vseh zveznih držav Avstralije, so prava kozmopolitanska mesta. Svoječasno je Mariza Ličan zapisala takole: »V Avstraliji je dolgo časa veljalo prepričanje, da so priseljenci nujno zlo, s katerim se je treba sprijazniti zaradi pomanjkanja delovne sile, vendar jih je treba čim preje asimilirati. Razvoj etničnih skupin je pokazal, da je bila ideja o asimilaciji naivna in nespretna. V začetku 70-ih let, natančneje leta 1973 je tako prišlo do spremembe v politični areni. Takrat je v Avstraliji prevzela oblast Whitlamova laburistična vlada. AI Grassby, takratni minister za Imigracijo in etnične zadeve, je izjavil:«We can have an Australia strong in its diversity and aware of its rich cultural heritage«. (Lahko imamo močno in raznoliko Avstralijo, ki se bo zavedala različnosti in bogastva svoje kulturne dediščine). Tako je multikulturalizem podlaga državne politike priseljevanja«. Da pa si bomo na jasnem, vlada sama nam ni nič ponujala, še manj kaj položila na krožnik. Nekatere številnejše narodne skupnosti, predvsem te, ki so že bile dobro organizirane, družine že do nekle situirane, država sama pa v gospodarskem vzponu, so začele skupno lobirati pri politikih. Veliko sta pripomogla, že omenjeni minister Al Grassby in dolgoletni senator Tony Mulvihill, oba zelo naklonjena etničnim skupinam. Ko smo postajali avstralski državljani, so politiki videli v nas potencialne volivce in si na ta način nabirali točke in glasove. V lobiranju so bile takrat močne skupine: Grki, Italjani in Jugoslovani. Te skupine so občasno nastopale skupno. Februarja 1974, so ustanovili v NSW pododbor, da preišče potrebe za ustanovitev oddajne postaje. Vlada je imela več predlogov, vendar je obveljal predlog ministra AI Grassbyja, da se ustanovita dve nepridobitni oddajni postaji, v Sydneyu in Odbor je začel Iskati sodelavce, ki bi bili pripravljeni brezplačno sodelovati pri delu. Tako je stekla 9. junija prva oddaja, kar je bil začetek tri mesečne poskusne dobe etničnih oddaj. Poslušalci smo sprejeli oddaje z navdušenjeml Začeli so v grškem, italjanskem, španskem, turškem, arabskem, malteškem in v jezikh tedanje Jugoslavije: slovenskem, hrvaškem, srbskem in makedonskem jeziku. Trimesečna poskusna doba se je dobro obnesla. Zaradi priljubljenosti oddaj se je poskusna doba podaljšala na tri leta, dodali so še več jezikovnih skupin. Raziskave so pokazale, da so oddaje v teh treh mesecih pritegnile 1.1 miliona poslušalcev. SLOVENSKE ODDAJE Prvič se je začula slovenska beseda iz dokaj primitivnega radijskega studia Christian Broadcasting Corporation Five Dock. Začelo se je s peščico entuziastov, prostovoljcev, ki so brezplačno s svojimi ploščami in lastnimi idejami, sestavljali sporede. Slovenske oddaje so bile v tej porodni dobi ena od desetih narodnostnih skupin, ki si je priborila ta privilegij in se dokopala do radijskega oddajnika, takratnega Radia 2 EA. Takrat smo bili v sklopu jugoslovanske jezikovne skupine in naši skupnosti so dodelili dvakrat po 45 minut tedensko, s ponovitvijo istega programa ob večernih urah ali naslednji dan. Radi ali ne radi, takrat smo vedrili skupaj pod "jugoslovansko marelo", skupaj s Hrvati, Srbi in Makedonci. Koordinator te jugo-skupine je bil Marin Alagič, slovensko skupino in oddaje je koordiniral Jože Čuješ. Kot že rečeno navdušenja res ni manjkalo, takoj v začetku je bilo naših sodelavcev kar lepo število in sicer: Jože Čuješ, Peter in Ivica Krope, Mariza Ličan, Boro Šedelbauer, Liza Reja, Milena Špicar, Danica Petrič, Anica Stare, Angela Mikuletič, kasneje še Mirjam Sušnik, občasno za del verskega sporeda, občasno p. Valerijan Jenko, p. Lovrenc Anželič, in p. Ciril Božič, sprva tudi s. Miljam Horvat in s. Marija Kadiš. Edini med omenjenimi, ki je imel nekaj izkušenj z delom na radiu je bil Jože Čuješ, ki je kot vojni begunec v Celovcu delal na tamkajšnem slovenskem radiu, ki je deloval pod angleško vojaško zasedbeno upravo. Sami začetki, so bili pionirski, delo je bilo sprva brezplačno, poleta ni manjkalo, saj poslušalci so bili navdušeni in nad vse zadovoljni. Prve oddaje, če primerjamo razmere in oddaje danes, so bile res pionirske, bile so in bile so naše! Tako naše in tako so bile oddaje, ostalih etničnih skupin. Za ilustracijo še ta primer: ko je neki šofer peljal tovornjak vzdolž ene največjih sydneyskih cest, navije radio in iz njega zasliši turško oddajo, ves vzhičen od navdušenja in presenečenja ustavi tovornjak in skoči iz kabine ter začne plesati po cesti in kriči: »... to je moj jezik, to je moja glasba... »! Posledica: zamašek na cesti, 2 km dolga kolona stoječih vozil! Študentka ljubljanske univerze Simona Ograjenšek]e v svoji Seminarski nalogi leta 1993 zapisala sledeče: »Sami začetki so bili zares pionirski. Sodelavci so bili v glavnem prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Povezave z matično domovino prva tri leta sploh ni bilo. Vso glasbeno opremo so zbrali Slovenci sami iz svojih glasbenih arhivov. Poročila iz Slovenije so bila le iz tiska, torej že 14 dni stara in seveda popolnoma zastarela. Danes takšnih »novic« nihče niti pogledal ne bi, takrat pa so bile vseeno še aktualne. Prve oddaje so bile pravi bum, kar se tiče odmeva pri poslušalcih. Navdušenje je bilo strašansko, ljudje so slišali slovensko besedo po radiju. Zbudila so se čustva, obujeno domotožje. Vsak je želel slišati to ali ono domačo pesem, ki jih je spominjala bodisi na domači kraj, ljubezensko srečanje, mater ali očeta. Funkcija je bila bolj zabavati, kot izobraževati in podobno. Uporabnost se je z leti spreminjala, večale pa so se tudi zahteve SBS-a. Sodelavci so se sprva menjavali, nato so se v glavnem ustalili Jože Čuješ, Mariza Ličan, Peter Krope, Ivica Krope, Mirijam Sušnik ter patra Ciril Božič in Valerijan Jenko. Na začetku je bilo še v veliki meri prisotno politično iztočišče, zato so morali paziti, da nekaterih novic preprosto niso objavili, zaradi nasprotij v skupnosti sami. Danes gre praktično vse v eter, saj če je doma demokracija, mora biti tudi tu«. Napovedovalci so imeli dovolj narodne zavesti, da so vztrajali in si jemali svoj prosti čas. Avgusta 1977 je vlada objavila merila in priporočila upravi in radijskim delavcem in naj jim bodo tudi vodila pri njihovem delu na radiju. Ta merila so bila naslednja: Omogočiti medij, ki naj neangleško govoreč im prebivalcem Avstralije zagotovi zabavo, poroč ila in druge informacije v njihovem jeziku. Pomagati tistim iz drugih kultur, da osvojijo drugač no in jo prenesejo na svoje potomce in druge Avstralce. Prenesti informacije in nasvete o pravicah in dolžnostih državljanov Avstralije, in v drugih zadevah pomagati neangleško govoreč i m priseljencem, da se hitro in uspešno nastanijo. Spodbujati in olajšati uč enje anglešč ine. Vse etnič ne skupine imajo in morajo imeti enake možnosti in uč inkovitost pri oddajah, ne gleda na njihovo velikost. Spodbujati k vzajemnemu razumevanju in harmoniji med in v samih etnič nih skupinah, ter med etnič nimi skupinami in angleško govoreč o skupnostjo. Izogibati se politič nem delovanju. V teh letih so bila politična trenja pri etničnih skupinah dokaj prisotna. Zato so morali skrajno paziti, da so bile oddaje uravnovešene, da ne bi žalile ali razburjale te ali one skupine, kot morebiti tudi poslušalce. V medijih pa je težko biti nepristranski, moraš pa biti realen, drugače vesti ne opravijo svojega namena, oziroma vesti lahko postanejo popačene. Etnični radio je prvotno zapolnjeval čustvene potrebe ljudi, ki so se naselili v Avstraliji iz neangleško govorečih dežel, lajšal njihove občutke osamljenosti in domotožja. Otroci priseljencev pa naj bi na ta način ohranili materin jezik, kulturo in vso kulturno dediščino. Funkcija radija se je z leti spreminjala glede na potrebe in stanje posamezne etnične skupine. Neodvisne raziskave izvedene v maju in juniju 1978 so pokazale, da 90 % posluša 2 EA od vsega začetka od ustanovitve. TEHNIČNE IN UPRAVNE SPREMEMBE Postaja sama, ki je bila najeta za Radio 2 EA je imela star le 50 vatni oddajnik s 16 kilometerskem obsegom. Cas hitro beži in prinaše spremembe. Državni birokratski mlini pa meljejo počasi, medtem eksperimentirajo, investigirajo in končno vlada da odločbo, da se ustanovi neodvisna s statutom določen urad SBS, ki bo odgovoren za vodenje etničnih radijskih oddaj. S prvim januaijem 1978 SBS začne s svojim delom. Sodelavci, napovedovalci in uredniki dobijo prve skromne plače, s katerimi si pokrivajo glavne stroške, za nakup kaset in plošč in stroške administracije. Koncem februarja 1978 oddajajo že v 36-ih jezikih, 126 ur tedensko. Junija 1978 se radio 2 EA preseli v nove boljše prostore, v osrčje mesta, na 257 Clarence Street, v studio bivšega 2 SM. Koncem avgusta 1979 so priključili še dva nova oddajnika, tako, da so čuli oddaje tudi poslušalci v Newcastlu in Wollongongu. Pod okriljem SBS začne delovati Multikulturna televizija, preko kanala 0/28, prvič smo na televizijskih zaslonih videli prve programe 24. oktobra 1980. Tudi za to Multikulturno TV je bilo potrebno dokaj lobiranja s strani etničnih skupin. Takrat, v tej dobi je bilo lobiranje v toliko lažje in uspešnejše, ker so opozicijske stranke kot vladne, imele kar se tiče imigracije in etničnih zadev, skupne in enake programe. Oktobra 1981 se je začela oddaja za priseljence iz Laosa kot petdeseta jezikovna skupina. Tekom let so se razmere izboljševale, radijski delavci so že dobivali skromne plače. Vse skupine takratne Jugoslavije so dobivale preko svojih Izseljenskih matic pomoč v obliki kaset, plošč in drugega radijskega materiala, tako tudi slovenska skupina od SIM iz Ljubljane. Oddaje so postajale pestrejše. Val preseljevanja iz azijskih dežel je povzročil, da se je na radiu pojavilo še več narodnostnih skupin. Vlada je s svojimi administrativnimi ukrepi posegala v delo uprave in od časa do časa so bile nujne reorganizacije, vse skupaj pa se je dodobra zbirokratiziralo. POVEZOVANJE Z DOMOVINO Slovenska skupina se je oddvojila od jugoslovanske in postala samostojna enota. Tudi število sodelavcev pri slovenskih oddajah je padlo, končno za dvourno tedensko oddajo, ni bilo potrebno toliko sodelavcev. Brezdvoma tudi slovenske oddaje nas na svoj način povezujejo med seboj in se počutimo kot ena velika družina. Saj se poroča, kaj se dogaja v naši skupnosti, kaj se dogaja v društvih, slovenski cerkvi in ostalih organizacijah. Še več, radijski napovedovalci so se postopoma povezali z domovino na razne načine in jo nam približali. Prve radijske stike beležimo že v letu 1982, ko začnejo radijski delavci dobivati tako imenovana zvočna pisma iz Ljubljane. To so bili 15 do 30 minut dolgi sporedi, ki obravnavajo različne teme in so v interesu slovenske skupnosti. Sčasoma so se naši radijski delavci povezali tudi z drugimi lokalnimi radijskimi postajami in ne le samo z Ljubljano. Tako v presledkih slišimo izčrpna poročila domala iz vseh večjih krajev Slovenije, tako se oglašajo iz Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Lenarta v Slovenskih goricah, Šmarja pri Jelšah, Celja, Novega mesta, Kopra, Nove gorice, Jesenic in še bi našli kako postajo. Občasno se oglašajo tudi iz Trsta in Celovca, pa iz ZDA in Argentine, tako zajamejo domala ves slovenski kulturni prostor. Iz Ljubljane se oglašajo občasno tudi športni novinarji, kulturniki in še bi lahko naštevali. Posebno ob praznikih nas nagovarjajo, čestitajo in voščijo predstavniki cerkvene in državne oblasti. Koliko lepih in zanimivih intervjujev čujemo, ko nam jih posredujejo naše oddaje. Saj skoro vsakege obiskovalca, ki je po službenih, kulturnih ali športnih dolžnostih na obisku v Avstraliji, povabijo na pogovor in ga čujemo, če le zvedo zanj. Koliko lepih in zanimivih nasvetov čujemo preko radijskih valov, obvestil in sporočil, poročil iz domovine, iz naše skupnosti, o naših kulturnih nastopov, predstav, kaj se dogaja v Verskem središču, nagovorov naših dušebrižnikov, da ne govorim o glasbi, ki je izbrana za vsako priložnost, praznike in za razvedrilo, res za vsakega nekaj. Res, bogata in pestra paleta dogajanj, skratka, zrcalo nas samih. Ko zaslišimo slovensko besedo in domačo melodijo, ta nas popelje v domovino, v deželo naših sanj in za trenutek pozabimo, da smo popotniki v daljni deželi. REORGANIZACIJA ETNIČNEGA RADDA Omenili smo že, da so slovenske oddaje v glavnem naletele na izjemno pozitiven odmev pri vseh poslušalcih. Edino negodovanje je bilo, ko so se ukinila osebna voščila in čestitke, prizadet je bil le mali del poslušalcev. Sistem, vodstvo in uprava etničnega radija SBS je z leti postalo vse bolj zahtevnejše in začelo je prihajati do nekaterih sprememb. Sledilo je več reorganizacij, čas, razmere in tehnološki razvoj, zahtevajo gotove spremembe. Od vseh radijskih delavcev so zahtevali večjo profesionalnost. Ustanova kot je SBS ne more večno delovati na amaterstvu. Posebno še, ko so dobili nove prostore, z novo tehnološko opremo. Svoje prostore so dobili pod isto streho kot jo ima televizija SBS 0/28, na 14 Herbert St., Artarmon, v predelu, severnega dela Sydneya. Na slovenskih oddajah sta ostala le Mariza Ličan in Peter Krope. Jože Čuješ bi sigurno še vztrajal, če mu bolezen nebi preprečila sodelovanja. V tej reorganizaciji smo bili Slovenci prikrajšani, med ostalimi dvajsetimi skupinami in ostali le z eno 45 minutno tedensko oddajo. Ta odlok je bil sporočen skoro leto dni pred ukinitvijo, katero so uveljavili 10. februarja 1992. Z igubo se je kmalu pokazalo kaj nam pomenijo oddaje. Zavedli smo se, kaj smo izgubili. To je vzdramilo lepo število poslušalcev in nas Slovence združilo v skupen protest. Protestirala so društva in ostale slovenske organizacije, protestna pisma so pisali posamezniki, pošiljali smo peticije, telefonarili, pisali prošnje itd. Ustanovljen je bil poseben odbor: Slovenski svet za NSW, katerega je vodil inženir Toni Gržina. Začele so pisne komunikacije med odborom in vodstvom SBS-a, ter direktoijem Radia 2 EA. Vse brez uspeha, vsak naš argument ni bil dovolj tehten. T. Gržina je izdelal kar lepo študijo v to svrho, da bi vodstvo prepričal o nasprotnem. V spremnem pismu, priloženega dokumenta z argumenti, je napisal med drugimi tudi tole: »We consider this a gross discrimination against Slovenian community on the part of SBS«. (Smatramo, da je to surova diskriminacija napram slovenski skupnosti, s strani SBS-a).Vse zaman! Uradni odgovori so bili dokaj banalni, da ne rečem, prepričljivi, n.pr.: »...tudi druge etnične skupnosti morajo dobiti pravico do radijskih ur«. Niso pa odvzeli ene ure skupinama, ki imajo po dve uri vsak dan! Nadalje so navajali, da po podatkih ljudskega štetja iz leta 1986, naj bi bilo v državi NSW le 5.400 Slovencev. Na ta argument so dobili zanesljivo tehten odgovor od Tonija Gržine. Našli so tudi izgovor, da smo Slovenci iznajdljivejši, da se lažje in hitreje integriramo, hitreje znajdemo v družbi, malo je Slovencev, ki ne bi poleg materinščine obvladali vsaj delno enega ali več jezikov. Sicer lep kompliment, vendar, to ni argument, ki bi upravičeval odvzem ene radijske ure! Hoteli so tudi izvesti poskus s postopnim uvajanjem angleščine na vseh oddajah. Do tega ni prišlo, kar bi bil seveda popoln nesmisel. Moje osebno mnenje je tudi, da je pri odvzemu radijske ure, vsaj delno botrovalo to, ker se je slovenska skupina svoječasno odcepila od jugoslovanske skupine. Z oziram na večne finančne težave, ki jih ima menda vsaka vlada, recesija se je odrazila tudi pri SBS-u. V začetku septembra 1992 je bilo odpuščenih 30 novinarjev in voditeljev etničnih programov. V protest se je začela 9. septembra stavka, radio je onemel za skoraj mesec dni. Rezultat stavke je bil ta, da so morali vsi opraviti izpite s preverjanjem znanja iz novinarstva in znanjem angleškega jezika. Nekateri se k izpitom sploh niso prijavili, nekateri ga niso opravili in tako je delo izgubilo nadaljnih 70 radijskih delavcev, ne glede na njihove prejšnje izkušnje in staž. Za slovenski program, je februarja 1993 leta, izpite opravila edino Mariza Ličan. Kateri so hoteli ostati pri tem delu, so morali opraviti vrsto tečajev in tako sprejeti vso odgovornost in veliko dela. Z opravljenimi tečaji in izpiti seveda, so vsi uspešni kandidati dobili status stalne (nekateri le delne) zaposlitve. Iste procedure so se vzporedno izvajale v Melbournu na Radiu 3 EA. Te spremembe so stopile v veljavo v začetku februarja 1993. Posebno pazljivo smo prisluhnili našim oddajam ob času referenduma v domovini, prvih svobodnih volitvah in posebno ob osamosvojitvi Slovenije. Saj to je bil za slovenski narod dogodek tisočletja! Tudi uprava je polagala veliko pažnjo in pazljivo spremljala reportaže, v tem kritičnem vojnem času se ni smelo izreči imena napadalca, pač pa se je uporabljala le beseda »agresor«. Kasneje se je še v večji meri to dogajalo našim južnim sosedom, ko je zagorel balkanski kotel. Končno se je SBS Radio vključil 26. januarja 1994 v meddržavno radijsko omrežje, dobil več frekvenc, oddaje v 68 jezikih se slišijo v vseh večjih mestih Avstralije. S tem smo Slovenci dobili tudi dve 60 minutni oddaji tedensko, vendar le s to razliko, da jih izmenično delimo s postajo 3 EA v Melbournu. DVA MEJNIKA, DVA JUBILEJA Tako je etnični radio dobro shodil, uspešno prebrodil ne malo težav in to v splošno zadovoljstvo obeh strani, uprave in radijskih delavcev in na drugi strani, nas poslušalcev. Pred petimi leti, ob 20-ti obletnici je uprava poskrbela, da sta se ti dve desetletji dostojno proslavili in obeležili. Pa preberimo kaj sem takrat napisal in kar je Rodna gruda pred petimi leti tudi objavila. V naslednjih vrsticah, poleg drugega prečitamo sledeče: »Za ves ta servis (mišljene so etnične oddaje!), skrbita dve radijski hiši, v Sydneyu in Melbournu. Obe postaji sta se približno razvijali in širili paralelno, Slovenci imamo v vsakem mestu le po eno napovedovalko za slovenske oddaje. V Sydneyu je to Mariza Ličan in v Melbournu Etica RizmaL Obe sta deklici za vse; nimata asistentov, vse morata opraviti sami od zbiranja novic v uradu ali na terenu, prevodi, koordiniranje, sestavljanje sporedov, napovedovanje itd. In tudi odgovorni sta za vsei Obe radijski postaji SBS sta (20letni) jubilej prilikam in okoliščinam spodobno praznovali. Mediji so dostojno obeležili ta dogodek. Ravno tako so v svojih programih vse etnične skupine, ki oddajajo 20 let, pobrskale po starih trakovih in obudile spomine na marsikak lep dogodek; poslušalci smo z zanimanjem prisluhnili tem oddajam, vsekakor ne brez nostalgije! Uprava SBS je ob praznovanju podelila posebna priznanja - plakete sedmim napovedovalcem - urednikom oddaj, za njihovo dvajsetletno požrtvovalno delo. Med odlikovana je bila tudi naša delavka na Radiu SBS -Mariza Ličan. Menda ni rednega poslušalca med nami, da ji nebi bil hvaležen za njeno res izredno požrtvovalno detoi« Iste besede bi danes veljale, sicer pet let kasneje na prelomnici tisočletja, ob srebrnem jubileju 9.6.2000. Dodali bi lahko le še sledeče, kar se tiče naše slovenske skupnosti in naših oddaj. Od radijskih delavcev je v tem času preminul dolgoletni društveno-kulturni delavec Jože Čuješ. Na jubilejni proslavi, ki so jo imeli v hiši SBS-a, je bila tudi takrat prisotna naša veteranka Mariza Ličan v spremstvu svojih dveh sodelavcev, Petra Kropeja in Tanje Smrdel. Oba jo občasno po potrebi nadomeščata v njeni odsotnosti. Tanja mlado nadebudno dekle, ki jo že tudi poznamo preko radijskih valov, katera bo še nadalje v pomoč Marizi in morda naslednja bodoča radijska delavka na slovenskih oddajah. Srebrni jubilej so sydneyski mediji spodobno in pohvalno obeležili, kar daje priznanje, da je etnični radio odigral važno vlogo v naši večnacionalni in večkulturni družbi Avstralije. Zanimiv in omembe vreden, je tudi podatek, ki so ga 9. junija prinesli nekateri časopisi, po izvedeni anketi, koliko poslušalcev še ima etnični radio. Slovenski poslušalci smo po odstotkih kar na častnem drugem mestu! Prvi so Turki s 77-imi odstotki, Slovenci 66-imi odstotki, dočim Italjani, ki imajo največ ur, so nekje na dnu pri 30-ih odstotkih. Skupno v Avstraliji posluša etnične oddaje dva in pol milijona ljudi na teden. S takimi številkami se ne more pohvaliti nobena radijska postaja. Zal so nas v enem časopisu zopet zamenjali s Slovaki! Zopet moramo protestirati in medijske hiše - opravičevati! JUBILANTKA, MARIZA LIČAN Urednica slovenskega sporeda na Radiju 2 EA. Petindvajset let je relativno dolga doba, posebno za izseljenca in lep jubilej za etnični radio. Ime Marize Ličan se vse skozi 25 let vleče kot rdeča nit med slovenskimi poslušalci in vse slovenske skupnosti, ne samo v Sydneyu, nego širom Avstralije. Njeno ime je že kar sinonim za slovenstvo v Avstraliji. Kajti, poleg radijskega dela je več kot dve desetletji poučevala naše otroke materinščine, sprva v društvu Triglav, nato 19 let vodila in učila srednješolce slovenščine na gimnaziji v Bankstownu in spravila preko maturitetnih izpitov okrog 150 dijakov. Oba dela, ki ju je vzporedno opravljala, gresta skupno z roko v roki. Omenjeno je že, da smo v začetni dobi imeli kar ducat sodelavcev, Mariza je bila med njimi od prvega dne. Prvo njeno delo je bilo, da je tipkala radijske sporede. Prvič je bila pred mikrofonom novembra 1975, skupno s koordinatorjem Jožetom Čuješem. Od takrat in vse do sedaj je vztrajala in po Čuješevi odsotnosti, je od dne 6. junija 1988 prevzela tudi dolžnosti koordinatorke in urednice slovenskih oddaj. Tako je ostala sama in tudi odgovorna za vsa dela. Le v slučaju njene odsotnosti, jo nadomeščata Peter Krope in zadnje mesece tudi Tanja Smrdel, bivša maturantka. Prehodila je vso dolgo pot 25-ih let, vsa predana delu, ki ga opravlja vestno, z ljubeznijo in veseljem. Ta jDOt ni bila vedno lahka, dobila je tudi nekaj nizkih udarcev s strani poslušalcev. Cut odgovornosti ji je nalagal, da je bilo delo opravljeno vestno in kvalitetno, se pravi profesionalno! Da je vse to znala in zmogla, ji je pomogla njena prirojena ljubezen, ki jo goji do ljudi, do domovine in do vsega kar je slovenskega in lepega! V tem delu je našla samo sebe, saj je živ posrednik med domovino in nami izseljenci, ki prihajamo iz iste dežele, kjer so nas naše matere naučile isto nam vsem skupno slovensko govorico. Koliko lepih nagovorov nam je namenila in posredovala, njeno delo ni bilo zaman. Koliko src je željno pričakovalo jutranje ure, da pride na spored slovenska oddaja. Omenili smo, da je za oddaje bila sama za vse, od pripravljanja programa, do izvedbe pred mikrofonom. Res je tako, vendar pravično je, da na tem mestu omenimo njenega neplačanega »asistenta«, soproga Milana, ki ji je bil vedno na razpolago in v pomoč. Posebno na terenu s snemanjem na magnetofon, ob neštetih prilikah: številni intervjuji, društvene prireditve, konference, sestanki, prevozi na delo ob zgodnjih jutranjih urah, še posebno nekaj zadnjih let, ko ji njeno zdravje ne služi najbolje. Brez njegove pomoči, bi oddaje sigurno nebi bile tako pestre in marsikdaj marsičesa zanimivega nebi čuli. Naknadno smo izvedeli, da se je uprava Radia SBS spomnila tudi Marizinega soproga brazplačanega asistenta, Milana in tudi njega odlikovali z jubilejno medaljo, tako kot ostale radijske delavce! Mariza, ob srebrnem jubileju iskrene čestitke in hvala obema za vse! ABORIDŽINI IN MI PRISELJENCI Sedemindvajsetega maja 2000 Avstralija beleži zgodovinski dogodek, namreč, Dan pomirjenja in sprave! Avtohtoni prebivalci Avstralije - Aboridžini - so s tem dnem postali enokopravni državljani, enaki nam belcem, z enakimi pravicami, vsaj uradno na papirju s podpisi med domorodskimi starešinami in vladnimi organi. Dolga leta, ne samo da so bili rasno diskriminirani, bili so manj kot ljudje. Še v prejšnem stoletju so jih sistematično iztrebljali. Volilno pravico in s tem status državljana so dobili šele pred dobrimi tremi desetletji. Čemu ta podatek? Mi priseljenci smo imeli več pravic ob našem prihodu kot domorodci, ki po mnenju najnovejšh znanstvenih raiziskav, že živijo na tem kontinentu približno 60 tisoč let. Dogodki tega dne in ob svečanostih so pokazali, da je sprava med domorodci in prebivalcem nas belcev mogoča in bolj iskrena, kot s strani oblasti. No, mi Slovenci med seboj, do danes še toliko nismo zmogli! Z ozirom na domorodce, smo si mi priseljenci izborili marsikaj, za kar se Aboridžini šele sedaj borijo. To omenjam zato, ker oba datuma sovpadata skoro na iste datume in na prelomnici tisočoletja. In tudi naši zamejski Slovenci na Madžarskem so šele letos v juniju dobili svojo radijsko postajo in to le z gmotno pomočjo matične države - Slovenije! SKLEPNA BESEDA Tale zapis je poskus, da na kratek način, osvetlimo delovanje etničnega radia, na katerim smo Slovenci prisotni vseh petindvajset let. Zapis temelji na verodostojnih podatkih vendar gledano iz perspektive poslušalca, radijski delavec bi morda zapisal z drugega zornega kota. Vsa leta sem bil zvest poslušalec, rad sem spremljal delo radijskih delavcev, tudi vse osebno poznal, kot sem poznal kar nekaj delavcev drugih narodnosti, posebno v početni dobi. Slovenci smo majhen narod, tudi tu v Avstraliji smo maloštevilna skupnost med drugimi priseljenimi narodnostmi. Ta majhnost se nam je že kar vrinila v našo podzavest, vendar temu le ni tako, da bi .se zato počutili manj vredni. Naša slovenska skupnost ima kaj pokazati, čeprav nas radi majhnosti tudi tu ne poznajo in povrhu tega nas še zamenjujejo s Slovaki. Podatek, ki sem ga navedel, da radio posluša 66 odstotkov Slovencev, je lep dokaz, da le nismo tako majhni, da ne bi bili opazni. Torej, če gremo po odstotkih, bi se lahko merili z uspehi z vsako narodnostjo v Avstraliji. Ker smo majhna skupina, ne zmoremo velikih finančnih investicij, se res ne moremo kosati s številčno močnejšimi skupinami. Imamo pa in imeli smo ljudi z velikimi srci, patriote z veliko ljubeznijo, do vsega kar je slovenskega! Imamo izredne ljudi, ki so gonilna sila pri gradnji naše slovenske skupnosti, zavedajoč se dolžnosti, ki jo imamo do svojega naroda, do družbe v kateri živimo, da ohranjamo kulturno dediščino in ostajamo Take ljudi smo imeli in imamo tudi na » našem radiju«, če jih nebi imeli, tudi oddaj ne bi bilo. Priznati si moramo, da je radio imel in ima večjo vlogo, kot je morda vsakdanji videz, posebno za nas, ki živimo v Sydneyu ali Melbournu, kjer smo bolj strnjeni in se lahko vsaj občasno srečavamo v društvih, cerkvi in še kje. Za marsikaterega Slovenca pa je radio edina vez med Slovenci in domovino. Razmere in daljave jim ne dopuščajo, da bi živeli in se izživljali v širši slovenski skupnosti. Vlogo etničnega radija smo omenjali v prejšnih poglavjih, ki ima drugačne namene in cilje kot ostale radijske postaje. In to vlogo brezdvoma opravlja še danes. Omenim naj slučaj; že pred davnimi me je Danica Petrič povabila na intervju, v živo, kot tedanjega uslužbenca Društveno-socialnega centra v Newtownu, kjer smo se ukvaijali socialnimi problemi, izključno s priseljenci vseh narodnosti tedanje Jugoslavije. Rezultat najinega pogovora pred mikrofonom je bil, da se mi je oglasila oseba, ki je bila nam pripravljena pomagati kot prostovoljka. Ta gospa - Malči Šoštar, je leta obiskovala naše starejše, osamljene ali bolne ljudi, jim pomagala na vse načine, vse kar je bilo v njeni in naši moči. Poznam slučaj ko je strejši par spremljala vse do groba! Bila je res prava Samaritanka in je veliko postorila. Njej se je pridružil Stane Bernik, sam invalid, njegovo delo, pa je bilo, da je neštetim pomagal kot tolmač. Bilo je še drugačnih slučajev, ko je bil radio posrednik, v službi skupnosti. Omenimo naj tudi radiotone, ki jih je radio od časa do časa organiziral. Ti so bili namenjeni predvsem mednarodnim skladom, za razne humane namene. Tudi slovenske oddaje so imele svoje radiotone, za pomoč potrebnim v domovini, potresi itd. Slovenci smo se vsakokrat velikodušno odzvali. Pri enem se spomnim, da smo Slovenci procentualno dali največ in od uprave dobili javno pohvalo. Slovenci, majhni po številu, veliki po srcu! Kritike, da Slovenci radi grajamo, to je dejstvo. Seve največkrat smo med seboj kritizirali v obliki debatiranja, tako da radijski delavci o tem nič ne vedo! Včasih so seveda kritike tudi upravičene, največkrat pa ne. Če napovedovalci sami kaj zalomijo, se tudi opravičijo, še huje pa je, ko se sami živcirajo. Bile pa so kritike, ki so bile namerno krivične, te bolijo in jih je težko pozabiti! Vsem okusom in željam, je pa seveda nemogoče ustreči. Prav banalne in neumestne so kritike zakaj ni več glasbe, češ, da so bile prva leta oddaje boljše. Logike je toliko v tem, ker takrat nismo imeli ne plošč, o kasetah in videoih ter o zgoščenkah nam se takrat še sanjalo ni. Danes lahko na internetu prečitaš novice iz dnevnikov preje kot v Ljubljani izide časopis! Res pa je tudi to, da nikoli ni ničesar tako dobro, da nebi moglo biti boljše, ta pregovor bi veljal tudi za naše oddaje. Da je premalo glasbe in preveč politike, je pa pri naših oddajah kriv čas, dejstvo je, da imamo le dve uri tedensko na razpolago. In pa v hišnih arhivih, imamo po večini veliko slovenskega glasbenega materiala. In bodimo realni, kaj in koliko slišimo v eni uri poročil, novic in drugih zanimivosti in za nameček pa najmanj po dve pesmi. Včasih se res čudim koliko lepega in zanimivega čujemo v sami eni uri. Od časa do časa poslušam oddaje v drugih jezikih, kateri imajo po tedensko po štiri ure in več. Tam se res lahko dolgočasiš, če te ne zanima, ob političnih pororočilih. In končno se uredniki morajo držati pravil in okvirjev, ki so predpisani od uprave in njihove politike, ki so pa morda včasih za naše pojme res preutesnjena. Včasih se sprašujemo, kako v bodoče, koliko časa še? Realen odgovor bi bil, dokler bo dovolj poslušalcev! Dejstvo je, naša druga generacija, slovenskih oddaj ne posluša, razen nekaj izjem. Nas pa je iz tedna v teden manj! Druga generacija, če bo zainteresirana bodo lahko oddaje imeli, ampak v angleškem jeziku, kot je to slučaj v ZDA. Čas bo pokazal, vse dotlej pa želimo, da bi se slovenska pesem in beseda še dolgo čula preko radijskih valov! Vsem sodelavcem, bivšim in sedanjim pa lahko le izrečemo: iskrena hvala, za njih trud in požrtvovalnost, ki so opravljali to delo z ljubeznijo! Na koncu naj omenimo še to, da je bil ob jubilejnem praznovanju izdan jubilejni koledar, vsem radijskim delavcem so podelili jubilejne medalje in šele v oktobru pa bo izšla knjiga o delovanju SBS in uprava bo na predstavitev knjige poleg sodelavcev in drugih novinarjev povabila, tudi predstavnike vseh 68 jezikovnih skupin. Jubilantki, Marizi Ličan, se zahvaljujem za njeno pomoč in za njene nasvete, na razpolago mi je bil njen arhiv odkoder so podatki, in te vrstice naj služijo kot dopolnilo radijskemu arhivu. w w Jlb •ste» w w Mgß W Jf^liSencJa/ MY NEED YO QUIERO SER UTIL, YO QUIERO SER NECESARIA. YO QUIERO SER BUENA, YO QUIERO SER AMANDA, YO QUIERO PONER EL EJEMPLO PARA PODER SER RECORD ADA. QUIERO C AMIN AR EL SENDERO DE SABIDURIA COMO EL GIRASOL, SIGUIENDO LOS RAYOS DEL SOL QUE ALUMBRA A TODOS CON IGUAL PASION. I need to be useful, I need to be needed, I need to be good, I need to be loved. By setting this example I wish to be remembered Pavla Gruden for trying to walk the path of wisdom like the sunflower following the trails of sun that shines on everyone and all with equal passion. Pavla Gnaden, (Mexico 1972) ECIS 2001 The 9th European Conference on Information Systems Call for Participation Global Co-Operation in the New Millennium ECIS Standing Committee University of Maribor Faculty of Organizational Sciences JUNE 27 - 29,2001 BLED, SLOVENIA http://ECIS2001.fov.uni-mb.si