Miscellanea82 Ivana Leskovar Štamcar, Filip Küzmič, Rok Šturm (organizator tekmovanja v poznavanju flore). Nadzorni odbor društva sestavljajo Špela Pungaršek, Valerija Babij in Irena Lavrač, disciplinsko razsodišče pa Andrej Podobnik, Mateja Poljanšek in Samo Kreft. Predsednik društva nam je predstavil program dela Botaničnega društva za leto 2017, nato smo se seznanili še s programom dela pri reviji Hladnikia in načrtom upravljanja s financami društva. Vsi programi so bili soglasno sprejeti. Med razpravo o društvenih načrtih za naslednje leto nas je članica Metka Škornik spomnila, da bo aprila 2018 naše društvo staro že 20 let, hkrati pa bo revija Hladnikia praznovala 25. obletnico izhajanja. Dogovorili smo se, da bomo obletnici obeležili na Wraberjevem dnevu, novembra 2018. Razpravljali smo tudi o prenovi spletnih strani društva, ki v času od občnega zbora do danes že poteka s polno paro - vabljeni k ogledu! Po zaključenem uradnemu delu občnega zbora smo se zbrani botaniki prijetno zaklepetali ob prigrizkih in že razmišljali o novi vegetacijski sezoni, ki bo zagotovo prinesla številna zanimiva botanična doživetja. tinka bačič Prof. dr. vlado ravnik (1924-2017) Narava se je že začela prebujati, ko nas je razžalostila novica, da se je 9. februarja 2017 poslovil starosta slovenskih botanikov in častni član Botaničnega društva Slovenije, prof. dr. Vlado Ravnik. Prof. dr. Vlado Ravnik na Krvavcu, 4. julij 1996. Foto: Ciril Mlinar. 83Hladnikia 39: 77-95 (2017) Vlado Ravnik je bil rojen 7. oktobra 1924 staršema Janku Ravniku, puškarju po rodu iz Borovelj, in Ani (Suhadolnik) Ravnik, gospodinji. V rojstnem Kranju je tudi vse življenje živel. Štirirazredno osnovno šolo je obiskoval med leti 1932 in 1936, 5 razredov realke nato do leta 1941, preostale gimnazijske obveznosti pa, zaradi vojne (vajeništvo v »Luftfahrgeraetewerk« v Kranju kot mehanik, od avgusta 1944 pa sodeloval v NOV ter nato do konca leta 1945 služil še vojaški rok v JLA), takoj po osvoboditvi. Biologijo je začel študirati leta 1946 in diplomiral s področja zoologije na Prirodoslovno-matematični fakulteti 16. julija 1953. Naslov diplomske naloge je bil »Regeneracija plavuti Amiurusa«, njegov mentor pa Miroslav Zei. Za nalogo je dobil tudi študentsko Prešernovo nagrado in članek iz nje je bil objavljen v Biološkem vestniku. Ob povprečni izpitni oceni 8,33 je bila Ladova najbolj prepoznavna kvaliteta znanje risanja, kar je bil eden od pomembnih razlogov, da ga je na botaniko povabil njegov tedanji sicer le štiri leta starejši kolega, profesor Ernest Mayer. Tako vzpostavljeni mentorski odnos je zapečatil Ladovo raziskovalno in ustvarjalno dejavnost za vse življenje, kar je razvidno tudi v številnih zahvalah v člankih in v spremni besedi k njegovim knjigam, nezmotljivo mentorjevo roko pa je moč prepoznati tudi v ozadju vseh pomembnih odkritij. 10. maja 1963 je doktoriral z disertacijo z naslovom »Morfološko-sistematska in horološka problematika vrste Globularia cordifolia L. s. lat.« V njej je na območju Jugovzhodnih Apneniških Alp in Dinaridov preučeval populacije, ki se sicer med seboj razlikujejo v več znakih, vendar vse pripadajo izredno variabilni srčastolistni mračici (G. cordifolia), katere variacijska širina v celoti obsega tudi marjetičnolistne mračice (G. bellidifolia). Situacija te taksonomsko kritične skupine v širšem evropskem prostoru še danes ni jasna. Vsa leta do upokojitve, torej kar štirideset let, je poučeval botaniko na Biotehniški fakulteti in njenih formalnih predhodnicah, najprej kot asistent, nato kot docent in nazadnje kot univerzitetni profesor. Na tedanjem Botaničnem inštitutu PMF je 1. marca 1954 postal asistent za sistematsko botaniko in fitogeografijo. Vodil je vaje iz predmeta Taksonomija rastlin, kasneje pa tudi vaje iz predmeta Farmacevtska botanika na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot vnaprej habilitirani docent od 13. oktobra 1965 (na podlagi treh »Prispevkov k morfologiji in sistematiki genusa Nigritella«) ter docent od 13. decembra 1972, je kasneje Farmacevtsko botaniko tudi predaval. Predaval je še Sistematsko botaniko in Splošno botaniko in s predavanji pokrival predvsem študente drugih smeri (višješolski in visokošolski študij živinoreje, študij živilske tehnologije, dvopredmetni pedagoški študiji biologije-kemije in biologije-gospodinjstva), v zadnjih letih aktivne službe krajši čas tudi študentom biologije. 26. februarja 1981 je bil prvič izvoljen v naziv izrednega profesorja za predmeta Taksonomija rastlin in Farmacevtska botanika. Leta 1986 je bil v ta naziv izvoljen še drugič. Kot visokošolski učitelj je aktivno sodeloval v številnih komisijah za oceno in zagovor diplomskih nalog, magisterijev in doktoratov znanosti. Bil je predstojnik Katedre za botaniko na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete od leta 1977 do leta 1979 ter član različnih delovnih teles tega Oddelka. 30. septembra 1994 se je upokojil. Kljub temu, da je v mnenju kadrovske komisije s konca sedemdesetih let ocenjen kot »tih, nekoliko vase zaprt«, je svoje funkcije opravljal resno in odgovorno. Poleg svoje redne službene obveznosti je bil do pozne starosti občasno aktiven tudi s predavanji na botaničnih večerih na Botaničnem inštitutu, kasneje pa na botaničnih srečanjih v okviru Botaničnega društva Slovenije. Aktiven je bil tudi v Društvu visokošolskih profesorjev in kot konzultant pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V osemdesetih letih je bil v domači občini tudi namestnik predsednika mobilizacijske komisije Civilne zaščite. Miscellanea84 Čudoviti svet rastlin je odstiral številnim generacijam študentov. Tako na vajah, kot tudi na predavanjih je na tablo risal mojstrske risbe, za katere je škoda, da so zdržale le do odmora. Res pa so mu prav zaradi te risarske vestnosti, ki je bila tudi časovno zahtevna, kdaj očitali skromnejšo obravnavo drugih tem. Tako žal pravega ustvarjalnega stika s študenti ni uspel vzpostaviti in zato v vsej učiteljski karieri ni imel formalnega mentorstva diplomskim ali drugim nalogam, čeprav je z nasveti rad pomagal. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da je kot učitelj očaral dobrih dvajset let mlajšo kasnejšo antropologinjo Tatjano Tomazo, ki je 9. avgusta 1972 uradno postala njegova življenjska sopotnica. Rodila sta se jima otroka Matejka in Jurij, ki jima je bila v zibko položena ljubezen do narave, gora in raziskovanja, Matejka je postala arheologinja, Jurij pa plezalec in oblikovalec. Vlado Ravnik se je ukvarjal s sistematiko rastlin in floristiko nekaterih njemu ljubih skupin. Že v asistentskih letih je kot kustos skrbel za herbarijsko zbirko, ki se je takrat pomembno obogatila z Dolšakovim herbarijem. Za leto 1963 je na voljo podatek, da je sodeloval na treh tekočih projektih: Flora in favna Jugoslavije (nosilec E. Mayer), Preučevanje fitocenoz na slovenskem Krasu (V. Petkovšek) in Samoniklo rastlinstvo (V. Sadar), v sedemdesetih letih pa npr. na projektih »Ugotavljanje krmne vrednosti travnatih površin« in »Polimorfizem in endemizem rastlin« oziroma »Polimorfizem in endemizem v flori Jugoslavije« (nosilec E. Mayer). Leta 1967 je opisal križanca med endemično Zoisovo zvončico (Campanula zoysii) in trebušasto zvončico (C. cochleariifolia) s pobočij Vrtače v Karavankah in ga poimenoval vrtaška zvončica (Campanula × vrtacensis). Največ se je posvečal divjerastočim orhidejam in kot njegov gotovo najbolj opažen znanstveni prispevek lahko štejemo, da je leta 1978 na nivo samostojne vrste povzdignil kamniško murko (Nigritella lithopolitanica, prej N. nigra var. rosea), ki je bila tako ena prvih opisanih vrst stenoendemičnih murk alpsko- dinarskega prostora. Zaznal pa je tudi nekaj drugih taksonov murk, a jih žal ni pripeljal do veljavnega opisa. Lotil se je še nekaterih drugih taksonomsko problematičnih skupin in tako zavrnil trditve o uspevanju velecvetnega črnega teloha (Helleborus niger ssp. macranthus) v Sloveniji, ki pa ga na Hrvaškem še vedno prepoznavajo kot edino podvrsto črnega teloha z razširjenostjo vse do slovenske meje. Dalje je veljavno opisal liburnijski trpotec, podvrsto srebrnega trpotca (Plantago argentea ssp. liburnica), ki so jo prepoznavali že predhodniki, a veljavnega podvrstnega imena ni imela in tudi njeno vrstno ime P. capitata Hoppe. & Hornschuch se je izkazalo za nekaj let mlajši homonim neki drugi Tenorejevi vrsti. Danes ta takson velja za vprašljivega. Že v zgoraj omenjeni doktorski disertaciji je zavrnil smiselnost samostojne obravnave marjetičastolistne mračice. Med orhidejami se je največ ukvarjal z ozkosorodnima rodovoma murk in kukovičnikov, podrobneje preučeval resupinacijo pri njima, poleg novoopisane vrste murke pa je v Sloveniji odkril tudi dve vrsti prstastih kukavic: Dactylorhiza transsilvanica in D. fuchsii. 85Hladnikia 39: 77-95 (2017) Črni teloh (Helleborus niger L.) iz knjige Poznate strupene rastline (martinčič & sušnik, 1961). Ilustriral: Vlado Ravnik. Pisal je poljudne prispevke predvsem za revijo Proteus od leta 1960 dalje. Najbolj odmevna je bila serija prispevkov o slovenskih kukavičevkah, ki jih je poleg besedila opremil še s fotografijami in risbo in so izhajali v letih 1971 do 1979. Zanimivi so bili tudi prispevki o različnih posebnostih ali nenavadnostih rastlinskega sveta: o albinih, o cvetnih in drugačnih spačkih (nakazoval je pomen teratologije in ne taksonomije pri interpretaciji nekaterih oblikovnih ekstremov), barvnih različkih in o tujem oziroma eksotičnem sadju, ki se je v tistih letih bolj izjemoma pojavilo na našem trgu. V začetku sedemdesetih let je s serijo kratkih poljudnostrokovnih člankov v reviji Moj mali svet ponovno segel na področje živali. Sodeloval je pri vseh štirih izdajah določevalnega ključa »Mala flora Slovenije« (1969, 1984, 1999, 2007) kot avtor in kot ilustrator. V prvih treh izdajah je poleg kukavičevk obdelal še čez 40 drugih družin ter narisal skoraj 400 ilustracij, v četrti izdaji pa je ilustracij že čez 700. Ni bil le botanik, ampak botanik-umetnik, ki je od samih začetkov vsa področja svojega raziskovanja znal tudi nazorno ilustrirati. V petdesetih in šestdesetih letih s črno belo risbo, od srede šestdesetih let dalje pa z akvareli in tudi s fotografijo. Svoj talent je podedoval po očetu Janku, ki je bil puškarski učitelj in je risal intarzije na puškina kopita. Talent so opazili že v študentskih letih in tako je v začetku akademske poti risal velike tabelne slike, ki so jih uporabljali pri predavanjih. Takrat še ni bilo računalnikov, še diapozitivi so bili le izjema. Leta 1959 je ilustriral in opremil delo Ivana Krečiča »Herbarij«. Leta 1961 je ilustriral knjigo mlajših kolegov F. Sušnika in A. Martinčiča »Poznate strupene rastline?«. Konec petdesetih let je na pobudo E. Mayerja, tedaj Ladu nadrejenega profesorja, naslikal akvarele 80 rastlinskih vrst za prvo alpsko floro (ta je bila leta 1960 »v tisku« pri Mladinski knjigi, a se je očitno nekaj zataknilo, saj nikdar ni izšla, po dostopnem gradivu naj bi bil njen avtor E. Mayer, Ravnik pa ilustrator). Ti akvareli so bili kasneje uporabljeni v dveh poljudnih knjižicah pod naslovom »Cvetje naših gora« (1966, 1969). Ti knjižici sta hkrati eni redkih Miscellanea86 poljudno-strokovnih izdaj v sicer leposlovni zbirki Čebelica za osnovnošolsko mladino, kar je ob nakladi 20.000 izvodov pomenilo pomembno širjenje vednosti o rastlinah med najmlajšo populacijo. V letu 1973 je sodeloval v Pittsburghu v ZDA na razstavi botanikov umetnikov. Trije originalni akvareli so shranjeni v zbirki muzeja botanične ilustracije (The Hunt Institute for botanical Documentation) na Carnegie-Mellon University v ZDA. Za skripta »Splošna botanika za študente živilske tehnologije« je leta 1993 napisal besedilo in narisal risbe. Trave iz dela Vodniki po Loškem ozemlju (marinček & Wraber, 1977). Ilustriral: Vlado Ravnik. Ladove risbe so bile objavljene tudi v mnogih delih drugih avtorjev, na koledarjih in še bi lahko naštevali. Leta 1994 je ilustriral prvo »rastlinsko serijo« znamk v samostojni Sloveniji, z naslovom »Cvetje Slovenije«. V tej seriji so bile štiri slovenske znamenite rastline: kranjski jeglič, hladnikovka, Blagajev volčin in Zoisova zvončnica. Leta 1998 je ilustriral še serijo znamk »Iglavci«, ki so jo predstavljali navadni brin, smreka, črni bor in macesen. Prvo izvirno ilustrirano knjigo o alpskem rastlinstvu smo dobili razmeroma pozno, v resnici pa jo lahko štejemo le kot nadgradnjo v poznih petdesetih letih zastavljene monografije. Leta 1999 je izšlo Ravnikovo delo »Rastlinstvo naših gora«. Podnaslov knjige je »Ikonografija rastlin Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank« in vsebuje 180 akvarelov. V spremni besedi E. Mayer pravi, da je »v ospredju njihova prepoznavnost, medtem ko je pripadajoče besedilo, v za avtorja značilnem lapidarnem slogu, namenjeno osnovnemu opisu ...«. 80 akvarelov, torej nekaj manj kot polovica, je bilo prvič objavljenih že v letih 1966 in 1969. Leta 2002 v delu »Orhideje Slovenije« obravnava 76 vrst in podvrst, ki so predstavljene z barvnimi fotografijami, konciznim opisom in zemljevidom razširjenosti. Leta 2010 je izšla nadgrajena monografija o alpski flori z naslovom »Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin« z izborom 220 akvarelov. Leta 2014 je izšel še žepni atlas »Gorsko cvetje Slovenije«, v kateri je z Ravnikovimi risbami in besedami Petra Skoberneta predstavljenih 60 alpskih rastlin. Leta 2015 je izšla knjiga Polonce Kovač »Gorski vrt, za vse 87Hladnikia 39: 77-95 (2017) odprt«, v kateri je Jelka Godec Schmidt poskrbela za niz otrokom namenjenih ilustracij, ki se izmenjujejo z Ravnikovimi nazornimi akvareli 27 predstavljenih rastlin. Lado je večkrat pojasnil, kako so nastajali akvareli. Slikal je v varnem zavetju svojega ateljeja, a če je bilo le mogoče, sveže rastline, nabrane na njihovih naravnih rastiščih. Zato je moral rastlino dobro poznati, poznati njeno rastišče in čas cvetenja ter biti ob pravem času na pravem mestu. Če mu je cvetlica prej ovenela, je moral po novo, pa tudi sliko je moral začeti slikati na novo. Njegove risbe so natančne in nazorne, včasih ga je želja po natančnem prikazu najmanjših podrobnosti kar malo zapeljala, in nam morda precizno izrisani žlezni laski na sliki celo odvrnejo pozornost od celote. Kot je sam pravil, je potreboval prave čopiče, vodene barve, lupo, dobro dnevno svetlobo ter veliko potrpljenja. Pa seveda svoj atelje, ki mu je edini nudil pravi navdih. Tako je v enem poletju kar petkrat poskusil priti na vrh Bogatina, pa se je vedno že prej obrnil z nekaj nabranimi rastlinami. Vsako poletje jih je naslikal največ 30. Vlado Ravnik je eden neštevilnih strokovnjakov na botaničnem področju, ki je svoje znanje o rastlinah znal preliti v umetniško risbo. Njegov štiri leta starejši kolega, akademik prof. dr. E. Mayer je zapisal: »Izvrstni akvareli ne omogočajo le spoznavanja prikazanih rastlinskih vrst v naravi, temveč zbujajo že sami po sebi visok estetski užitek.« Razstave originalov njegovih akvarelov so bile v različnih krajih po Sloveniji: v Biološkem središču v Ljubljani (1999), na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani (1999), v Arboretumu Volčji Potok (2000), v Domu na fari v Stari Loki v Škofji Loki (2004), na gradu Novo Celje (2005), v galeriji Prešernove hiše v Kranju (2006), v Podružnični šoli Podljubelj (2007), v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka Triglavska roža na Bledu (2007), v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka Dom Trenta v Trenti (2008), v Hiši kulture Gorenjskega glasa v Kranju (2010), na Brdu pri Kranju (2011), v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani (2012), v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani (2013) in v Galeriji nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija (2015). Leta 2011 je dr. Vlado Ravnik postal častni občan Mestne občine Kranj, ker »se je s svojim neprecenljivim delom trajno vpisal v zgodovino slovenske botanike in preučevanja orhidej Slovenije«. Leta 2011 je bilo ustanovljeno društvo Nigritella in na ustanovni skupščini je bil Vlado Ravnik izvoljen za častnega člana društva. Tako so se tudi »mlajši poznavalci in ljubitelji kukavičevk profesorju zahvalili za njegov prispevek na primeren način«. Leta 2015 je postal tudi častni član Botaničnega društva Slovenije. Revija Folia biologica in geologica je leta 2015 posvetila tretji zvezek 56. letnika »nestorju slovenske botanike prof. dr. Vladu Ravniku za njegovo devetdesetletnico«. V lepi in izpolnjeni starosti nas je Lado zapustil 9. februarja 2017. Od njega smo se poslovili na pokopališču v Kranju. Tako počiva v svojem rojstnem kraju, pod Krvavcem, kjer je doma njegova kamniška murka, in pod Storžičem, ki je bil njegova najljubša gora. oPISanI taKSonI Campanula × vrtacensis Ravnik. Phyton (Horn) 12: 169–172. 1967. [=Campanula cochleariifolia Lam. × C. zoysii Wulfen] Nigritella lithopolitanica Ravnik, Acta Bot. Croat. 37: 226. 1978 [=Nigritella nigra (L.) Rchb. var. rosea Goiran = Gymnadenia lithopolitanica (Ravnik) Teppner & E. Klein] Plantago argentea subsp. liburnica Ravnik, Biol. Vestn., 36: 56. 1988 [=Plantago capitata Hoppe. & Hornschuch 1818, non Tenore 1811–1815] Miscellanea88 članKI o v. ravnIKu In recenZIje njeGovIh del Wraber, T., 1966. Cvetje naših gora. Napisal in narisal Vlado Ravnik. Proteus, Ljubljana 29 (1): 29. [recenzija knjige] Wraber, T., 1994: Botanik Vlado Ravnik – sedemdesetletnik. Proteus (Ljubljana) 57: 127– 128. bregant, M., 1999: Vlado Ravnik, Rastlinstvo naših gora. Tehniška založba Slovenije, 1999. Mladina 49: 72. Dakskobler, I., 2000: Vlado Ravnik: Rastlinstvo naših gora. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1999. Proteus 62 (8): 362–364. raZtresen, M., 2000: Rastlinstvo naših gora. Planinski vestnik 100 (4): 164–166. Juvanec, B. & I. grabec, 2002: Vlado Ravnik / katalog in razstava. Ljubljana, Fakulteta za strojništvo, zloženka. Razstava odprta 2. decembra 2002 na Fakulteti za strojništvo Jogan, N., 2003: Vlado Ravnik: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2002. 192 str. Hladnikia 15–16: 107–108. [recenzija knjige] Wraber, T., 2004: Vlado Ravnik osemdesetletnik. Hladnikia (Ljubljana) 17: 59–61. (Z bibilografijo samostojnih izdaj in znanstvenih oziroma strokovnih člankov). šuštar, F., 2011: Vlado Ravnik: Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. Proteus 73 (6): 283. praprotnik, N., 2014: Ob devetdesetletnici prof. dr. Vlada Ravnika. Miscellanea. Hladnikia (Ljubljana) 34: 100–101. Leban, V. & J. M. kocJan, 2015: Bibliografija botanika prof. dr. Vlada Ravnika. Folia biologica et geologica 56 (3): 11–15. praprotnik, N., 2015: Intervju: Vlado Ravnik. Trdoživ: bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave 4 (1): 20–24. praprotnik, N., 2015: Prof. dr. Vlado Ravnik - devetdesetletnik. Folia biologica et geologica. 56 (3): 7–9. BIBlIoGrafIja v. ravnIKa ravnik, V., 1953: Regeneracija plavuti Amiurusa. Diplomska naloga [mentor M. Zei]. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 31 pp. ravnik, V., 1953: Regeneracija plavuti somiča (Amiurus nebulosus Raf.). Biološki vestnik (Ljubljana) 2 (1): 36–39. ravnik, V., 1956: Prispevek k morfologiji in sistematiki genusa Nigritella Rich. Biološki vestnik (Ljubljana) 5 (1): 3–10. ravnik, V., 1960: Brazilsko mlečno drevo. Proteus 22 (10): 267 ravnik, V., 1960: Rdeča gniloba. Proteus 23 (1): 21 ravnik, V., 1961: Cvetoča monstera. Proteus (Ljubljana) 23 (6): 161. ravnik, V., 1961: Leteči psi - opraševalci. Proteus 23 (4–5): 131 ravnik, V., 1961: Prispevek k morfologiji in sistematiki genusa Nigritella Rich. II: Resupinacija, njena izvedba in pomen za sistematsko delitev rodov Nigritella in Gymnadenia. Biološki vestnik (Ljubljana) 8 (1): 9–15. ravnik, V., 1961: Trodelna orehova lupina. Proteus (Ljubljana) 23 (6): 162. ravnik, V., 1961: Zdravilni učinek arnike. Proteus 23 (8): 222 89Hladnikia 39: 77-95 (2017) ravnik, V., 1962: Zur morphologischen und taxonomischen Problematik von Globularia cordifolia L. im Bereiche der südöstlichen Kalkalpen und des illyrischen Übergangsgebiet. Jahrb. Ver. Schutz. Alpenpf l. U.-Tiere (München) 27: 119–121. ravnik, V. & V. petkovšek, 1963: Za cvetjem na Triglav. Pionir. ravnik, V., 1963: Morfološko-sistematska in horološka problematika vrste Globularia cordifolia L. s. lat. Doktorska disertacija [mentor E. Mayer]. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 33 pp. + priloge. ravnik, V. & F. sušnik, 1964: Prispevek k morfologiji in sistematiki genusa Nigritella Rich. III.: morfologija vrst genusov Nigritella in Gymnadenia. Biološki vestnik (Ljubljana) 12 (1): 65–75. ravnik, V., 1964: Kačnjak - orjak iz družine kačnikov. Proteus (Ljubljana) 26 (7): 188–189. ravnik, V., 1964: Zanimivosti iz rastlinstva. Proteus (Ljubljana) 26 (6): 150–151. ravnik, V., 1965: Morfološko-sistematska in horološka problematika vrste Globularia cordifolia L. s. lat. Razprave IV. razreda (razred za prirodoslovno-medicinske vede, oddelek za prirodoslovne vede) SAZU (Ljubljana) 8: 5–41. ravnik, V., 1965: Nekaj o beli omeli. Proteus (Ljubljana) 27 (6): 157–160. ravnik, V., 1966: Cvetje naših gora. (Knjižnica čebelica, 103). Mladinska knjiga. Ljubljana. 18 str. ravnik, V., 1967: Campanula cochleariifolia × Campanula zoysii = Campanula × vrtacensis Ravnik, hybr. nov. Phyton (Horn) 12: 169–172. martinčič, A., E. mayer, V. ravnik, V. strgar, F. sušnik & T. Wraber, 1969: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. 1. izdaja. Cankarjeva založba Slovenije. Ljubljana. [Obdelava družin Taxaceae, Cupressaceae, Abietaceae, Cistaceae, Tamaricaceae, Elatinaceae, Droseraceae, Violaceae, Thymelaeaceae, Eleagnaceae, Lythraceae, Myrtaceae, Punicaceae, Trapaceae, Onagraceae, Haloragaceae, Hippuridaceae, Aquifoliaceae, Celastraceae, Staphyleaceae, Rhamnaceae, Vitaceae, Moraceae, Cannabaceae, Ulmaceae, Urticaceae, Santalaceae, Loranthaceae, Orobanchaceae, Globulariaceae, Lentibulariaceae, Verbenaceae, Lamiaceae (razen rodu Thymus), Plantaginaceae, Alismataceae, Butomaceae, Hydrocharitaceae, Scheuchzeriaceae, Juncaginaceae, Zosteraceae (incl. Potamogetonaceae, Ruppiaceae in Posidoniaceae), Zannichelliaceae, Najadaceae, Orchidaceae, Araceae, Lemnaceae, Sparganiaceae, Typhaceae, ilustracije] ravnik, V., 1969: Avocado - novi sadež v naših trgovinah. Proteus (Ljubljana) 31 (9–10): 275–276. ravnik, V., 1969: Cvetje naših gora, 2. del. (Knjižnica Čebelica, 127). Ljubljana: Mladinska knjiga. 20 str. [barvni akvareli 39 vrst] ravnik, V., 1969: Helleborus niger L. v Sloveniji. V: Martinčič, A. (ur.): Knjiga plenarnih referatov, III Kongres biologov Jugoslavije, Društvo biologov Slovenije, Ljubljana. str. 230. ravnik, V., 1969: Nekaj pripomb k morfologiji in sistematiki skupine Helleborus niger L. s. lat. v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 17 (1): 43–58. ravnik, V., 1969: Zanimivosti iz rastlinstva. Proteus (Ljubljana) 31 (6): 157–159. ravnik, V., 1970: Arbutus unedo ali jagodičnica, zanimiva divja in okrasna rastlina. Proteus (Ljubljana) 32 (5): 208. ravnik, V., 1970: Artičoka (Cynara), sedaj najbolj popularna rastlina. Proteus (Ljubljana) 33 (2): 128. ravnik, V., 1970: Črni teloh - znanilec pomladi. Proteus (Ljubljana) 32 (7): 298. Miscellanea90 ravnik, V., 1970: Navadni kaprovec (Capparis rupestris), začimbna rastlina iz Sredozemlja. Proteus (Ljubljana) 33 (1): 38–39. ravnik, V., 1970: Nenavadne oblike med rastlinami. Proteus (Ljubljana) 32 (9–10): 372–374. ravnik, V., 1970: Odgovor na vprašanje 11. Proteus 33 (1): 46 ravnik, V., 1970: Rožičevo drevo (Ceratonia siliqua) v prehrani in industriji uporabna rastlina. Proteus (Ljubljana) 32 (6): 241–242. ravnik, V., 1970: Vprašanje 11. Proteus 32 (8): 345. ravnik, V., 1970: Vprašanje 3. Proteus 33 (2): 96 ravnik, V. & Ž. Knez, 1971: Dlanasto sestavljeni koruzni storž. Proteus (Ljubljana) 33 (9– 10): 441–442. ravnik, V., 1971: Alpski kozorog (Capra ibex) spet v naših gorah. Proteus (Ljubljana) 33 (8): 349–350. ravnik, V., 1971: Ananas (Ananas sativus), vsestransko uporabna tropska rastlina. Proteus (Ljubljana) 33 (8): 368–369. ravnik, V., 1971: Iz sveta orhidej. Proteus (Ljubljana) 34 (3): 105–109. ravnik, V., 1971: K vprašanju 3. Proteus 33 (9–10): 455 ravnik, V., 1971: Mango (Mangifera indica), nam še malo znana vrsta tropskega drevesa. Proteus (Ljubljana) 34 (2): 88–89. ravnik, V., 1971: Odgovor na vprašanje 5. Proteus 33 (7): 335 ravnik, V., 1971: Zraščanje rastlinskih organov zanimive anomalije v naravi. Proteus (Ljubljana) 33 (5): 225–226. mlakar, I., P. Habič, F. korDiš, V. ravnik & A. stergar, 1972: Divje jezero. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 30. Obzorja. Maribor. ravnik, V. 1972: Divja koza gams. Moj mali svet 4 (10): 490. [+fotografija] ravnik, V. 1972: Fazan. Moj mali svet 4 (7): 346. [+fotografija] ravnik, V. 1972: Gozdni jereb. Moj mali svet 4 (6): 280. [+fotografija] ravnik, V. 1972: Hermelin ali kepen. Moj mali svet 4 (9): 442. [+fotografija] ravnik, V. 1972: Lesna sova. Moj mali svet 4 (8): 397. [+fotografija] ravnik, V. 1972: Naše divje živali. Moj mali svet 4 (2): 89. [+fotografija] ravnik, V. 1972: Poljski zajec. Moj mali svet 4 (4): 184. [+fotografija] ravnik, V. 1972: Ruševec, mali divji petelin ali škarjevec. Moj mali svet 4 (11): 542. [+fotografija] ravnik, V., 1972: Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) naša najlepša orhideja. Proteus (Ljubljana) 34 (5): 205–206. ravnik, V., 1972: Murka, naša alpska orhideja. Proteus (Ljubljana) 35 (1): 4–5. ravnik, V., 1972: Naše saprofitske orhideje. Proteus (Ljubljana) 34 (9): 395–397. ravnik, V., 1972: Nekaj o problematiki orhideje Dactylorhiza maculata (L.) Soó s. lat. Biološki vestnik (Ljubljana) 20 (1): 31–37. ravnik, V., 1972: Nenavadni cvetovi jesenskega podleska. Proteus 35 (3): 141–142. ravnik, V., 1972: Nenavadno njivsko grabljišče. Proteus 35 (3): 141. ravnik, V., 1972: Polni cvetovi tudi v naravi. Proteus (Ljubljana) 35 (4): 188. ravnik, V., 1972: Zanimiva oblika krompirjevega gomolja. Proteus (Ljubljana) 34 (5): 233– 234. ravnik, V. 1973: Jerebica. Moj mali svet 5 (3): 137. ravnik, V. 1973: Lisica. Moj mali svet 5 (12): 576. [+fotografija] ravnik, V. 1973: Muflon ali evropska divja ovca. Moj mali svet 5 (11): 535. [+fotografija] ravnik, V. 1973: Planinski orel. Moj mali svet 5 (5): 243. 91Hladnikia 39: 77-95 (2017) ravnik, V. 1973: Rjavi medved. Moj mali svet 5 (8): 388. [+fotografija] ravnik, V. 1973: Snežni jereb ali belka. Moj mali svet 5 (4): 189. ravnik, V. 1973: Vidra. Moj mali svet 5 (7): 341. [+fotografija] ravnik, V., 1973: Barvni različki pri žanjevcu (Polygala chamaebuxus). Proteus (Ljubljana) 36 (4): 184–185. ravnik, V., 1973: Belkaste ročice (Leucorchis albida). Proteus 35 (8): 376. ravnik, V., 1973: Dvolistni in zelenkasti vimenjak. Proteus (Ljubljana): 36 (2): 55–57. ravnik, V., 1973: Kukavičnik, najbližji sorodnik murke. Proteus (Ljubljana) 35 (5): 235–236. ravnik, V., 1973: Naglavka in njene vrste. Proteus 35 (9–10): 391–393. ravnik, V., 1973: Oblasta kukavica (Traunsteria globosa). Proteus (Ljubljana) 36 (3): 101. ravnik, V., 1973: Piramidasti pilovec, orhideja naših travnikov. Proteus 35 (8): 377. ravnik, V., 1973: Rumeni cvetovi blagodišečega teloha (Helleborus odorus). Proteus (Ljubljana) 35 (7): 324. stegnar, P., L. kosta, A. R. byrne & V. ravnik, 1973: The accumulation of mercury by, and the occurence of methyl mercury in some fungi. Chemosphere (Oxford) 1973 (2): 57–63. ravnik, V. 1974: Gozdni jereb (Tetrastes bonasia). Moj mali svet 6 (3): 37. ravnik, V. 1974: Jazbec (Meles meles). Moj mali svet 6 (1): 37. ravnik, V. 1974: Navadna veverica (Sciurus vulgaris). Moj mali svet 6 (5): 41. [+fotografija] ravnik, V. 1974: Srednjeevropski divji prašič (Sus scrofa scrofa). Moj mali svet 6 (7): 40. [+fotografija] ravnik, V., 1974: Alpska cepetuljka, naša najmanjša orhideja. Proteus (Ljubljana) 36 (6): 245–246. ravnik, V., 1974: Rod škrbica (Spiranthes) in njegovi vrsti. Proteus (Ljubljana) 37 (1): 11–13. ravnik, V., 1974: Velecvetni serap (Serapias vomeracea). Proteus (Ljubljana) 37 (4): 184– 185. ravnik, V., 1974: Zeleni volčji jezik. Proteus (Ljubljana) 36 (6): 244–245. ravnik, V., 1975: Dactylorhiza maculata (L.) Soó subsp. transsilvanica (Schur) Soó nova orhideja v flori Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana) 23 (1): 53–58. ravnik, V., 1975: Jajčastolistni in srčastolistni muhovnik. Proteus (Ljubljana) 37 (8): 355– 357. ravnik, V., 1975: Malaxis monophyllos, redka in Malaxis paludosa, pri nas že izumrla orhideja. Proteus (Ljubljana) 38 (3): 100–101. ravnik, V., 1975: Nenavadna barva cvetov trolistne vetrnice (Anemone trifolia) in podlesne vetrnice (Anemone nemorosa). Proteus (Ljubljana) 38 (1): 12–13. ravnik, V., 1975: Ophrys ali mačje uho, zanimiv, insektom podoben rod orhidej. Proteus (Ljubljana) 37 (9–10): 403–409. ravnik, V., 1975: Smrdljiva kukavica (Himantoglossum hircinum), naša največja orhideja. Proteus (Ljubljana) 38 (2): 60. ravnik, V., 1976: Rod močvirnic (Epipactis) v Sloveniji - I. del: širokolistna močvirnica (Epipactis helleborine). Proteus (Ljubljana) 38 (9–10): 371–373. ravnik, V., 1976: Eucalyptus globulus, v zdravilstvu in gospodarstvu pomembno drevo. Proteus (Ljubljana) 38 (8): 312–313. ravnik, V., 1976: Gomoljasti grban (Herminium monorchis), ena izmed redkejših vrst orhidej v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 39 (4): 157–158. ravnik, V., 1976: Plazeča mrežolistnica (Goodyera repens), škrbici podobna orhideja. Proteus (Ljubljana) 38 (5): 196. Miscellanea92 ravnik, V., 1976: Rod močvirnica (Epipactis) v Sloveniji: II. druge vrste močvirnic. Proteus (Ljubljana) 39 (1): 3–5. ravnik, V., 1977: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): I. splošni del. Proteus (Ljubljana) 39 (5): 183–184. ravnik, V., 1977: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 1. Proteus (Ljubljana) 39 (7): 279–281. ravnik, V., 1977: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 2. Proteus (Ljubljana) 40 (1): 9–12. ravnik, V., 1978: Beitrag zur Kenntnis der Gattung Nigritella Rich. IV. Nigritella lithopolitanica V. Ravnik, spec. nov. Acta Botanica Croatica (Zagreb) 37: 171–182. ravnik, V., 1978: Grezovka (Liparis loeselii) redka močvirska kukavičnica. Proteus (Ljubljana) 40 (7): 281. ravnik, V., 1978: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 3. Proteus (Ljubljana) 40 (5): 204 ravnik, V., 1978: Nekaj o zdravilnosti bele omele (Viscum album). Proteus (Ljubljana) 41 (3): 118–119. ravnik, V., 1979: Kivi tudi na našem trgu. Proteus (Ljubljana) 41 (5): 204–205. ravnik, V., 1979: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 4. Proteus (Ljubljana) 41 (6): 223–225. ravnik, V., 1979: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 5. Proteus (Ljubljana) 41 (8): 298–301. šuštar, F. & V. ravnik, 1981: Posledice antropozoogenih vplivov na floristično sestavo travne ruše, na njen proizvodni potencial in na njeno kvaliteto (krmno vrednost) v Sloveniji: poročilo za leto 1981. Biotehniška fakulteta - VTOZD za agronomijo. Ljubljana. (Poročilo, 6 str.). martinčič, A., V. ravnik, V. strgar, F. sušnik & T. Wraber, 1984: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. 2., dopolnjena in spremenjena izdaja. Državna založba Slovenije. Ljubljana. [Obdelava družin Ginkgoaceae, Pinaceae, Cupressaceae, Taxaceae, Cistaceae, Tamaricaceae, Elatinaceae, Droseraceae, Violaceae, Thymelaeaceae, Eleagnaceae, Lythraceae, Myrtaceae, Punicaceae, Trapaceae, Onagraceae, Haloragaceae, Hippuridaceae, Aquifoliaceae, Celastraceae, Staphyleaceae, Rhamnaceae, Vitaceae, Moraceae, Cannabaceae, Ulmaceae, Urticaceae, Santalaceae, Loranthaceae, Orobanchaceae, Globulariaceae, Lentibulariaceae, Ve rb e n aceae, Lamiaceae (razen rodu Thymus), Plantaginaceae, Alismataceae, Butomaceae, Hydrocharitaceae, Scheuchzeriaceae, Juncaginaceae, Zosteraceae, Potamogetonaceae, Ruppiaceae, Posidoniaceae, Zannichelliaceae, Najadaceae, Orchidaceae, Araceae, Lemnaceae, Sparganiaceae, Typhaceae, več kot 600 ilustracij - strokovnih skic] ravnik, V., 1984: Kaj pa je to? Proteus 47 (3):124 ravnik, V., 1984: Kaj so laski pri koruznem storžu? Proteus 47 (6):238 ravnik, V., 1985: Smokvovec na Blejskem otoku in še kaj. Proteus (Ljubljana) 48 (4): 135 –138. ravnik, V., 1986: Nenavadna oblika črnega bezga. Proteus (Ljubljana) 48 (9–10): 373–374. ravnik, V., 1988: Baumann H., Kuenkele S., Die Orchideen Europas. Biol. vestn. 37 (2): 101. ravnik, V., 1988: Plantago argentea Chaix in Vill. subsp. liburnica V. Ravnik subsp. nova. Biološki vestnik (Ljubljana) 36 (3): 53–62. ravnik, V., 1988: Thladiantha dubia Bunge, v Sloveniji že najdena in spet pozabljena adventivna rastlina. Proteus (Ljublja na) 50: 312–313. 93Hladnikia 39: 77-95 (2017) kurillo, J. & V. ravnik, 1989: Četverček navadnega regrata. Proteus 51 (9–10): 372 ravnik, V., 1989: Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) z dvojno medeno ustno. Proteus (Ljubljana) 51 (9–10): 370–371. ravnik, V., 1989: Maklura - murvovka, ki plodi tudi v Ljubljani. Proteus (Ljubljana) 51 (6): 233. ravnik, V., 1990: Rod Nigritella L. C. Richard v Jugovzhodnih Apneniških Alpah. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 31: 271–290. ravnik, V., 1991: Splošna botanika za študente živilske tehnologije: skripta. Samozaložba. Ljubljana. [druga, dopolnjena izdaja je izšla leta 1993] ravnik, V., 1995: Kaj cveti na Sorškem polju? 58 (1): 45 ravnik, V., 1995: Odgovor na slikovno uganko: kaj cveti na Sorškem polju? 58 (2): 94 ravnik, V., 1996: ... in igra narave s krompirjem. Proteus 59 (3): 125 petauer, T., V. ravnik & F. šuštar, 1998: Mali leksikon botanike. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. [+ čez 300 črnobelih ilustracij] Ravnik, V., 1998: Maska? 60 (8): 366 martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. poDobnik, V. ravnik, B. turk, B. vreš, 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. 3., dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. [Obdelava družin Ulmaceae, Moraceae, Cannabaceae, Urticaceae, Droseraceae, Myrtaceae, Punicaceae, Onagraceae, Lythraceae, Haloragaceae, Staphyleaceae, Celastraceae, Rhamnaceae, Vitaceae, Santalaceae, Loranthaceae, Viscaceae, Thymelaeaceae, Eleagnaceae, Elatinaceae, Violaceae, Cistaceae, Tamaricaceae, Aquifoliaceae, Globulariaceae, Orobanchaceae, Lamiaceae (razen rodu Thymus), Orchidaceae, Araceae, Lemnaceae, ilustracije] ravnik, V., 1999: Rastlinstvo naših gora. Ikonografija rastlin Julijskih in Kamniško- Savinjskih Alp ter Karavank. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. [ponatisnjeno leta 2004] martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. poDobnik, V. ravnik, B. turk, B. vreš, B. fraJman, S. strgulc kraJšek, B. trčak, T. bačič, M. A. fiscHer, K. eler & B. surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. 4., dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. [Obdelava družin Aquifoliaceae, Cannabaceae, Celastraceae, Globulariaceae, Haloragaceae, Loranthaceae, Lythraceae, Moraceae (skupaj z A. Martinčičem), Myrtaceae, Punicaceae, Staphyleaceae, Tamaricaceae, Thymelaeaceae, Verbenaceae, Viscaceae, večina ilustracij]. [delo je bilo ponatisnjeno leta 2010] ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. [86 fotografij in 32 risb] ravnik, V., 2010: Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. Narava. Kranj. [ponatis 2011] IluStracIje In fotoGrafIje krečič, I., 1959: Herbarij. Mladinska knjiga. Ljubljana. [V. Ravnik akvarel na naslovnici in 14 risb] martinčič, A. & F. sušnik, 1961: Poznate strupene rastline. Cankarjeva založba. Ljubljana. [V. Ravnik črno bele ilustracije 107 rastlin in 36 risb listov] Wraber, T., 1963: Naše zaščitene rastline. Vodnik po razstavi. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. [V. Ravnik fotografija na naslovnici] Miscellanea94 Wraber, T., 1967: Gorsko cvetje. 1. Mladinska knjiga. Ljubljana. [V. Ravnik 19 fotografij] marinček, L. & T. Wraber, 1977: Rastlinski svet Lubnika. In: A. Ramovš (ed.): Lubnik. (Vodniki po Loškem ozemlju 1). Muzejsko društvo v Škofji Loki. Škofja Loka, pp. 53– 69. [V. Ravnik risbe 32 vrst] marinček, L. & T. Wraber, 1978: Rastlinski svet. In: A. Ramovš & J. Bole (eds.): Ratitovec. (Vodniki po Loškem ozemlju 2). Muzejsko društvo v Škofji Loki. Škofja Loka, pp. 66– 84, 148–152. [V. Ravnik risbe 34 vrst] Witt, H. C., Wraber, T. (ed.), 1978: Rastlinski svet 1, Semenovke 1. Ilustrirana enciklopedija rastlin. Mladinska knjiga. Ljubljana. [V. Ravnik 3 črnobele risbe] marinček, L. & T. Wraber, 1980: Rastlinstvo Blegoša. In: A. Ramovš & J. Bole (eds.): Blegoš. (Vodniki po Loškem ozemlju 3). Muzejsko društvo v Škofji Loki. Škofja Loka, pp. 69–82. [V. Ravnik risbe 25 vrst] seliškar, A. & T. Wraber, 1986: Travniške rastline na Slovenskem. Sto pogostnih vrst. Prešernova družba v Ljubljani. Ljubljana. [V. Ravnik risba 9 vrst trav, ponatis iz dela L. Marinčka in T. Wraberja »Rastlinski svet Lubnika«, 1977, str. 55] Wraber, T., 1986: Divje jezero in njegove botanične posebnosti. Idrijski razgledi (Idrija) 29–31 (1984-1986): 45–48. [V. Ravnik črno bele ilustracije] ravnik, V., 1994: Serija 4 znamk v bloku »Cvetje Slovenije« (20. 5. 1994) [upodobitev vrst Primula carniolica, Hladnikia pastinacifolia, Daphne blagayana in Campanula zoysii. Originali v Poštnem muzeju Škofja Loka. Oblikovanje serije: prof. dr. Borut Juvanec] ravnik, V., 1998: Serija 4 znamk v bloku »Iglavci« (10. 6. 1998) [upodobitev vrst Juniperus communis, Picea abies, Pinus nigra in Larix decidua. Oblikovanje serije: prof. dr. Borut Juvanec, udia.] šuštar, F., 2002: Predstavitev orhidej Slovenije v avli Zavoda za gozdove Slovenije. Proteus (65) 1: 44. [fotografije] tavčar, M., 2002: Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi. Mestna občina. Ljubljana. [V. Ravnik ilustracije] praprotnik, N., 2004: Blagajev volčin - naša botanična znamenitost. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. [V. Ravnik akvarel Daphne blagayana] bavcon, J., 2006: Tam, kjer murke cveto. Rože & vrt (Ljubljana) 5 (7): 50. [V. Ravnik fotografije] rakovec, P. 2007: Gorsko cvetje 2008. Koledar 12 razglednic. Narava. Preddvor. [V. Ravnik barvne ilustracije] valič, M., M. preZelJ & J. Skok, 2011. Stena: severna stena Triglava. Alpinistični vodnik. Sidarta. Ljubljana. [V. Ravnik akvareli 5 vrst] pavšič, J., 2009: Paleontologija: Paleobotanika in nevretenčarji. 2. dopolnjena in popravljena izdaja. Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo. Ljubljana [V. Ravnik: ilustracije] ravnik, J., 2013: Osp & Mišja peč + Črni Kal. Plezalni vodnik. Narava. Kranj. [V. Ravnik 2 fotografiji in 3 barvne ilustracije] miHelič, T. & P. peHani, 2014: Triglav: Slovenia's highest mountain from all sides. Hiking guide. Sidarta. Ljubljana. [V. Ravnik ilustracije] skoberne, P., 2014: Gorsko cvetje Slovenije - Alpine flowers of Slovenia. 60 gorskih cvetov in rastlin - Alpine flowers and plants. Sidarta. Ljubljana. [V. Ravnik 60 akvarelov] kovač, P., 2015: Gorski vrt, za vse odprt. Sidarta. Ljubljana. [V. Ravnik 26 akvarelov rastlin] miHelič, T. & P. peHani, 2015: Triglav: najviša slovenska planina sa svih strana. Libricon. Zagreb. [V. Ravnik ilustracije] 95Hladnikia 39: 77-95 (2017) ravnik, J., 2017: Kraški rob: Slovenija, Italija. Plezalni vodnik. Karst edge: Slovenia, Italy. Climbing topo. Toka Piki. Kranj. [V. Ravnik fotografije] druGo neutHaler, H., 1977: Zdravilna zelišča. Trst, Založništvo tržaškega tiska. 485 str. [eden od prevajalcev] tavčar, M., 2002: Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi. Mestna občina Ljubljana. Ljubljana. [table s 56 risbami značilnih rastlin ob poti] Prispevek 6 akvarelov za informacijske table pod Blegošem, Zavod za varstvo narave RS, 2011. Prispevki akvarelov za označitev otroških igrišč, Delavnica d.o.o., Maj Juvanec u.d.i.a. 2012, 2013. Prispevek treh akvarelov na učni poti Zarica, Delavnica d.o.o, Maj Juvanec, u.d.i.a. neJc Jogan & naDa praprotnik