MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2 009 Spoštovani bralci/ Mjosliščaavjal Ob koncu koledarskega leta običajno potegnemo črto pod pretekle dogodke ter polni pričakovanj stopamo novim naproti. Tudi v uredništvu Mostiščarja ni nič drugače - danes imamo novico za vas tudi mi: konec novembra je bil potrjen nov uredniški odbor Mostiščarja, ki se vam prvič predstavlja v tej številki. Želimo si, da bi nam urejevanje šlo vsaj tako dobro od rok kot prejšnjemu uredništvu, trudili se bomo pripravljati časopis, zanimiv za vse občane, časopis, ki ga boste z veseljem vzeli v roke ter v njem prebrali vse, kar vas zanima o dogajanjih v naši občini. Ob tej priložnosti pozivamo bralce, da nam sporočite, kaj vam je pri Mostiščarju všeč in o čem bi še želeli brati. Vaša mnenja in predlogi so vedno dobrodošli. Zdaj pa predlagamo, da se lotite branja, v tokratni praznični številki vam predstavljamo pestro društveno in kulturno dogajanje, ne spreglejte pa tudi vabila na novo ižansko drsališče. Vsem bralcem želimo vesele praznične dni in uspešno novo leto 2010! Uredništvo Mostiščarja Želimo vam lepo doživete božične praznike, v prihajajočem letu 2010 pa obilo zdravja, sreče, uspehov ter medsebojnega razumevanja. Vsem občankam in občanom tudi iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Župan Janez Cimperman in občinska uprava Obvestilo Januarja Mostiščar ne izide. Naslednja številka Mostiščarja bo predvidoma izšla 10. februarja 2010. Rok za oddajo člankov je sreda, 20. januar 2010. Vaše prispevke lahko pošljete do roka na naslov: Uredništvo Mostiščarja Govekarjeva cesta 6, Ig oz. na el. naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Na Občini Ig Vam kot primerna novoletna darila, s katerimi lahko vašim prijateljem ali poslovnim partnerjem predstavite svojo kraj, priporočamo naslednje naše publikacije: Krim odmev bo dal ... Zbornik Občine Ig 2002 Zbornik sestavlja 12 prispevkov, ki bralca popeljejo skozi zgodovino Ižanskega od prazgodovine do današnjih dni. Predstavljeni so tudi znani Ižanci, umetnostnozgodovin-ski spomeniki in osnovne geografske značilnosti. Predstavitveni film Občine Ig (DVD) V kratkem filmu so predstavljene glavne naravne in kulturne lepote naše občine. A Turistično izletniška karta Občine Ig Zemljevid z označenimi turističnimi točkami in kratkimi opisi glavnih znamenitosti v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. ИШ Za nakup publikacij se v času uradnih ur oglasite na Občini Ig ali pa pokličite na tel. 01/280 23 00. Koledar prireditev Petek, 18. december, ob 16. uri, Športna dvorana Ig Petek, 18. december, ob 19.30, Športna dvorana Ig Sobota, 19. december, od 10. ure dalje, pred stavbo Občine Ig Sobota, 19. december, ob 19. uri, Športna dvorana Ig Od četrtka, 24.decembra, do 6. januarja 2010, Hipodrom Vrbljene Petek, 25. december, ob 17. uri, Podkraj Sobota, 26. december, ob 10.30. uri, Hipodrom Vrbljene Nedelja, 27. december, ob 17. uri, župnijska cerkev sv. Martina na Igu Sobota, 23.januar, ob 19.uri, dvorana v Iški vasi MOSTIŠČAR jE GLASILO OBČINE IG Obisk Božička in obdarovanje otrok Koncert Ansambla Saša Avsenika Božično-novoletni sejem s spremljajočim programom Slovensko-dalmatinski večer Jaslice v naravni velikosti Božični nočni pohod - Planinca Blagoslov konj Božično-novoletni koncert XV. Revija pevskih zborov občine Ig Občina Ig Društvo Zapotok, Občina Ig Občina Ig Društvo Zapotok, Občina Ig TD Krim PD Krim TD Krim Društvo Fran Govekar Ig, Občina Ig Občina Ig Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1.58 EUR brez DDV (350,00 sIT). Naslov uredništva: telefon: E-naslov: Izdajateljski svet: Naklada: Ustanovitelj: Izdajatelj: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig 01 280 23 10 mostiscar@obcina-ig.si Janez Cimperman, Zlatko Usenik, Stanislav Ostanek, Alojz Kobal, Tone Habula 2300 izvodov Občinski svet Občine Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Računalniški prelom: Naslovnica: tisk: Maja Zupančič, odgovorna urednica Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice Katja Ivanuš, Mateja Piškur, Maruša Švigelj, Andreja Zdravje Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Nasmeh v očeh, Maruša Švigelj Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, v primeru društva, politične stranke ali skupine morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave, izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. Ob koncu leta Spoštovane občanke in občani! Še korak in že bomo v letu 2010, za katerega pa ne vemo, kaj nam bo prineslo. Ne glede na črne napovedi ekonomistov in visokih politikov, ki med sabo kar tekmujejo, kdo bo napovedal bolj črn scenarij, bo treba preživeti. Preživeli pa smo leto 2009, če malo karikiram. Čeprav napovedi niso bile spodbudne, je bilo za občino dokajuspešno. Moja ocena je seveda za nekatere mogoče sporna in vso pravico imajo, da na svoj način ocenjujejo delo, ki je bilo opravljeno. Pregovor pravi, da imajo vsake oči svojega malarja. No, nekaj takih oči poznam, ki malajo resnico nekoliko drugače, kot je v resnici namalana. Pa nič ne de, saj smo vendar v demokraciji! Letošnje leto je bilo za občinsko upravo zelo delovno in tudi zelo stresno; polno nepredvidenih pasti v zvezi z zastavljenimi projekti in naraščajočo gospodarsko in finančno krizo, ki je vsem nam jemala veliko energije. Nismo bili prepričani, da bomo vse načrtovane projekte v tem letu tudi izpeljali. Pa ne da bi jih izpeljali samo zato, ker so bili načrtovani, ampak ker so bili nujno potrebni. Zagotoviti vsem našim malčkom prostor v vrtcu ni mačji kašelj. Kljub težavam, s katerimi smo se srečevali pri tem, nam je uspelo in smo med tistimi redkimi občinami v Sloveniji, ki zagotavljajo prostor v vrtcu vsem malčkom, ki so 1. septembra izpolnili starostni pogoj 11 mesecev. Z velikimi težavami smo se srečevali pri rekonstrukciji ceste v središču Iga. Marsikdo ne ve, da je ta projekt potekal kar 7 let. Bil je tudi eden zahtevnejših v mojem mandatu, saj je šlo za izjemno občutljivo območje izvira reke Iščice, ki je pod vsemi mogočimi in nemogočimi naravovarstvenimi zaščitnimi režimi. Na zahtevo ministrstva za okolje je bilo potrebno izdelati posebno študijo izvedljivosti, presojo vpliva na okolje ter ukrepe, ki bodo zagotavljali ohranjanje izvira reke Iščice. Vse te zahteve so bile pogojza pridobitev naravovarstvenega soglasja, brez katerega ni gradbenega dovoljenja. Po dveh letih pogajanj smo pridobili to soglasje in obnovili upanje, da bo ta projekt nekega leta le končan. Predhodno je bilo potrebno še odkupiti zemljišča, izdelati projekt, prestaviti črpališče in zagotoviti sredstva tako v občinskem kot tudi državnem proračunu. Z veliko mero razumevanja takratnega ministra za promet g. Janeza Božiča za ta projekt so bila sredstva v državnem proračunu zagotovljena. A glej ga, zlomka, prišlo je do zamenjave ministra in projekt je ponovno »visel v zraku«. Človek ne ve, kako se lahko odloči novi minister. A zgodilo se je tisto, kar je danes vidno. Z novim ministrom g. Radovanom Žerjavom sva podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta in dela so lahko stekla. Nekaj grenkobe pri tem projektu smo seveda zaužili od peščice posameznikov, ki jim je pomembnejši osebni interes, in peščice tistih, ki nasprotujejo vsakemu napredku. Zavedam se, da ni bilo prijetno voziti se po makadamskem obvozu, a žal drugače ni šlo. Kljub težavnemu obvozu nisem pričakoval pisnih pritožb, a dobil sem dve, ki sta bili zelo nesramni in popolnoma neosnovani oz. near-gumentirani. Obe pismi sta prišli iz Zapotoka. Podpisnik prvega ni naš občan, to se pravi, da tu samo živi ter uživa dobrine in lepote naše občine, davke in prispevke pa plačuje drugi občini. Kreatorka druge pisarije pa je visoka predstavnica državne uprave (visok položaj na ministrstvu za kulturo). Od ljudi na takih položajih bi pričakoval, da bi občini pomagali, ne pa jo ovirali pri razvoju. Mislim, da bi bilo treba ti dve pismi objaviti, da bi občani vedeli, kdo vse živi v naši občini. Vesel sem, da je ta projekt končan, saj je to velika pridobitev za našo občino. Vzporedno s tem projektom pa so potekali tudi drugi projekti, ki so bili manj opazni, pa nič manj pomembni. Gradnja novih vodohranov, črpališča in povezovalnega voda za priključitev nove vrtine v Zapotoku. Ta projekt še poteka in bo končan predvidoma konec aprila 2010. Dela potekajo na projektih odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Trenutno potekajo dela na ulici Na Pungart. V vasi Draga pa so končana. Na področju cestne infrastrukture letos načrtujemo dve rekonstrukciji, in to na Sarskem in v Brestu. Na obeh cestah dela (ko to pišem) še potekajo in upam, da bo vreme dopuščalo, da bodo še pred novim letom končana. Kot kaže, pa bo končana tudi rekonstrukcija državne ceste Iška-Gornji Ig. Dela na zadnjih metrih makadama (730 m) že potekajo, investitor pa je Direkcija za ceste. Direktor Direkcije gospod Gregor Ficko je držal obljubo, ki mi jo je dal pred nekaj meseci, in se mu ob tej priložnosti zahvaljujem. Težav s slabo cesto, ki so jih imeli prebivalci Gornjega Iga, tako ne bo več. Ostaja pa še kar nekaj makadamskih ulic, ki jim bomo posvetili kar največ pozornosti v letu 2010. V letu 2009 smo na Troštovi odprli Medgeneracijski center Ig, v katerem je dobilo svojkoti-ček kar nekajdruštev, obnovili smo kulturno dvorano v Iški vasi, dokončujejo se dela v kulturni dvorani in spremljajočih prostorih na Golem. Iz proračuna se je financirala obnova občinskega objekta (hlev) v Zapotoku. Veliko dela smo opravili na področju sociale. Ena pomembnejših stvari je bila zaposlitev še ene osebe (sedaj imamo tri zaposlene) za pomoč starejšim na domu, ki jo občina financira v celoti, kar med slovenskimi občinami ni ravno pogost primer. Nekatere občine tega programa sploh ne izvajajo. Tekoče so se financirali programi na področju gasilstva, civilne zaščite, športa, kulture, turizma in drugih dejavnost, ki potekajo v okviru društev v naši občini. V obdobju mojega mandata je bilo za društva iz proračuna nakazano 1,5 milijona evrov, brez investicij v objekte. To ni malo denarja, sajvem, koliko za te dejav- nosti namenijo sosednje občine. Pohvalno pa je, da društva delajo dobro, vsako na svojem področju, kar upravičuje porabo sredstev iz proračuna. Ali društva uporabijo sredstva iz proračuna izključno za programe, ki so jim bila sredstva namenjena, pa je že drugo vprašanje. Občinski proračun je tudi v letošnjem letu zagotavljal sredstva na področju šolstva, zdravstva, vzdrževanja cest, zimske službe in na področju kmetijstva. V letu 2009 smo izpeljali tudi projekt, za katerega kljub temeljiti analizi nismo čisto natančno vedeli, kakšne bodo končne posledice. Gre za prevzem upravljanja vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, ki jih je do 1.6. 2009 upravljalo in vzdrževalo Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija Ljubljana. Prevzem te infrastrukture je bil tako organizacijsko kot tehnično izredno zahteven. Klub dejstvu, da je potrebno stroške zmanjšati, sem bil v veliki dilemi kaj storiti. Zavedal sem se, da se lahko zgodi marsikaj, a želja po zmanjšanju stroškov je bila večja od strahu, ki mi je povzročil kar nekaj neprespanih noči pred sejo občinskega sveta, na kateri je bilo potrebno argumentirano zagovarjati prevzem sistemov. Še danes ne vem, kateri od argumentov, ki sem jih navedel, je bil odločilen, da je občinski svet potrdil predlog, da sami upravljamo z občinsko lastnino, vendar pa to zdaj ni več pomembno. Danes lahko zatrdim, da smo se prav odločili. Po šestih mesecih vsi kazalci kažejo na to, da je bila odločitev pravilna. Še dodaten argument o pravilnosti naše odločitve pa je občutno povišanje cene vode, ki jo je predlagalo Javno podjetje VO-KA Mestni občini Ljubljana, kar je mestni svet tudi potrdil in Ljubljančani so www.obcina-ig.si 3 že dobili položnice z novimi cenami. V naši občini o podražitvi ne razmišljamo, če pa bodo analize v obdobju upravljanja enega leta pokazale, da je cena za pokrivanje vseh stroškov le prenizka, bo prišlo tudi do podražitve, nikakor pa ne v takem odstotku kot v MOL. Po prevzemu teh dveh sistemov so imeli občani kar nekaj pripomb in trditev, da je prišlo do podražitve. Te navedbe so bile neresnične oziroma smo dokazali, da je prišlo le do težav pri vnašanju podatkov v računalnik, in napake tudi odpravili. Velika sprememba je tudi pri ažurnosti izdajanja različnih soglasij, ki jih občani potrebujejo pri gradbenih dovoljenjih in priklopih na sisteme te javne infrastrukture. Kar nekajsmo postorili v tem letu, nikakor pa ne toliko, da bi lahko rekli, da je v občini vse urejeno. V naslednjih letih nas čaka še veliko dela na vseh področjih. V letu 2010 pa bomo več pozornosti posvetili oskrbi s pitno vodo, cestni infrastrukturi ter zmanjševanju hitrosti na posameznih odsekih. Hitrosti na naših cestah se, žal, iz dneva v dan povečujejo kljub nenehnemu opozarjanju voznikov. Upam, da bo novo leto prineslo vidne rezultate v smeri varnosti na naših, vsajobčinskih cestah. Leto 2010 pa bo še prav posebno leto, kajti na jesen bodo lokalne volitve, na katerih bomo izbirali novo politično vodstvo, ki bo vodilo občino v mandatu 2011-2014. Upam, da se bo razvoj nadaljeval z istim tempom kot v obdobju 1995-2010. Verjetno ste se vprašali, zakaj eno leto prej omenjam lokalne volitve. Ne bi jih omenjal, če ne bi pred nekajtedni pozorno spremljal dogajanja v državnem zboru v zvezi s predlogom zakona o nezdružljivosti funkcij poslanca in župana v eni osebi. Moje stališče do tega vprašanja je popolnoma jasno. Funkciji sta združljivi. Poslanec župan ima veliko možnosti vplivati na izboljšanje zakonodaje na področju lokalne samouprave, kajti župani poslanci poznajo razmere oziroma težave na lokalnem nivoju. Zakon ni bil sprejet, ker je županski lobi v parlamentu zelo močan, in tako je tudi prav. Ker pa vem, kakšno je bilo stališče poslanke Jerajeve o združljivosti teh dveh funkcij, sem bil nemalo presenečen, ko mi je eden od kolegov poslancev posredoval poimensko glasovanje poslank in poslancev v DZ RS o predlogu zakona o nezdružljivosti funkcij. Stališče gospe Jerajeve že vrsto let je, da ti dve funkciji nista združljivi. To je zagovarjala tudi pred volitvami v Državni zbor leta 2004 in pred volitvami v Državni zbor leta 2008 na soočenju kandidatov (bil sem na soočenju, ker sem kandidiral). Soočenje je pripravil Radio Zeleni val, potekalo je v živo iz nove dvorane Centra Ig. In na tem soočenju je gospa poslanka vehementno zagovarjala, da naj bo poslanec poslanec, župan pa pač župan. Takrat sem spoštoval njeno stališče in se sprijaznil z dejstvom, da so stališča različna. Prepričan sem bil, da je glasovala za sprejetje tega zakona. A ko sem pregledal seznam, kako so poslanke in poslanci glasovali, sem ugotovil, da je glasovala proti predlogu zakona o nezdružljivosti funkcij. Preprosto je poteptala svoje stališče, ki ga je še nedavno tega javno zagovarjala. Lagati ljudem pa res ni lepo! Če gospa Jeraj ne bi bila tudi svetnica v občinskem svetu Občine Ig (dolžnost svetnikov je, da delajo pošteno, brez intrig in laži), ne bi omenjal te njene odločitve. Ker pa je svetnica in si je prizadevala, da nekateri občinski projekti ne bi bili izpeljani, je prav, da javnost spozna njeno dvoličnost in oceni vrednost zaupanja, kajti očitno je, da ni glasovala proti projektom zato, ker bi bili slabi, ampak zato, da ne bi bili izpeljani. Kakor koli že, vsak odgovarja za svoja dejanja in polaga račune! Tudi sam jih bom. Spoštovani, leto se izteka in bil bi krivičen, če ne bi ob iztekajočem se letu izrekel zahvale za dobro sodelovanje, korekten odnos in marljivo delo vsem sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi, svetnicam in svetnikom, članicam in članom vaških svetov. Vam, drage občanke in občani, pa se zahvaljujem za potrpljenje in razumevanje. V letu, ki prihaja, pa naj se vam izpolnijo vse skrite želje. Župan Janez Cimperman NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE 19. seja Občinskega sveta Občine Ig Občinski svet Občine Ig je na 19. redni seji, ki je potekala 30. septembra 2009, obravnaval in soglasno sprejel sledeče sklepe in odlok: • Na podlagi 1. odstavka 6. člena Zakona o občinskem redar-stvu (Ur. l. RS, 139/06, ZORed) je Občinski svet Občine Ig na predlog župana in na podlagi usklajevanja z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije sprejel Občinski program varnosti Občine Ig. • Sklep, da se objekti brez gradbenih dovoljenj, zgrajeni pred 5. 7. 2005, ki imajo vodovodne priključke in imajo možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, lahko priklopijo na kanalizacijsko omrežje, pod pogojem, da investitorji poravnajo akontacijo komunalnega prispevka na podlagi sklenjene pogodbe v višini 810,84 evra (na dan 30. 6. 2009). Znesek se revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Statistični urad RS in upošteva pri obračunu komunalnega prispevka na podlagi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. • Sklep, da se potrdi Idejno urbanistična arhitektonska zasnova stanovanjskega naselja na Golem, naročnika A1, investicijsko upravljanje, d. d., Ljubljana, avgust 2009. • Sklep, da Občina Ig odkupi nepozidano stavbno zemljišče Jakoba Širovnika, parc. št. 29/4, k. o. Ig, v velikosti 108 m2 v vrednosti 25.000,00 evrov. Dopolni se letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Ig za leto 2009. • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Ig za leto 2009. Nadzorni odbor Občine Ig je svetnike seznanil s Poročili o nadzoru: proračunskih postavk, ki so bile spremenjene z rebalansom proračuna 3/2008 in zaključnega računa za leto 2008. Pod točko vprašanja in pobude so svetniki predlagali, da se na cesti Pijava Gorica-Kremenica-Ig postavi tabla kraja in omejitve hitrosti s 40 na 50 km, opozorili na udarno jamo na Cesti na Kurešček. Izpostavili so vprašanja glede prostorskega plana zazidlji-vosti v občini Ig, kdaj bo dokončana mežnarija v Strahomeru ter kdaj bodo sanirani vlažni prostori v šoli v Iški vasi. Zapisnik seje je v celoti objavljen na spletni strani Občine Ig www.obcina-ig.si. Zapisala Marjana Župec Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • december 2009 MOSTIŠČAR Rekonstrukcija ceste v Brestu in na Sarskem Če bo sreča z vremenom, bo rekonstrukcija ceste z izdelavo pločnika končana v letošnjem letu Rekonstrukcija ceste na Sarskem Foto: Uroš Čuden Župan in podžupan sprejela častnega občana Župan Janez Cimperman in podžupan Franci Strle sta ob praznovanju 70. rojstnega dneva sprejela častnega občana občine Ig, gospoda Antona Koširja. Župan se mu je zahvalil za dobro sodelovanje in čestital ob okroglem jubileju. Zaželel mu je še veliko zdravja in uspešno upravljanje cerkve na Kureščku. Anton Košir, po evangelijski specializaciji salezijanec, po študi- ju teolog in zgodovinar, doma iz Sodražice pri Ribnici, je upravitelj cerkve Kraljice miru na Kureščku. Skromen gospod, poln modrosti, ki predano opravlja svojo duhovniško službo v romarskem svetišču, nas navdušuje, zato želimo, da bi nas njegove besede nagovarjale še dolgo. Andreja Zdravje, občinska uprava 1Ф1 Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 28-02-300 Faks 28-02-322 Župan J. Cimperman 28-02-302 Direktor uprave 28-02-304 Računovodstvo 28-02-306 Komunalne dejavnosti 28-02-312 Komunalne dejavnosti 28-02-316 Družbene dejavnosti 28-02-310 Kmetijske dejavnosti in požarno varstvo 28-02-324 Gospodarske dejavnosti 28-02-308 Turizem 28-02-318 Urbanistična služba 28-02-316 Režijski obrat 28-02-314 Inšpektor 360-16-24 www.obcina-ig. Sprejem slavljenca Antona Koširja Uradne ure sprejemne pisarne: Ponedeljek: od 8. do 12. ure Sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure Petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01 280 23 00 OBČINA IG št. 6/2009 december 2009 Uradne objave Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93 , 57/94, 14/95 , 26/97 , 70/97, 10/98 , 74/98), 3., 4. in 6. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS št. 75/94), Zakona o skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS št. 1/96), Statuta Občine Ig (Uradni list RS št. 129/06), Pravilnika in Sprememb pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti (Mostiščar št. 10/2005, UO št. 2/2007, UO marec/2009) je občinski svet na 20. seji, dne 18. 11. 2009, sprejel SPREMEMBE PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI 1. člen Za dodelitev sredstev posameznemu strokovnemu vodji se upošteva število ur vaj, nastopov, pomen skupine, letni pregled dela (koncert, premiera, letni nastop), izobraževanje, ali je strokovni vodja član društva ali zunanji. Za pevsko dejavnost se prizna: - največ 90 ur vaj letno (vsaka ura se točkuje z eno točko) - največ 15 ur letno nastopov (vsaka ura se točkuje z dvema točkama) - pomen skupine (opredeli Komisija s točkami od 1 do 70) - izveden letni koncert (50 točk) - izobraževanje strokovnega vodje; potrdilo o izobraževanju v tekočem letu (20 točk na posamezno izobraževanje) Za gledališko, lutkovno dejavnost se prizna: - 120 ur vaj letno (vsaka ura se točkuje z eno točko) - največ 40 ur letno nastopov (vsaka ura se točkuje z 2,5 točke) - pomen skupine (opredeli Komisija s točkami od 1 do 70) - izvedena premiera (za vsako premiero 70 točk) - izobraževanje strokovnega vodje; potrdilo o izobraževanju v tekočem letu (20 točk na posamezno izobraževanje) Za plesno dejavnost: - največ 90 ur vaj letno (vsaka ura se točkuje z eno točko) - največ 15 ur letno nastopov (vsaka ura se točkuje z dvema točkama) - pomen skupine (opredeli Komisija s točkami od 1 do 70) - izveden celovečerni nastop kot letni pregled dela (50 točk) - izobraževanje strokovnega vodje; potrdilo o izobraževanju v tekočem letu (20 točk na posamezno izobraževanje) 2. člen Odbor za kulturo vsako leto z letnim programom kulture opredeli, kolikšen je najvišji možni honorar za posamezno leto. 3. člen Posamezno društvo, ki kandidira na razpisu za strokovne vodje, odda poročilo na obrazcu do 30. 6. za prvo polletje in do 10. 12. za drugo polletje. 4. člen Vsa ostala določila ostanejo enaka kot v Pravilniku o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti (Mostiščar, UO št. 2/2004) in Spremembah Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti (Mostiščar št. 10/2005, UO št. 2/2007, UO marec/2009). 5. člen Pravilnik se uporablja z dnevom sprejetja na občinskem svetu Občine Ig. Številka: 61001/007/2009 Ig, 18. 11. 2009 Občina Ig, župan Janez Cimperman št. 6/2009 ■ december 2009 ■ Na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 110/02 , 47/04, 126/07), 58. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84, 32/85 in 33/89), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS št. 44/97), Dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS št. 19/86), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št. 110/2,08/2003) ter 16. člena statuta Občine Ig (Uradni list RS št. 129/06) je Občinski svet Ig na 20. redni seji, dne 18. 11. 2009, sprejel naslednji: SKLEP o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ig za leto 2010 1. člen Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za območje Občine Ig za leto 2010 znaša 0,002323 EUR/m2. 2. člen Sklep začne veljati z dnevom objave v UO Občine Ig, uporablja pa se za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2010. Datum: 18. 11. 2009 Številka: 422/065/2009 Občina Ig, župan Janez Cimperman Skladno s 7. členom Odloka o priznanjih občine Ig (Mostiščar, UO št. 3/2001) Občina Ig objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2010 1. Pobudniki oz. predlagatelji priznanj so lahko občani, politične organizacije, podjetja, društva ter druge organizacije, ki imajo sedež v občini Ig. 2. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: • naziv in ime pobudnika, • ime in priimek predlaganega kandidata oz. točen naziv društva in osnovne osebne podatke, • obrazložitev pobude. 3. Priznanja Občine Ig so: • imenovanje častni občan, • zlata plaketa, • priznanje Občine Ig. 4. Priznanja bodo podeljena na prireditvi ob občinskem prazniku. 5. Rok za oddajo pobud na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, je 5. februar 2010, in sicer na predloženih obrazcih, ki jih lahko dobite na Občini Ig ali spletni strani www.obcina-ig.si. 6. Pobude bo obravnavala komisija, ki sprejme sklep o podelitvi in ga posreduje občinskemu svetu v obravnavo in odločanje. Datum: 7. 12. 2009 Št.: 094/001/2010 Občina Ig Janez Cimperman, župan Pustni karneval 2010 V letu 2010 je pust 16. februarja, tako da bo tradicionalni pustni karneval na Igu na pustno soboto, 13. februarja 2010. S karnevalom poskušamo poudariti kulturno identiteto kraja, oživiti stare običaje, predvsem pa obogatiti celovito turistično ponudbo. Želimo pritegniti čimveč domačih društev, posameznikov in podjetnikov, ki bi sodelovali s prizori, idejami, predstavitvami svoje ponudbe, sponzorskimi sredstvi ali na kakšen drugačen način pripomogli k uspešni uresničitvi za naš kraj tako pomembnega dogodka. Objavljamo prijavnico, s katero se lahko prijavite za sodelovanje na karnevalu (s prizorom, gostinsko ponudbo, ponudbo na stojnicah). V kolikor imate kakršnakoli vprašanja, predloge ali ideje, pokličite na Občino Ig, tel. 01/28 02 318 ali 051/456-464. Marica Zupan, občinska uprava PRIJAVNICA ZA 13. PODKRIMSKI PUSTNI KARNEVAL, 13. 2. 2010 Naslov slike/prizora: Društvo/posameznik/VS/OŠ/vrtec: Vodja prizora/slike: GSM vodje: El. naslov vodje: Št. sodelujočih v sliki/prizoru: Glasba: Kratek opis slike/ prizora: Drugo: Datum: Podpis: Prijavo pošljite na Občino Ig najkasneje do 1. februarja 2009. »o iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2 0 09 V Strahomeru postavili kozolec Kozolci so del slovenske inden-titete, saj se edino na slovenskem etničnem ozemlju pojavljajo v tako izjemnem številu in raznovrstnih tipih. Kozolci so že več desetletij zapolnjujejo naš kulturni prostor. Najboljenostavni in konstrukcijsko najmanj zapleteni so nastali že v srednjem veku. Ker so bili grajeni iz slabšega materiala, so hitro propadali. Kozolci pa imajo tudi v naši občini posebno mesto. Postavljeni so domala v vsaki vasi. Kozolci so v miniaturni obliki in ne služijo svojemu namenu, temveč so postavljeni v pozdrav vsem mimoidočim. V poletnem času so okrašeni z balkonskim cvetjem, nekateri pa imajo dodano tudi informacijsko tablo, kje se nahaja in kam popotnika lahko vodi pot po naših okoliških vaseh. Kozolec smo postavili v Strahomeru, na parkirišču, kjer se prav lepo zlije z okoljem. Anton Susman st. je zaslužen, da je kozolec postavljen, za kritino pa je poskrbel Jože Purkat. Vsem, ki ste pomagali pri postavitvi, betonira-nju, barvanju ... LEPA HVALA. Kozolec naj ne bi bil samo za okras, nanj nameravamo obesiti informacijsko tablo in upamo, da jo bomo lahko izdelali že naslednje leto. Vanja Glavan Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si OBČANOV KOTIČEK Dan odprtih vrat OŠ Ig V soboto, 24 oktobra 2009, smo se otroci, učitelji, starši in vsi, ki imajo radi naše otroke, zbrali na dobrodelni prireditvi Odprti dan Osnovne šole Ig. Zbrali smo se zaradi in za naše otroke. Sobotno dopoldne je bilo delovno za otroke in za učitelje - za nas starše pa je bil prijeten in topel čas, ko smo lahko s svojimi otroki in njihovimi učitelji delili del velikega sveta, v katerem živijo, se veselijo, ustvarjajo, se učijo in kdaj tudi jokajo. ZARADI njih smo se zbrali, da smo jih bodrili in jim bučno ploskali, ko so nastopali in nam razdajali košček svojega znanja in ustvarjalnosti. Včasih, ne tako daleč v preteklosti, smo govorili: Otroci so naše največje bogastvo! Takrat tega, ker še nisem imel lastnih otrok, nisem razumel, niti nisem vedel, kaj bi ta stavek sploh lahko pomenil. Danes to vem! In vendar se prav zato venomer znova sprašujem: Pa so res? Koliko pozornosti, svojega časa in svoje ljubezni jim namenjamo? Premalo - vsaj jaz imam vedno pri tem slabo vest. In prav ta slaba vest je razlog, da se moramo še bolj potruditi in biti tu in zdaj za naše otroke. Biti moramo njihovi največji zavezniki in največji prijatelji. Biti moramo njihov najvarnejši pristan. Pristan za ladje, ki vedo, da lahko kadarkoli izplujejo, in ki vedo (kar je še bolj pomembno), da se lahko vanjkadarkoli varno vrnejo, še posebej, če na odprtem morju divja nevihta. Biti moramo zanje tukajin zdaj - starši in učitelji. Eni drugim zavezniki in vsi skupaj zavezniki naših otrok! In - ali se ni to izkazalo, kar smo že vsi vedeli, prav na Dnevu odprtih vrat naše šole? Kajotroci pravzaprav zares potrebujejo? Denar? Materialne dobrine? Ne! Vse, kar v resnici potrebujejo, so pozornost, ljubezen, zaupanje in spoštovanje! In prav zato bom še enkrat povedal to, kar sem ravnokar: prav zaradi tega smo se skupaj zbrali vsi: otroci in njihovi zavezniki na dnevu odprtih vrat njihove in naše šole. Res je - na prireditvi smo zbrali veliko denarja - skoraj 1.600 evrov. Ampak pokazali smo tudi, ker smo stopili skupaj, da nam je mar za naše otroke - ne samo vsakemu za svoje, ampak tudi vsem za vse otroke - naše otroke, ki skupajhodijo v našo šolo. Dokazali smo, da zmoremo in nam ni težko preseči predsodkov današnjega časa. Uspelo nam je pokloniti drugim del sebe - in tako smo tudi od drugih prejeli del tiste nesebičnosti, ki je današnji trenutki skoraj ne poznajo več. Obogatili smo si ta naš mali svet in pomagali našim otrokom, da bodo lahko živeli v večjem in prijaznejšem svetu. Zato smo se tisto soboto zbrali - ZA naše otroke. To je bil šele začetek!! V imenu šolskega sklada še enkrat hvala vsem otrokom za vse nastope, vsem učiteljem in ravnateljici za pomoč pri izvedbi prireditve, hvala Ljerki Belak, Bogomirju Verasu in Samu Tušu za recitacijo in igrico, Društvu žena in deklet na podeželju Ig za pecivo, vsem staršem in prijateljem za prostovoljne prispevke in nazadnje, a nikakor ne najmanj, hvala gospodu županu, da je bil z nami na prireditvi. V Afriki merijo bogastvo s številom otrok - pri nas pa - kako si to resnično želim - upam, da je še merilo bogastva sreča naših otrok. Ne pozabimo na štiri vrednote! Potrudimo se, da jih bodo naši otroci zares deležni. V imenu šolskega sklada lahko na tem mestu le obljubim, da se bomo potrudili, da bodo te štiri vrednote, vsaj v šoli, lažje našle pot v srca naših otrok! Jernej Čop 8 www.obcina-ig.si Prva generacija ižanske osemletke Prva generacija ižanske osemletke je zaključila šolanje pred 47 leti. Pota življenja so nas popeljala na različne konce sveta. Tisti, ki smo ostali v domačem okolju, smo se naključno srečevali. Beseda, dve o vsakdanjiku in pozdrav. Predzadnjo novembrsko soboto letos pa je bilo drugače. Po nekajtedenskem iskanju stikov mi je uspelo organizirati naše srečanje na Igu. Pri Ulčarju, se ve. Zbralo se nas je 11. Nekateri smo se po 47 letih srečali prvič. Nismo bili vsi. Razlogov je več, tudi manj prijetnih. Obujali smo spomine in si povedali svoje življenjske zgodbe. Zanimive in pestre so, vesele in žalostne. Nekatere je pot zanesla v tujino, za druge pa je bila želja po domači zemlji močnejša in so se vrnili. Dan se je neopazno prevesil v noč, mi pa smo si še kar pripovedovali. Ob zvokih harmonike smo tudi zaplesali. Razšli smo se zadovoljni in odločeni, da se zagotovo zberemo ob 50. obletnici. Brane Mazi KOTIČEK ZA MLADE Obisk poljskih učiteljev in ravnateljev V okviru mednarodnega projekta, ki povezuje OŠ Ig, OŠ Oskarja Kovačiča ter osnovni šoli iz poljskega mesta Opole, je naša šola skupaj z OŠ Oskarja Kovačiča med 18. in 21. oktobrom 2009 gostila učitelje in ravnatelje s Poljske. Srečanje je potekalo pod naslovom Vključevanje šestletnih otrok v osnovno šolo. Omenjeno je na Poljskem novost, zato se ob vpeljavi sprememb v šolstvu srečujejo s številnimi dilemami in vprašanji. Skupajz gosti smo spremljali delo otrok pri vzgojiteljici Valeriji Virant in pomočnici vzgojiteljice Marjani Lenič. Ob koncu učnih ur smo bili otroci in učenci veseli, ravnateljica Vrtca Ig Jožica Kovačič in jaz ponosni, pedagoške delavke zadovoljne, gostje pa bogatejši za nova spoznanja in izkušnje, ki smo jih delili z njimi. Naše dvodnevno druženje se je nadaljevalo z opazovanjem pouka na OŠ Oskarja Kovačiča in dela v Vrtcu Galjevica. Delo smo zaokrožili še s predavanji in razgovori na opisano temo. Ker menimo, da se tudi slovenski učenci, učitelji in ravnatelji marsičesa lahko naučimo od poljskih prijateljev, smo se odločili, da sprejmemo njihovo povabilo na naslednje srečanje , ki bo v Opolah v mesecu aprilu 2010 z delovnim naslovom Domovinska vzgoja. Mag. Stanka Rebolj, ravnateljica OŠ Ig Spremljanje dela pri vzgojiteljici Valeriji Virant Zadovoljni vsi sodelujoči ob koncu dneva Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si www.obcina-ig.si 9 Pri »polžkih« ni nikoli dolgčas Novo šolsko leto smo začeli zelo dejavno. Že septembra smo se podali na naš prvi izlet v Iško. Po vodi smo spuščali papirnate ladjice. Bili smo tudi na Igu, kjer smo si ogledali sončno uro, pošto, banko, in lekarno. Obiskali smo še trgovino Pečjak. Ga. Damjana nas je lepo sprejela in nam postregla s čokoladnimi piškoti. Hvala. Na obisk smo povabili go. Francko Klemenčič. Povedala nam je pravljico iz knjige Moja največja knjiga. Imeli smo tudi kostanjev piknik. Zaradi hladnega vremena smo bili kar v telovadnici, kostanj pa smo pekli v električnih ponvah. Bilo nas je veliko in zelo smo uživali. Za popestritev sva pripravili različne igre, v katerih so otroci tekmovali s starši. To je le nekaj utrinkov našega dosedanjega dela. Čaka nas še veliko zanimivih stvari. Marinka in Olga Pravljična urica z objemi V torek, 10. 11. 2009, malo po 17. uri se je v prijetnem, toplem zavetju Knjižnice Ig zgodila ura pravljic, kjer so se podarjali objemi ... Mali in veliki poslušalci so se skupaj z Lucijo in Saro potopili v toplo smaragdno morje in spoznali najprejmalega morskega konjička Konjčija, nato pa še njegova prijatelja Bibo in Krokija. Preko koralnega grebena je do njih priplaval še Gerhard - morski pes, ki ima preveč svobode, doma pa nima potrebne topline in varnosti. Oboje najde pri Hobi, stari osamljeni hobotnici, ki se razveseli družbe in predvsem Gerhardu odkrije čisto nov svet, poln objemov, topline, sprejetosti. Otroci so pravljico sprejeli za svojo in jo ob preprosti animaciji s plišastimi junaki z odprtimi usti spremljali od začetka do konca. Tudi mamice so se našle v knjigi in ugotovile, da trka na njihovo vest. Po besedah ustvarjalke knjige Lucije Erčulj je to ravno tisto, kar je s slikanico želela doseči - skozi pravljico vzgajati odrasle. Z njo želi povedati, kako zelo pomemben je objem -tisti iskren in odprt, saj so vsem živim bitjem potrebni objem, bližina in topli medsebojni odnosi. Knjižničarka Tadeja Kavčič Smo v predprazničnem času in knjiga je lahko lepo darilo. Naročite jo lahko na avtoričinem e-naslovu: objemi.me9@gmail. com ali pa pošljete SMS s podatki na 041 875 316 (knjige v prosti prodaji ni). Jesen pri »ježkih« Čebelarji na obisku v vrtcu V novembru so nas tradicionalno obiskali čebelarji in Čebelarskega društva Ig. Seznanili so nas o pomenu čebel za življenje na Zemlji in o zdravilni moči medu. Spoznali smo tudi zaščitno obleko čebelarja in si pobliže ogledali čebelarske potrebščine. Za obisk in podarjeni med, ki smo ga pojedli za zajtrk, se jim iskreno zahvaljujemo. Otroci in strokovne delavke Vrtca Ig Konjči, Biba, Kroki in Gerhard so v Lucijinih rokah oživeli V skupini Ježkov smo preživljali letošnjo jesen ob peki kostanja, obiskali smo lekarno na Igu, knjižnico in gasilce na Golem. K nam pa je prišla tudi sestra Tanja, s katero smo utrjevali znanje pravilnega umivanja zob. Ugotovili pa smo tudi, da se da s časopisnim papirjem zelo dobro igrati. Ježki z Valerijo in Marjano 10 www.obcina-ig.si Sončkove dlani Iz naših dlani sta nastala metuljček ... ... in želvica Živahno kot v panju Medvedki in ekologija Pri nas je vedno zelo živahno in glasno kot v pravem panju. V vrtcu se imamo lepo in dopoldnevi nam hitro minejo. Še posebej pa je lepo, če se nam pridružijo starši. V soboto,7. novembra, smo skupaj odšli v lutkovno gledališče in si ogledali lutkovno igrico KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO. Predstavo si je ogledalo 16 družin. Igrica je bila vsem zelo všeč. Imeli smo tudi božično-novo-letno delavnico. S pomočjo staršev smo izdelovali voščilnice. Vi ne veste, kako so naše mamice ustvarjalne! No, pa očki tudi! Naredili smo zelo lepe voščilnice, ki jih bomo z dobrimi željami za novo leto poslali svojim babicam in dedkom, stricem ... Sedajpa je pred nami VESELI DECEMBER. Juhuhu! Komajže čakamo obiske dobrih mož in se veselimo novih igrač. Da jih dobijo samo pridni? Mi smo vedno pridni! Vse lepo in dobro v novem letu vam želimo Čebelice z Ireno in Ano V mesecu novembru smo medvedki spoznavali ekologijo. Na sprehodu smo si pri šoli ogledali ekološki otok in se pogovarjali, kako ločujemo odpadke. V vrtcu smo razvrščali odpadke in jih nalepili na plakat. Iz odpadnega papirja smo si izdelali svojnovi papir. Zaupali vam bomo postopek: 1) Časopisni papir smo natrgali na majhne koščke. 2) Za nekaj dni smo ga namočili v vodo. 3) Vsak izmed nas si je vzel pest papirja, ga dal v multipraktik, da je nastala kaša. Dodali smo še lepilo, barvo in malo vode. 4) Nastalo kašo smo odcedili na cedilu. 5) Odcejeno kašo smo razporedili po kartonu in jo stisnili. 6) Ko se je papir posušil, smo nanj risali z voščenkami. Pri ustvarjanju svojega papirja smo zelo uživali in potem nanj narisali še lepe risbice. Medvedki s Katarino in Matejo www.obcina-ig.si 11 Novice iz miškinega kota Malim »miškam« v vrtcu ni nikoli dolgčas, saj se vsak dan zgodi kaj novega in zanimivega. Poslušamo pravljice, gledamo in »beremo« knjige, igramo na glasbila, se učimo novih pesmic, hodimo v knjižnico in na sprehodih spoznavamo naš kraj, obiščemo in nahranimo račke, se peljemo v naših »avtobusih«, slikamo ... Okrasili smo igralnico ter si izdelali novoletno jelko. Kar poglejte, kako je lepa, še lepša pa bo, ko bo okrašena z barvnimi lučkami. Nestrpno pričakujemo, da nas bo obiskal Božiček in nam poleg daril nasul tudi nekaj snega, saj si ga močno želimo. V prazničnem šopku želja, Vam miške pošiljamo BELE SNEŽINKE - prinašalke miru in prijateljstva; SONČNE ŽARKE - srčnosti in poguma ter RDEČE JABOLKO za radosti življenja. Miške z Metko in Andrejo MLADI USTVARJALCI Med Med je slasten tako kot oče lasten. Kadar pišem, ga ližem. Ko čaj pijem, kakor med sijem. Danes sem za zajtrk imela med, bila sem pravi sladkosned. Katarina Vrhovšek, 4. a Čebelica Zjutraj, ko vse še spi, čebelica iz panja že leti. Ve, da je prišla pomlad, zato gre cvetni prah iskat. Ko pride tja na pašo, pogrezne se v cvetno kašo. Čisto je od nje je rumena, trava okoli nje pa je zelena. Pozno vrne se v panj, en dan spet je manj. Zjutraj spet odšla bo tja, zdaj bo raje sanjala. Ela Božič, 4. a POSLANSKI KOTIČEK Obletnice in praznovanja Vsa demokratična Evropa v teh dneh praznuje 20. obletnico demokratičnih sprememb, padca Berlinskega zidu in odprave totalitarnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi. Le v Ljubljani in v Moskvi ni bilo državne slovesnosti ob spominu na te dogodke. Pod DEMOS-ovo vlado je Slovenija postala samostojna, moderna, demokratična država z večstrankarskim sistemom. Pridružili smo se demokratični Evropi, sprejeli Ustavo in z njo vpeljali parlamentarno demokracijo, torejsistem, v katerem se lahko ustanovijo različne stranke in nastopajo na demokratičnih volitvah. Do takrat je bila Slovenija del Jugoslavije z nedemokratičnim, enopartijskim sistemom, proti kateremu so se Slovenci množično obrnili z odločitvijo na plebiscitu - da želijo živeti v svobodni in neodvisni Sloveniji. V tem mesecu bomo praznovali obletnico tega velikega dogodka, te pomembne odločitve Slovenk in Slovencev. V dogajanje, ki je tej odločitvi sledilo, smo bili pomembno vpeti tudi občanke in občani občine Ig. Mnogi naši sokrajani so sodelovali v vojaških formacijah, gasilskih brigadah in na drugih mestih, kjer so bili pripravljeni za samostojno Slovenijo žrtvovati tudi svoje življenje. Mnogi od njih so danes včlanjeni v veteranske organizacije in ob obletnici dogodkov, pri katerih so sodelovali, jim iskreno čestitam. V času, ko bi pričakovali praznovanje, pa se pred očmi javnosti odvijajo neverjetni dogodki, ki sprožajo vprašanja, ali smo res postkomunistična država, ali morda še kar ali ponovno postajamo komunistična država. Naj navedem nekajprimerov: Vlada je podelila soglasje za opravljanje veleposlaniške službe v Sloveniji g. Zavgajevu, odgovornemu za drastične kršitve človekovih pravic v Čečeniji. Ljubljana bo ponovno dobila Titovo ulico, in to kljub temu da danes vemo za zločine nekdanjega maršala in kljub temu, da v Sloveniji vsako leto odkrivamo nova prikrita grobišča, ki nimajo nobene zveze z vojno, temveč so v njih končali civilisti še leta po II. svetovni vojni. Predsednik države je podelil odlikovanje Tomažu Ertlu, ki je v svojem dolgoletnem obdobju vodenja slovenske Udbe zatiral demokratične in osamosvojitvene težnje Slovencev, odrejal uporabo represivnih ukrepov proti političnim nasprotnikom in našim rojakom v zamejstvu in po svetu ter postal v letu 1988 in 1989 simbol kršenja človekovih pravic, proti čemur je vstalo več kot 100.000 članov Odbora za varstvo človekovih pravic ter na desettisoče zborovalcev na Kongresnem trgu in Trgu republike ter na Roški. Ne morem zaključiti drugače kot z žalostjo v srcu, da v dneh pred dnevom samostojnosti in enotnosti, ko bi morali biti Slovenci enotni in ponosni, da zaradi pokončnih ljudi, ljudi z vizijo danes živimo v lastni, samostojni državi, prihaja do takih dogodkov. Nerazumljivo se mi zdi, da smo si morali izboriti samostojno državo celo z orožjem, pa je danes za nekatere to tako malo vredno, in da predsednik podeli priznanje človeku, ki je te pokončne vizionarje zapisal in mučil. Sama sem ponosna, da sem Slovenka, da živim v tej čudoviti deželi, s čudovitimi in pokončnimi ljudmi. Vesela sem, da bo moj sin odratel v samostojni Sloveniji in želim si, da bi tako čutili vsi. Niso vsi narodi uresničili težnje, da ustanovijo svojo državo. Mi smo jo! Hvala vsem, ki so bili za to pripravljeni darovati tudi svoje življenje. Čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti in srečno, Slovenija! Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije 12 www.obcina-ig.si Žene na pohodu ... do mojstric klekljanja Da, prav ste prebrali. In za tem naslovom se skriva kar nekaj dejavnosti, tudi hoja. V preteklem letu smo veliko pekle, sicer zato veliko tekale okrog štedilnikov, pa vendar to ni tisto pravo. In ker imamo v letošnjem programu dela precej sedenja in tudi pokušanja jedi, smo se odločile za nekaj zelo zdravega - za nordijsko hojo. Prvo srečanje z našo voditeljico, diplomirano medicinsko sestro Alenko Slapšak, je že za nami. Sedajse začne zares. V skupini nas je trenutno 18. Hodile bomo enkrat tedensko, ob vsakem vremenu, tudi ob rahlem »rosenju« z neba. Samo če bo vreme res zelo slabo, hoja odpade. Morda nas boste srečali z lučkami na glavi, ker je pač že temačno, in s palicami v rokah ... Odločile smo se, da naredimo nekaj za svoje zdravje. Nordijska hoja je primerna za vse starosti, za oba spola, tudi za ljudi, ki imajo določene zdravstvene težave, sajmarsikatero z redno in predvsem pravilno hojo tudi odpravlja. Je edina vadba, ki aktivira kar 90 % vseh mišic, krepi srčno-žilni sitem in omogoča boljšo porabo kisika. Če bi se nam radi pridružili, potem pokličite že znaneltri številke (kot za nakup knjige). Če nas bo veliko, se bomo razdelili v več skupin. Naše okolje je idealno za to vrsto hoje, saj se lahko podamo na potep po ravnem čez barje ali zavijemo v hrib (seveda se bomo ozirale na zmogljivost vseh pohodnic/pohodnikov). Naša voditeljica ima veliko znanja s tega področja, je tudi šolana za to vrsto vadbe. Sicer vodi delavnice za preprečevanje kardiovaskular-nih bolezni, vodi šolo zdravega hujšanja in še marsikaj. Je pa tudi zelo prijetna sogovornica in že ob prvem srečanju nas je zasula z nasveti pri skrbi za zdravje in zdrav način življenja ... Hodile bomo vsak teden. Sedajpozno popoldne, kasneje, ko bo zopet toplo in dovolj svetlo, pa ob večerih (da ne bo domače delo trpelo). Vsak teden - skozi vse leto -bodo potekale delavnice klekljanja. Trenutno je bodočih klekljaric 16, kar je izjemno veliko - za dve skupini. Z delom smo že začele in navdušenje je veliko! Ves material smo naročile neposredno pri izdelovalcih (iz Idrije in Škofje Loke), kar pomeni 50 % prihranka. Vodi pa nas gospa Lili Kranjc, ki že vrsto let kleklja. Je učiteljica na OŠ v Ljubljani, kjer poleg rednega pedagoškega dela otroke poučuje tudi klekljanje. Ga. Lili je naša občanka in prijazno se je odločila, da bo vse njeno delo, ves trud z nami njen brezplačen doprinos za več znanja in boljše sožitje med nami. Lili - hvala! Klekljanje je izjemno lepo delo, zagotovo predstavlja višek ročnih del. S klekljano čipko se je trgovalo že v daljni preteklosti tudi na Slovenskem. Prodajali so jo po vsej Evropi in celo v Ameriko! Me seveda ne bomo trgovale, gre pa za novo znanje, za druženje, celo za terapevtsko dejavnost. Povsem te odtrga od vsakodnev- nih skrbi in potegne v povsem drug svet. Roke pa ob premetavanju klekljev postanejo bolj gibčne. V decembru organiziramo novo kuharsko druženje z novim predavateljem Matjažem Uletom. Kar 20 prijavljenih kuharic bo preizkušalo recepte jedi na žlico! V januarju bomo poslušale dr. Tadejo Primožič na predavanju o slovenski čipki od preteklosti do danes. Predavanje ob diapozitivih bo zanimivo. Dr. Primožičeva je etnologinja in antropologinja in o čipki zagotovo veliko ve. Izhaja iz znane čipkarske družine, saj se je že njen praded ukvarjal s to dejavnostjo. Bogastvo čipke je ponesel po vsej Evropi in v daljno Ameriko že leta 1888! Seveda ste povabljeni vsi, ki vas bo to zanimalo! Kot predavateljica na filozofski fakulteti pa nas je povabila k sodelovanju pri delu s študenti. Gre za praktično terensko delo študentov 3. letnika etnologije in kulturne antropologije. Za nas je to veliko priznanje, bo pa to sodelovanje koristilo študentom in nam, saj bomo rezultate tega sodelovanja uporabile tudi za naše delo v društvu. Zato vas vse prijazno prosimo, da tudi vi pomagate po svojih močeh. Potrebovale bomo sodelovanje starejših mož in žena, ki se spominjajo življenja v mladosti. Zagotovo je v vsaki vasi kdo, ki o tem precej ve. Kako pomembno je, da te svoje spomine deli z mlajšimi! Vse spomine bomo zapisali, pomembne bodo tudi stare fotografije, staro orodje in drugi predmeti, ki jih bomo fotografirali. Mladi študentje bodo izdelali svoje raziskovalne naloge, vse pa bomo objavili v zborniku ali monografiji o družini, o življenju na Ižanskem nekoč. Vsi, ki bodo pri tem sodelovali, bodo seveda v knjigi imenovani. To bo njihov velik doprinos k ohranjanju spominov na tukajšnje življenje in na ljudi v naših krajih. Zato vas prosim, da se odzovete na povabilo predstavnic društva, ki vas bodo obiskale in povabile k sodelovanju. Kasneje vas bom obiskala tudi sama in vam predstavila vsa vprašanja, vse teme, ki bodo zanimala študente in seveda tudi nas, ki v društvu delamo in se pripravljamo na nov projekt. Vse, o čemer bomo spraševali, je del življenja, ki ga vi, dragi starejši občani, poznate mnogo bolj kot marsikdo od nas. Zato vas prosimo: delite to vaše vedenje in poznavanje tudi z nami, da bodo to poznali tudi vaši vnuki in pravnuki! Pred nami pa so praznični dnevi. Sv. Miklavž je že obiskal pridne otroke, vsi pa se veselimo svetega večera in božiča! Kaj bo prineslo novo leto, pa je še skrivnost. Da bi le bilo zdravo! Za vse! Nevenka Marija Kovač, Društvo žena in deklet na podeželju Ig ^ IG ^ ^4 DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG DU Ig vabi vse člane društva, ki se želite osvežiti in družiti v prijetnem okolju mesta Izola z urejenimi sprehajalnimi potmi, da preživite teden dni letovanja v Hotelu Delfin Izola. Hotel ima notranje bazene in kopeli z ogrevano morsko vodo. Vsako jutro je organizirana vodena telovadba v bazenu. Termin letovanja: od 8. 2. 2010 do 15. 2. 2010. Podrobne informacije o letovanju in naročila sprejema: Iva Žagar na tel. 01 2862 307 in 041 452 253. V primeru večjega števila prijav obstaja možnost organiziranega avtobusnega prevoza. Pridružite se, morski zrak nam bo koristil! Odbor za socialo, Marija Zdravje DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Društvo upokojencev Ig obvešča svoje člane, da sprejemamo prijave za organizirano telovadbo - vadbo za razgibavanje telesa. Telovadba bi bila v dopoldanskem času v Medgeneracijskem centru Ig, Troštova 5. Resni člani se prijavite na telefon 05 99 33 436 vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure. Prijave sprejemamo do 24. 12. 2009. Telovadba bi se pričela v januarju 2010. Tajnica: Marija Pucihar Predsednik DU Ig: Alojz Kobal www.obcina-ig.si 13 MOSTISCAR GLASILO OBČINE IG • december 2 0 09 Ob petletnici Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig £ IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Pred petimi leti je na pobudo g. Piškuriča v naši občini zaživel nov pevski zbor - Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig. Zbrali so se pevci, na prošnjo za vodenje se je odzvala ga. Mira Gantar, ki kot zborovodkinja uspešno vztraja že vseh pet let. Sama pravi, da ni bila prepričana, ali ji bo uspelo, vendar pet let dela dokazuje ravno nasprotno. Zbor šteje 22 pevk in pevcev in od 5. novembra 2004 vsak teden utrjujejo svojpevski program. Prvič so nastopili na občnem zboru DU Ig v Ribnici, od tedaj dalje pa se je zvrstilo že blizu 40 nastopov. Najraje obiskujejo domove za starejše in s svojim petjem, včasih tudi z recitacijami in skeči prinašajo veselje v vsakdanje življenje starostnikov. Seveda pa so tudi redni udeleženci mnogih prireditev v občini Ig. 14. novembra 2009 so s koncertom v Iški vasi slavnostno zaznamovali svojo petletnico. V pozdravnem nagovoru je predsednik DU Ig g. Kobal orisal delovanje zbora, potem pa so zazvenele pesmi, naše slovenske ljudske in ponarodele, vedno lepe, ki jih vsi poznamo. Poslušali smo jih že neštetokrat, pa vendar vsakokrat znova prebudijo v nas čustva in razmišljanja, pa naj bo to Lipa, Čej so tiste stezice, Triglav, Zabučale gore. Zadovoljni poslušalci so z bučnim aplavzom nagradili pevce za njihov vloženi trud. Po končanem prvem delu je moderator Jani Urbanc napovedal prvega gosta, Dominika Trobentarja, pevca skupine Hazard. Skladbe: Andreja, Marie, ne piši pesmi več, So najlepše pesmi že napisane in druge so še vedno lepe in ponesle so nas kar nekaj let nazaj, v mladost. Povabilu na nastop so se prijazno odzvali tudi pevci Podpeškega okteta in kot vedno navdušili s svojo interpretacijo. Koncert je zaključil zbor z ven-čkom slovenskih ljudskih pesmi. Ena izmed njih je bila Micika, Micika in kot zanimivost je ga. Mira povedala, da je od 13 pevk v zboru kar 8 Micik. V zahvalo za vztrajno in zavzeto delo je predsednik društva podelil priznanje zborovodkinji Miri Gantar in Jožetu Piškuriču. Kupite otrokom kozarec medu Čebelarji smo tudi letos pripravili dobrodelno akcijo pod geslom »En dan med slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih«. Z akcijo se želi že v otroštvu ozaveščati glede zdravega načina življenja ter med približati otrokom. Hkrati želimo spodbuditi skrb za čebelo in s tem za okolje. Akcija je potekala v petek, 20. novembra. Tako kot lani je bil tudi letos glavni poudarek na domačih čebelarskih društvih, ki so zbrala potrebno količino medu in v skladu s svojimi zmožnostmi organizirala tudi ustrezno predstavitev. V akciji so velikodušno sodelovali naši člani, saj je 19 čebelarjev darovalo 57,5 kg kvalitetnega medu, ki smo ga razdelili med šole in vrtce na Igu, nekaj pa tudi ljubljanskim. Na dan čebelarske akcije smo domači čebelarji organizirali predstavitve na 11 krajih. Otrokom smo povedali nekajo čebelarstvu, čebeljih pridelkih, predstavitev pa se je zaključila s pokušino različnih vrst medu. Odziv je bil sijajen; tako s strani otrok kot s strani učiteljic in vzgojiteljic. Najdodam še misel za starše: glede na veliko vnemo, s katero so otroci okušali različne vrste medu in se znova in znova vračali v vrste za pokušino, vam priporočam - kupite otrokom tudi kakšen kozarec medu ... Sicer pa v zadnjem času nismo počivali. Predstavili smo se na sejmu Narava-zdravje v Ljubljani. V občini smo posadili 29 lip, ki bodo čez leta lahko dajale senco, osnovo za kakšen čaj, čebelam pašo, obiskovalcem pa veselje ob pogledu na košate krošnje. Lipe so bile posajene v okviru vseslovenske akcije promocije medovitih rastlin. V teh mesecih smo doma pridno polnili kozarce z medom in pripravljali različne vrste čebelarskih mešanic. Obiščite domače čebelarje! Zimski čas je tudi čas za izobraževanje. Konec novembra smo organizirali predavanje g. Milana Megliča o ekološkem čebelar- Za zaključek koncerta je zazve-nela še skupna pesem Pevec (Antona Foersterja). Kot je v navadi ob takih prireditvah, se je naše druženje nadaljevalo ob prigrizku, pecivu in kozarčku, čestitkah pevcem in zborovodkinji, pohvalah za lep večer in seveda ob pesmi, ki se je v dvorani razlegala še dolgo v noč. Emilijana Meglič jenju, v decembru pa se bomo pogovorili o uspešnosti zdravstvenih ukrepov v letu 2009 in se skušali dogovoriti o usmeritvah za naslednje leto. Če potegnemo črto pod za naše društvo še posebej prazničnim letom, lahko ugotovimo, da je bilo leto dobro in prijetno. Prineslo je sicer tudi nekaj preizkušenj in težav, a vseeno ga želimo zaključiti z nasmehom in sladkimi kotički ust. Naj medi! Rok Janez Šteblaj, predsednik ČD Ig Slavnostni koncert ob 25. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Ig V soboto, 28. novembra 2009, smo v dvorani na Golem izvedli slavnostni koncert v počastitev 25-letnice neprekinjenega delovanja pevskega zbora. Za uvod smo zapeli Na oknu glej obrazek bled in Pleničke je prala - to sta prvi dve pesmi, ki ju je zbor pred natanko 25 leti, 28. novembra 1984, zapel na svojem prvem nastopu v podjetju Mizarstvo Ig. V nadaljevanju smo zapeli še devetnajst pesmi, ki smo jih izbrali z nastopov pevskega zbora od ustanovitve do danes. Koncert je povezovala gdč. Karmen Likovič, ki je iz bogate kronike pevskega zbora navedla pomembne dogodke in na kratko opisala zgodovino pevskega zbora. Podrobnejše delo je opisano v zborniku z naslovom Moški pevski zbor Ig - naših 25 let 1984-2009, ki smo ga izdali v okviru Društva Fran Govekar Ig. Pevci smo bili na koncertu na Golem navdušeni, dvorana je bila polna in poslušalci so nas zelo toplo sprejeli, zato smo lahko zapeli sproščeno. Poslušalci so vsako zapeto pesem nagradili z bučnim aplavzom, kar nam je dalo še dodatni zagon in motivacijo. Koncert smo izvedli v dveh delih, v odmoru je Dejan iz Društva Fran Govekar Ig izvedel projekcijo zgodovine zbora, ki jo je pripravila Alenka Jeraj. Na začetku drugega dela nas je nagovoril župan g. Janez Cimperman, ki je nekajčasa tudi prepeval v našem zboru. Povedal je, da je zelo ponosen, da lahko nagovori zbor, ki praznuje tako visoko obletnico, in nam je zaželel še veliko uspešnih let. V nadaljevanju sta nas nagovorila še bivši zborovodja g. Mirko Merzel in predsednica Društva Fran Govekar Ig ga. Alenka Jeraj, ki je nato podelila Govekarjeva priznanja za aktivno delo v pevskem zboru od začetka do danes Jožetu Piškuriču, Antonu Podlipcu in Stanetu Jeraju. Govekarjevo priznanje za dolgoletno predsedovanje pevskemu zboru in za vestno vodenje kronike pevskega zbora je prejel Franc Orhini. Za zaključek koncerta smo zapeli našo himno Žabe, ki je bila nagrajena z gromkim aplavzom. Dekleta iz Društva Fran Govekar Ig so nam na oder prinesle veliko torto z napisom Moški pevski zbor - 25 let in verzom iz pesmi Žabe ter šampanjec. Natočili smo kozarce, zapeli zdravico na naših 25 let in s tem zaključili koncert. Pevci smo prepričani, da smo izvedli enega boljših koncertov in smo na to zelo ponosni. Da pa smo to lahko storili, se iskreno zahvaljujemo: - županu Občine Ig g. Janezu Cimpermanu za vso podporo in pomoč; - predsednici Društva Fran Govekar Ig ge. Alenki Jeraj za pomoč pri pripravi zbornika in pri organizaciji koncerta; - članicam Društva Fran Govekar Ig za izdelavo scene in pomoč pri pogostitvi; - PGD Ig, PGD Golo, KD Mokerc, Občini Ig in vsem donatorjem. Zahvaljujemo se tudi čudovitim poslušalcem, ki so se našega jubilejnega koncerta udeležili v tako velikem številu in nas spodbujali z bučnim aplavzom. Skupaj smo preživeli lep večer. Franc Orhini Govekarjevo priznanje 2009 V Društvu Fran Govekar Ig podeljujemo Govekarjevo priznanje in na koncertu ob 25. obletnici MPZ Ig so ga prejeli: • JOŽE PIŠKURIĆ za 25 let prepevanja v Moškem pevskem zboru Ig in delo v vodstvu zbora (tajnik, blagajnik); • ANTON PODLIPEC za 25 let prepevanja v Moškem pevskem zboru Ig; • STANISLAV JERAJ za 25 let prepevanja v Moškem pevskem zboru Ig; • FRANCI ORHINI za dolgoletno opravljanje funkcije predsednika Moškega pevskega zbora Ig in vzorno vodenje kronike zbora; Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitam in se jim zahvaljujem za dolgoletno prepevanje in aktivno delo v zboru. Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig Naše dejavnosti so v teh letih podpirali: • Valmor, d. o. o. • Fit varovanje, d. o. o. • Danilo Črepinko, s. p. • Avtomehanika Janez Zdravje, s. p. • Spit, d. o. o. • Maing podjetje, d. o. o. • M-R, d. o. o. Posebej se zahvaljujemo: • PGD Ig za zagotavljanje prostora za vaje ter • KD Mokrc, PGD Golo, PGD Škrilje in drugim, ki so omogočili koncerte v njihovih dvoranah. Hvala Občini Ig za sofinanciranje dejavnosti MPZ Ig, za pomoč pri izvedbi gostovanj in nakupu oblek. Sponzorjem se iskreno zahvaljujemo za pomoč in podporo pri realizaciji naših dejavnosti. Predsednici Društva Fran Govekar Ig Alenki Jeraj hvala za pomoč pri izdelavi zbornika in organizaciji naših prireditev. Pevci Moškega pevskega zbora Ig www.obcina-ig.si 15 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2 0 09 Nagovor predsednice Društva Fran Govekar Ig pevcem Moškega pevskega zbora Ig ob 25. obletnici delovanja »Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne jezika materinega. Brez jezika in naroda bi bila še tako majhna rajska dežela žalostna puščava. Materin jezik je prvi božji dar: Zanj nam mora biti pred vsemi drugimi jeziki mar, da ga častimo, likamo, da po slovensko radi govorimo, prepevamo in se veselimo.« Anton Martin Slomšek Dragi pevci! Za vas sem izbrala misel velikega Slovenca, narodnega buditelja Antona Martina Slomška, ki je, tako kot vi, ljubil svojo domovino in ji pel v svojih spisih in pesmih. Ni lahko nagovoriti pevcev, ki že 15, 20 let enkrat ali dvakrat tedensko hodijo na vaje in nas, poslušalce, razveseljujejo s svojim petjem. Od vaših začetkov do danes ste nas presenetili z mnogimi odličnimi koncerti. Zbor se je od skromnega zbora podjetja Mizarstvo Ig povečal, pridobil kakovost in pomembno prispeval h kulturnemu utripu v občini Ig, pa tudi širše. Srečali smo vas lahko po različnih krajih Slovenije, radi se podate tudi med naše zamejce in jim v tuje okolje prinesete pesem iz domovine. Pred dobrim desetletjem se je zbor vključil v Društvo Fran Govekar Ig, prej KUD Ig, in od takrat so naše poti povezane. Organizacija in sodelovanje pri različnih projektih in pripravi koncertov ter naše pogosto srečevanje je postalo nekaj prijetnega in vsakdanjega. Ste dejavni in soustvarjate življenje našega društva s sodelovanjem pri skupnih prireditvah. Pri nekaterih tradicionalnih, naj ob tem omenim koncert Na zdravje in Srečanje pevskih zborov na Krimu, ki jih izvajamo v okviru društva, ste z veseljem prevzeli organizacijo. Veseli me, da si želite svoje pevsko znanje dopolnjevati in izpopolnjevati in ste se pripravljeni dodatno izobraževati, saj je to pomembno, da zbor tudi kakovostno napreduje. Ob skupnem jubileju se zahvaljujem tudi zborovodjem, ki so v obdobju 25 let z vami preživeli veliko ur na vajah, koncertih in gostovanjih. Pripravljali so načrt dela zbora za posamezne sezone in dopolnjevali vaš repertoar z vedno novimi in zahtevnejšimi skladbami. Najprej žal že pokojnemu gospodu Antonu Glavanu, častnemu občanu občine Ig in velikemu ljubitelju glasbe in petja, ki je z vami preživel kar 16 pevskih let. Njegovo uspešno delo je nadaljeval Mirko Merzel, ki je zbor vodil nekaj let, pred letom in pol pa dirigentsko paličico prepustil Štefanu Balažicu. Štefan Balažic, trenutni zborovodja, se je že takoj moral spopasti z velikim izzivom - pripraviti letni koncert aprila 2009, nato pa slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja zbora. Dragi pevci! Z veseljem vam vedno znova prisluhnem, saj slovenske pesmi z žametnimi moškimi glasovi tako lepo zazvenijo. Ob vašem jubileju vam iskreno čestitam in se vam zahvaljujem za ves trud, ki ga vlagate v delovanje zbora in v ohranjanje slovenske pesmi. Predvsem se vam zahvaljujem, ker nas s svojo pesmijo vedno znova opozarjate na naše korenine in v naših srcih budite ponos in narodno zavest. Želim vam še naprej dobre glasove in mnogo uspešnih pevskih let. 1Ф1 Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 28-02-300 Faks 28-02-322 Župan J. Cimperman 28-02-302 Direktor uprave 28-02-304 Računovodstvo 28-02-306 Komunalne dejavnosti 28-02-312 Komunalne dejavnosti 28-02-316 Družbene dejavnosti 28-02-310 Kmetijske dejavnosti in požarno varstvo 28-02-324 Gospodarske dejavnosti 28-02-308 Turizem 28-02-318 Urbanistična služba 28-02-316 Režijski obrat 28-02-314 Inšpektor 360-16-24 Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig Cene oglasnega prostora v glasilu Občine Ig Cene glede na velikost oglasa znašajo: 1 stran 1/2 strani 1/3 strani 1/4 strani 1/8 strani Zahvale 187,78 evra 100,15 evra 75,11 evra 54,25 evra 29,21 evra 12,52 evra Če je oglas na barvni strani, je cena višja za 10 %. Cene so brez DDV. m lili SJSJig Tako kot ustvarjamo dneve, ustvarjamo podobe skozi celo leto. Naj se vam najlepša podoba ustvari v letu 2010. Srečno! Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enostnosti iskrene čestitke, v novem letu naj bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. Neodvisna lista Nadaljujmo skupaj iz drobnega popka se razvije cvet in iz majhnega semena zraste drevo. f£]xI-K. _ tako se je iz naših srečanj razvilo # ,, trajno sodelovanje in ob novem letu je čas, da se vam zahvalimo, ker ste s svojimi deli in požrtvovalnostjo pomagali pri naših prizadevanjih, da bi nam jutri vsem bilo bolje. človek si nikoli ne zaželi česa, ne da bi obenem imel tudi moč, da si željo izpolni. w v letu, ki prihaja, vam želimo veliko moči za izpolnitev vaših Želja! svs strahomer DU IG društvo upokojencev ig izreka vsem članom zahvalo za uspešno in zavzeto delo v različnih sekcijah in odborih društva, v letu 2010 pa želi vsem predvsem zdravja. Predsednik Alojz Kobal in tajnica Marija Pucihar Naj ima novo leto modre oči, saj v njih so nebo, sanje in sreča za vse ljudi. Z željo, da bi v letu 2010 znali uresničevati svoje sanje n srečo deliti z drugimi ter se nikoli ne ustaviti, , " 7 ^ ♦ V * 7 , j voščimo * novolet TVO ■ rv4 APOTOK PD Krim vsem svojim članom in ostalim ljubiteljem in obiskovalcem gora želi v letu 2010 veliko užitkov pri obisku gora, predvsem pa želimo, da bi bili ti obiski varni. Lovska družina Ig se zahvaljuje vsem občanom občine Ig, predvsem pa kmetovalcem za razumevanje in sodelovanje, obenem pa želimo zdravja in uspehov v letu 2010. Tajnik Anton Pucihar in starešina Roman Celarc Lovski SREČNO! Svoboda je dobrina, ki nam omogoča uživati v drugih dobrinah. Baron de Montesquieu Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, se spomnimo na našo domovino, državo Slovenijo in na njeno dobrobit. Zato v tem tekmovalnem svetu ne pozabimo spoštljivosti do narave in dediščine ter predvsem drug do drugega z zavedanjem, da je največja vrednota človek sam in njegov potencial. Le tako lahko postanemo dežela dobrih in zadovoljnih ljudi. Iskrene čestitke! Turistično društvo KRIM KRIM TURISTIČNO D R Ü S I V • VSAK ČLOVEK JE ZASE SVET, ČUDEN, A SVETEL IN LEP, KAKOR ZVEZDA NA NEBU. Vsem občankam in občanom želimo polno osebne sreče, zadovoljstva, zdravja, novih izkušenj in uspehov, medsebojnega razumevanja in optimizma. Naj bo leto 2010 srečno leto. Turistično društvo KRIM * J* JKOISE prugajoprazničnetuči,^ Ш1БС1 ^OTUMsOlMED 'iskrene LjJü?\ ■ TN oBIšCejo STARE prijatelje ^VAM JEInamenjeSOlVEliko dobrih3 rŽEpJA?, I NAJ BOŽIC RADbSTiV. HIS@$PRNsEWi OVO LETOjpA OBILO zDr£VJA3iN SREGeJ tVfsEL BOŽIČ IN]_SREČNO_2010!\ KD MOKRĆ] Čebelarsko ji DRUŠTVO 1 Čebelarsko društvo Ig si leto 2010 predstavlja kot leto, ki bo prijazno, skorajda V celoti zdravo, prineslo pa bo noVih spoznanj, uspehoV in izziVoV. Naj bo tako in naj nam enkrat malo bolj, enkrat malo manj, Vendar pa celo leto medi! Prisrčno vam voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike. Novo leto naj bo radodarno z zdravjem, veseljem, srečo, uspehi, naj bo v miru, zaupanju in sodelovanju preživeto. SVS in PGD Matena • • Net/" Vse stvari so težke, preden postanejo lahke. Nemirni december od nas se poslavlja, še zadnji poslal nam bo svoj ognjemet, se marsikateri bo izpolnil obet, ki vsak sam pri sebi si ga zdaj zastavlja. Naj sreča vsa svoja ti vrata odpre, naj vse skrivne želje izpolnijo se! SAHOVSKI KLUB IG Lfh1 ujw .«r pćflifcmnrj, 'nTi^Ji mu ifr^'iifMi'i .f.ii■.'..■■.,■■■ J.'i iriiitttkoir.. i.r' NJI tf fit - .'jJVtNr^ V twj tafe /.zfrr-'l prflrfnl rjii/ n.'r fc ümvfL1 m iwj ptiTirjp ИМ150 Јљ/тЈ|ИЛ| тп n^vr r,i V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo Vam vesele praznične dni, v novem letu 2010 pa obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. M PGD Kot - Staje PGD Škrilje želi vsem svojim članom in )odpomikom društva srečno, zdravo in ^ * uspešno novo leto 2010. Tri sita preverbe Nekega dne je k grškemu mislecu in modrijanu prišel znanec. Komaj je prestopil prag, že je hitel: »Moram ti nekaj pomembnega povedati o tvojem prijatelju.« Modrijan pa ga je ustavil, rekoč: »Si novico presejal skozi tri sita preverbe?« Prišlek ga je začudeno pogledal: »Kaj misliš s tem?« »No, prav je, da to narediš,« mu je odvrnil modrijan. »Lahko poskusiva.« Prišlek se je strinjal in modrijan ga je vprašal: »Pa je to, kar mi nameravaš povedati, resnično?« »No ja, ne vem zagotovo, slišal sem, ko so se ljudje pogovarjali o njem.« »No, pa sva čez prvo sito preverbe. Nič ne sprašuj, samo odgovori mi na drugo vprašanje. Je to, kar mi misliš povedati o mojem prijatelju, kaj lepega?« »Ne, ne, ni lepo, ravno zato sem hotel, da izveš tudi ti.« »Počakaj, to je bilo drugo sito preverbe,« je nadaljeval modrijan. »Pa poskusiva še s tretjim. Ali boš s tem, kar mi misliš povedati, komu koristil?« Prišlek je bil zaprepaden: »Pravzaprav ne, to, kar sem slišal, bi mu zagotovo škodilo.« In modri mož je zaključil: »Vidiš, to je bilo tretje sito preverbe. Ničesar ne govori. Zakaj bi mi povedal nekaj, kar ni lepo, s čemer bi nekomu škodoval, povrh vsega pa niti ne veš, ali je to sploh res.« v letu, ki prihaja, naj bodo misli in naj bo vse, kar bomo delali, mis snično. pa se kanček sreče in veliko zdravja vsem želimo. resejana skozi tri sita preverbe«. lisah, vedno lepo, koristno in Otroci in zaposleni iz Vrtca Ig V letu 2010 vam želimo veliko sreče, obilo zdravja, miru, topline in zadovoljstva. KD Krim, Jože Škulj SREČNO 2010! Vsem našim vaščankam in vaščanom želimo vesele božične in novoletne praznike. V novem letu 2 010 pa veliko zdravja, sreč e, uspehov in medsebojnega razumevanja. Enako želimo tudi predstavnikom ostalih vaških skupno s ti, ustanov, županu in občinski upravinaše občine. SVS Iška vas - SVS Iška - SVS Gornji ig PGD Iška vas KUD Iška vas TD Iška vas гД НН? J , jt*** 'l-u ф Ц kr*», * * J SDS Povaljaj se v snegu, skrij sončni kristal v dlani, zaaisi nagajivo rimsko misel in nariši nasmrh na afrae vsem tebi dragim ljudem. Vse to počni te praznične dni. Drage članice in člani, simpatizerji, prijatelji! Naj božična skrivnost še dolgo odmeva v srcu, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa prijetnih melodij, uresničitev vsega tistega, kar ste zapisali med svoje cilje, mnogo uspehov in prijetnih trenutkov s svojimi dragimi. OO SDS Ig Vsem članicam, članom, sponzorjem in simpatizerjem želimo v prihajajočem letu 2010 obilo sreče in uspeha ter vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Upravni odbor PGD Golo KAJ ZA PRAZNIČNIMI VRATI ČAKA NAS, KO RAZIGRANO BO ČAS PRESTOPIL LETNI PRAG? BO JUTRO S SONCEM OBSIJANO, BO Z MEHKIM PERJEM NAM POSTLANO, BODO NOVI ČASI ZLATI? ZLATI BODO, ČE SIVINO VSAKDANJO SAMI POZLATIMO S POŠTENIM DELOM IN DOBROTO, JI S SMEHOM VDIHNEMO LEPOTO IN S PRIJATELJSTVOM ISKRENIM NEŽNOST, SREČO, MIR, TOPLINO. TAKIH ČASOV - ZLATIH ČASOV -V NOVEM LETU VAM ŽELIMO! PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRBLJENJE - STRAHOMER V imaju vseh gasilskih društev se iskreno zahvaljujemo občanom za sodelovanje v letu 2009, hkrati i pa jim želimo veliko sreče in uspehov v letu 2010. Gasilska zveza Ig QL KAJ JE SREČA Sreča je zbuditi se z nasmehom na obrazu, srečati se z nasmehom, ki ga ujameš na ulici, biti s prijatelji, ki ti vedno stojijo ob strani, doživeti objem, ki ti pomiri dušo, uživati v ukradenem poljubu, ki ogreje srce, dan končati s toplino v srcu in prepričanjem, da si ta dan preživel po svoji volji. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE *-IN SREČNO LETO 2010! SVS ZAPOTOK V večeru tihem pridna roka nežno gladko nit prepleta, čudovite vzorce splete, polne sanj in domišljije, kot da nit življenja vije. Dobre želje združi v zvezde, srečo v sonce oblikuje, nato pa robu bele čipke cvetove upanja nasuje. Tako ljubeče naj usoda stke Vam dneve v novem letu. Skrbno trenutke naj izbira, previdno naj poti ubira. Vesele božične praznike SREČNO NOVO LETO 2010! Neodvisna lista IZZIV # #* * # * * # # #**# * # # * # * # # #** **** i** *** * # * * # # Vasi in mesta so spet v lučkah. Diši po zimi. Diši po snegu. Zaviti v šale se srečujemo na vsakdanjih poteh. Pred nami so praznični dnevi. Dnevi, ko se ustavimo. Dnevi, ko si oddahnemo. Dnevi, ko se obrnemo vase. Skozi okno opazujemo vrvež, katerega del smo dan za dnem. In če se v nas nekaj premakne, če se ozremo na svoje domače, na prijatelje in znance, so to neprecenjivi trenutki, mirni in prijetni dnevi. Dnevi, ko se oziramo na leto, ki je za nami, in ko z novim upanjem zremo na leto, ki prihaja. Z novimi načrti. Z novimi sklepi. Prijetne božične praznike, iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa naj se vam izpolni čim več želja. Uresničite čim več sklepov in ciljev, ki si jih boste zadali, in ne pozabite, vsak dan posebej je dragocen in dragoceno je, kako in s kom ga preživimo. •'**'■'• * Alenka Jeraj, , l* /poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Dragi obiskovalci naših prireditev! ^JdruSivo v "društvo FRAN GOVEKAR IG Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prijetne in tople božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, sreče, veselja in kulturnih užitkov. V Društvu Fran Govekar Ig se bomo tudi v letu 2010 trudili za prijetne glasbene, gledališke, lutkovne, likovne in literarne večer, na katere vas že sedaj vabimo. Dovolite, da vas prijetne urice v naši družbi popeljejo v svet domišljije, literature ter glasbe in v vaš delovni vsakdan prinesejo sprostitev in bogastvo narodnega izročila. v Clanice in člani Društva Fran Govekar Ig ^^ i^ečul I Vsako novo leto je kot nepopisan list papirja. Naj vam življenje v letu 2010 zapiše kaj lepega. Turistično društvo Kurešček želi vsem članom društva in občanom občine Ig vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2010. Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak trenutek je lahko nov začetek. Veliko upanja ustvarja velike ljudi, zato radostno pojdimo naproti novemu letu 2010. Da bi se Vam in Vašim najdražjim uresničila mnoga pričakovanja Vam želi SVS Staje » Dobra knjiga je najboljša prijateljica, tako danes invedno.« Martin Farquhar Tupper SREČNO,ZDRAVOIN USPEŠNOV LETU2010! VAŠI KNJIŽNIČARJI GLASILO OBČINE IG • december 2009 MOSTIŠČAR Zapleši z nami na Golem Vsi vemo in poznamo pregovor, da kdor poje, zlo ne misli. Podobno velja tudi, da kdor pleše, prav tako zlo ne misli. Poživiš svojega duha, spoznavaš plesnega partnerja in si v dobri in prijetni družbi. Taka dobra družba se je zbrala v dvorani na Golem 21. 11. in zapela ter zaplesala. Družba je bila izredno pisana, sajso jo sestavljali tako najmlajši iz Vrtca Ig kot nekoliko starejši domači folklori-sti in folkloristi folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični, pa tudi tisti v najlepših letih iz Velikih Lašč. Ta pisana druščina nam je popestrila večer z izborom folklornih plesov iz tako rekoč celotne Slovenije. V uvodu se nam je predstavila domača folklorna skupina KD Mokrc Poskočni hribci z nekoliko prenovljenim in dodelanim spletom prekmurskih plesov. Z ubranim petjem je Eva Mavec na oder popeljala plesalce, ki so predstavili plese, ki so se plesali v prekmurskih ravnicah po žetvi. Iz njih vejejo sproščenost, širina in lirično občutje, ki je značilno zlasti za prekmurske pesmi. Postavitev prikazuje plesno zabavo po žetvi in povezuje nekatere značilne prekmurske plese. V nadaljevanju so nas s svojo otroško razigranostjo med prve plesne korake popeljali otroci Vrtca Ig iz skupine Medvedkov, ki so nam pod budnim očesom njihove vzgojiteljice Lidije Kraševec zaplesali Marko skače in Moj očka ima konjička dva. Folklorna skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični, ki se nam je v nadaljevanju predstavila, deluje že sedemnajsto leto. Od vsega začetka sodeluje na Taboru slovenskih pevskih zborov, kar jim zelo veliko pomeni. Največja uspeha folklorne skupine Vidovo pa sta zagotovo udeležba na mednarodnem festivalu v Zacatecasu v Mehiki leta 2004, kjer je sodelovalo 28 folklornih skupin iz Evrope, Južne in Severne Amerike ter Azije, ter organizacija mednarodnega folklornega festivala SloFolk v Šentvidu pri Stični. Predstavili so se nam z dvema spletoma gorenjskih plesov. Nadalje so nas z dolenjskimi plesi in s svojo izvirnostjo in hudomušnostjo razveselili še folkloristi iz Velikih Lašč. Folklorna skupina Velike Lašče je v bistvu sestavljena iz članic Društva podeželskih žena Velike Lašče in članov Konjerejskega društva Velike Lašče. Leta 2005 so začeli pridno vaditi in po desetih vajah imeli prvi javni nastop pred domačim občinstvom. Obe skupini delujeta pod istim strokovnim vodstvom, zakonskim parom Natašo in Gregorjem Hribernikom. Prireditev smo zaključili Poskočni hribci in z belokranjskim plesom ponovno navdušili občinstvo. Splet belokranjskih plesov se začne z enim najboljznanih belokranjskih kol Lepo Anko. Je enakega izvora kot naslednje kolo v spletu, Fruške, jabuke, slive. Ta je bil prvotno v navadi predvsem v vaseh ob Kolpi. Ples je verjetno prišel v Belo krajino v 19. stoletju, in sicer s Hrvaške. Kolo Pobelelo pole pa je na Slovenskem doslej edini znani primer bala-dne pesmi kot plesne oblike. Ples spada med starejše plesno izroči- lo, besedilo pesmi pa pripoveduje o pastirju, ki so mu vile iztrgale srce iz prsi. Nemo kolo je usko-škega izvora in je poskočen ples brez pevske ali instrumentalne spremljave. Sledi mu mirnejši ples Sirota, ki pripoveduje o otroku brez očeta, matere in moža. Splet se nadaljuje s svatskim kolom, ki se imenuje tudi zvezda. To je ostanek starega hrvaškega plesa hrvatski in so ga navadno plesali na svatbah. Štirje plesalci v krogu vedno hitreje plešejo kolo, dokler dekleti ne dvigne od tal. Gledalce so resnično navdušili, tako da so »zvezdo« ponovili in s tem navdušili gledalce. Vsem nastopajočim se za sodelovanje še enkrat zahvaljujemo. Zahvala velja tudi Občini Ig za finančno pomoč, gospe Saši Einsiedler za vezno besedilo ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi našim zvestim gledalcem in vam kličemo nasvidenje prihodnje leto. KD Mokrc in Poskočni hribci 5. Govekarjev večer in razstava fotografij 'društvo i fran govekar ig Na 5. Govekarjevem večeru, ki je potekal v Knjižnici Ig, je bilo združenih več stvari: knjige, fotografije in unikatni izdelki iz keramike. »Zakaj? Ker bi vsega tega bil intelektualec, pisatelj, kulturni delavec Fran Govekar, torej tega kulturnega utripa v njegovem rojstnem kraju, na Igu, zelo vesel.« Gostja večera je bila vzgojiteljica, profesorica socialne pedagogike in pisateljica Viktorija Zmaga Glogovec. Piše predvsem otroke, mladostnike in tudi za odrasle. Pisateljica nam je na kratko opisala svoje delo in nam je prebrala odlomek iz knjige Želim si. Nato smo si lahko v vitrini ogledali unikatne izdelke iz keramike iz naše nove delavnice. Avtorice so: Saša Novak, Janja Bukovec, Ksenija Pucihar, Silvana Kurent, Slavka Balant, Mihaela Žmuc, Lea Žmuc Veranič, Nataša Brenčič, Jelka Mahne. Nazadnje pa smo si ogledali zanimive fotografije iz daljne Afrike. Fotografsko razstavo sta pripravili popotnici Simona Šivec in Eva Tomšič, ob fotografijah sta povedali marsikaj zanimivega, Afriko sta nam predstavili, kot sta jo doživeli. Anita Indihar Dimic Miklavž s prijaznimi spremljevalci v Iški vasi V petek, 4. 12., je otroke iz vasi Iška, Gornji Ig in Iška vas obiskal Miklavž. S seboj je imel spremstvo prijaznih živali, ki so otrokom v igri pokazale pomen prijateljstva. Zajec, lisjak, kokoška in pujs so otroke prijetno zabavali, nato pa so vsi skupaj poklicali dobrega moža, ki so ga vsi že nestrpno čakali. Velike otroške oči ob odpiranju daril ter zadovoljstvo na obrazu je tisto, kar je razveselilo tudi starše. Da so bila darila lahko bogatejša, smo povabili sponzorje, naše domače podjetnike iz Iške vasi in Iške, za kar sem jih iskreno zahvaljujemo. Darila so omogočili: Kožag, d. o. o., J-Rupert, d. o. o., Žagar T, d. o. o., Nata international, d. o. o., Škulj, d. o. o., Montoprema, d. o. o., Roman Zdravje, s. p., Bor Stanešič, s. p., Miha Japelj, s. p., Jože Gačnik, s. p. in Janez Žagar. Hvala tudi članom KUD Iška vas za program ob tem dogodku. Otroci so Miklavžu obljubili, da bodo do naslednjega leta spet pridni . Andreja Zdravje, TD Iška vas Noč čarovnic v Iški vasi V Turističnem društvu Iška vas vsako leto z otroki praznujemo noč čarovnic. V petek, 30. 10. 2009, je že tretje leto zapored v gasilski dom v Iški vasi prišel čarodej Jole Cole. Otroci so komajčakali, da jim pokaže nove čarovnije, pri katerih so mu nekateri tudi pomagali. Prav vsi, ki so s seboj prinesli buče, so se lotili izrezovanja in Igrica Pujsa imamo za soseda Miklavževanje pod Krimom kmalu smo občudovali prave mojstrovine. Špela Rupert Spet je leto naokoli in pred nami je veseli december, ko nas obiščejo kar trije dobri možje. Prvi izmed njih nas je že obiskal v soboto zvečer, in sicer sveti Miklavž. Na predvečer Miklavža otroci že nestrpno pričakujejo njegov obisk, zato se je Miklavž s svojim spremstvom, ko se je znočilo, odpravil na obisk otrokom po domovih vasi Vrblje-ne in Strahomer. S seboj je imel štiri angelčke in kar lepo število parkeljnov, in sicer kar deset, ki so poredne otroke malo ustrahovali. Ker pa so bili letos vsi otroci pridni in parkeljni niso imeli posebnega dela, jih je Miklavž obdaroval s skromnimi darili. Miklavž pa je v obeh vaseh obdaril tudi vaščane, starejše od 80 let. Skupaj je v obeh vaseh obdaril skoraj 50 otrok in 20 starejših občanov. Miklavžev sprevod našega društva je letos potekalo že 14. leto zapovrstjo in v njem sedaj sodelujejo že člani društva, ki so pred leti še sami doma nestrpno pričakovali prihod Miklavža. Na snidenje prihodnje leto vam želi sveti Miklavž. Turistično društvo Krim Darja Modic Pripravljeni na noč čarovnic Miklavž s spremljevalci 18 www.obcina-ig.si Kaj je mladina PGD Ig počela v letu 2009 V gasilstvu velja rek, da se pravega gasilca vzgoji. Prav otroci se že v pionirskih in mladinskih vrstah naučijo tovarištva, medsebojne pomoči, skupnega dela in zato je ukvarjanje z mladino v gasilskih društvih zelo pomembno in nujno potrebno. To je naš podmladek, otroci, ki bodo nadaljevali naše delo, našo tradicijo, to so naši bodoči operativni gasilci, predsedniki, poveljniki, tajniki, mentorji mladine ... Želimo jim dati občutek pripadnosti, vedeti, da so del našega društva, predvsem pa želimo, da se imajo v naši družbi lepo, da spoznavajo nove, poučne stvari in se zabavajo. Leto 2009 je bilo kar zanimivo. V začetku leta smo se z vlakom odpravili na ogled gasilske brigade v Kranju. Za nekatere je bila to prva vožnja z vlakom. S seboj smo povabili tudi pionirje gasilskega društva Tomišelj. Ker smo morali od železniške postaje v Kranju do gasilske brigade pešačiti dobre pol ure, so si otroci nadeli ime »pohodno gasilsko društvo«. Vendar je bila pot vredna truda. Poklicni gasilec Urban nam je razkazal njihovo delovno okolje, obleko, avtomobile, najbolj zanimivo pa je bilo »špricanje« in pa, seveda, ko so nas dvigali s 30 m visoko lestvijo! Ko nam je vreme dopuščalo, smo izvajali vaje zunaj. Nekateri pionirji so letos dopolnili 13 let in tako prestopili v mladinske vrste. Tako smo dobili novo mladinsko ekipo, ki se je letos prvič spoznala tudi z mokro taktično vajo. Vaje so bile zelo zanimive, polne smeha, mokrih nogavic, otroškega rajanja, včasih pa tudi prerekanja, ampak tudi to mora biti. In tako smo se v mesecu maju z dvema ekipama udeležili občinskega tekmovanja v Vrbljenah. Pionirji: Ela Zrimc, Erika in Mirta Dolinšek, Katja Štamcar, Nataša Makivič, Andrej Pacher, Tina Vrabl, Maša Žerovnik, Brin Cimerman in Matej Garvas, so dosegli 1. mesto. Mladinci: Jan Bolha, Žan Grabrijan, MatejVirant, Matic Plankar, Žan Drnovšek, Dejan Erjavec, Natalija Žerovnik, Eva Sešek, Blaž Zupančič, Gašper Kozin pa so dosegli 5. mesto, kar je odlično glede na to, da so tekmovali prvič in bili najmlajši v kategoriji mladincev. Ne smem pozabiti omeniti tudi drugih naših članov, ki so obiskovali naša srečanja: Eva Smole, Nick in Nejc Krajc, Rebeka Krejič, Kim Novak, Nataša Makivič, Anja Vrabl, Anže Kavčič, Dino in Vanessa Mujdžič, Gaj Štamcar ... Nekateri izmed njih so se tudi udeležili tekmovanja v orientaciji v vasi Orle. Otroci (trije v ekipi) morajo v naravi poiskati 4 do 6 kontrolnih točk, kjer opravljajo razne naloge (kviz, vozli, spajanje cevi ...). Tekmovanja smo se udeležili s šestimi ekipami. Proti domu smo se odpeljali s tremi pokali. S tem smo dobili »dovolilnico« za udeležbo na regijskem tekmovanju v orientaciji, ki je potekalo v Tomišlju. Med čakanjem na rezultate smo se odpeljali v Ljubljano in obiskali živalski vrt. Bilo je odlično, pa čeprav se nismo uvrstili med prve, konkurenca je bila namreč zelo huda. Za poletje je bilo to konec tekmovanj, kar pa ne pomeni, da smo dali gasilstvo na stran. Še vedno smo se dobivali vsak teden in se igrali različne igre. Nekajkrat smo praznovali rojstne dneve kar v gasilskem domu. Včasih pa smo torto in bonbone na vaje prinesli kar brez posebnega razloga. Z novim šolskim letom smo se počasi začeli pripravljati na regijsko tekmovanje, ki je potekalo v Šentjakobu. Glede na to, da je za to tekmovanje obvezna uniforma, nam je društvo kupilo 10 uniform za pionirje. Hvala predsednik! Na tekmovanju je sodelovalo malo manj kot 100 ekip različnih kategorij. Pionirji PGD Ig so dosegli odlično deseto mesto. V teh treh tednih v decembru nas čaka še veliko dela. Začeli smo izdelovati novoletne voščilnice, čaka nas prvi Zbor mladih in pa seveda pomoč pri raznašanju koledarjev, predvsem pa čakamo na sneg, da naredimo sneža-ka gasilca in »omavžamo« naše »tavelike« gasilce. Načrte za delo v letu 2010 bomo z otroki naredili na Zboru mladih, idej in volje je zelo veliko ... No, tako je minilo naše leto. Mislim, da zelo uspešno. Pohvalila bi vaše otroke, vnuke, prijatelje, res so zlati, vsak je nekaj posebne- ga in pomemben del našega društva. Zahvala gre tudi staršem, da otroke podpirajo in spodbujajo, da se udeležujejo vaj, in pa mojim pomočnikom: Gregu Bolhi, Benu Grabrijanu, Martinu Janežiču ... NAJBOLJ POMEMBNO PA JE, DA POSTAJAMO DOBRI PRIJATELJI, TOVARIŠI ... Vse dobro v letu 2010! Vesna Toni, predstavnica za mladino PGD Ig Zanimivost Letos praznujemo 140-letnico organiziranega gasilstva na Slovenskem. Najstarejše gasilsko društvo na Ižanskem je PGD Ig, ki je bilo ustanovljeno leta 1883 in je tako letos zabeležilo 126. leto delovanja. V občini Ig danes pod okriljem Gasilske zveze Ig deluje 10 prostovoljnih gasilskih društev. M. Z. www.obcina-ig.si 19 planinski kotiček MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • december 2 0 09 Mladinski odbor Planinskega društva Krim Cicibani planinci in mladi planinci Vemo, da je v gore najlepše hoditi skupaj s svojimi starši, saj takrat oboji premagujemo enake napore, imamo čas za sproščen pogovor, igro in utrjevanje vezi. Zagotovo se mnogi izmed vas veselite slehernih prehojenih družinskih izletov v bližnje in daljne hribe ter gore. Za uvajanje v samostojni svet gora pa se nam ponuja tudi hoja v organizirani skupini. Na čelu takšne kolone ponavadi stopa vodnik Planinske zveze Slovenije, ki nas z odločnim glasom prijateljsko vzpodbuja, opozarja na previdnost na izpostavljeni poti in vabi v navezo planinske organizacije, za varnost glede na število udeležencev pa še kakšen vmes in seveda na koncu skupine. Za mlade ljubitelje gora imajo planinska društva organizirane mladinske odseke, ki lahko delujejo samostojno in sodelujejo tudi v šolah, kjer imajo organizirane planinske krožke. Redkeje pa delujejo tudi v vrtcih. Takšno sodelovanje je lahko odlična dopolnitev obve- znega programa vrtcev in šol, družinskega planinstva in dejavnosti v krogu prijateljev. Med številnimi člani Planinskega društva Krim, ki so se aktivno udeleževali prvih organiziranih izletov, je bilo v prvem letu delovanja tudi nekaj naših najmlajših. Kljub rani uri so Maša in Jan, pa Miha in tudi Jaka kdaj zgodaj vstali, se oblekli in vzeli nahrbtnike s sokom in sendvičem ter se odpravili na pohod. Verjetno še marsikdo izmed vas ali v okviru društvenih izletov ali pa tudi sicer v krogu družine in prijateljev. Predšolskim otrokom je v okviru članstva Planinskega društva Krim, ki je tudi član Planinske zveze Slovenije, namenjena akcija in knjižica Ciciban planinec, kamor lahko najmlajši skrbno beležijo in shranjujejo vtise z izletov. Osnovnošolcem in mladincem pa je namenjeno članstvo v Mladem planincu. V dnevnik, ki ga prejmejo poleg članske izkaznice, beležijo izletniško in pohodniško dejavnost. Že aktivnim najmlajšim in mladim planincem vse pohva- le za opravljene planinske izlete. V prihodnjem letu pa v naše sicer mlado planinsko društvo lepo vabljeni tudi vi in vaši starši. Potrudili se bomo, da boste kak zanimiv izlet našli v programu izletov Planinskega društva Krim za leto 2010, o čemer boste seznanjeni ob včlanitvi in tudi v glasilu Mostiščar. Za vaša vprašanja, pobude in predloge smo dosegljivi na našem e-naslovu: pdkrim@gmail.com, z veseljem vam bomo odgovorili in se veselimo sodelovanja z vami. MO PD Krim Nevenka Kosec ŠPORTNO DRUŠTVO SPORTKA SMUČARSKI TEČAJ V času zimskih počitnic, od ponedeljka 15. 2. do petka 20. 2. 2010, bomo organizirali začetni in nadaljevalni tečaj smučanja za otroke od 4. do 15. leta. Program bo vseboval: • učenje smučanja na karving smučeh, • učenje smučanja po robnikih, • preverjanje naučenega z zaključno tekmo v veleslalomu. Urnik tečaja: 7.45 odhod - avtobusna postaja Ig 8.00 odhod - Mokar 8.20 odhod - Celovška 9.00 začetek smučanja 11.00 odmor in malica (malico otroci prinesejo s seboj) smučanje do 14h in odhod domov 15.30 prihod pred OŠ Ig Za otroke do 12. leta starosti je obvezna uporaba smučarske čelade! Z otroki bomo delali izkušeni učitelji. LOKACIJA IN CENA TEČAJA BOSTA ZNANI NAKNADNO GLEDE NA SNEŽNE RAZMERE. Cena tečaja bo zajemala 5-dnevno smučarsko vozovnico, prevoz, prehrano in učenje smučanja. Ob premajhnem številu prijav tečaja ne bomo izvedli. Prijavite se lahko: - po e-pošti: mojca.skulj@gmail.com, rok.usenik@gmail.com - preko GSM-ja na: 040-237-611 in 031-213 294 20 www.obcina-ig.si 1. evropski teden osveščenosti o cistični fibrozi 1. evropski teden osveščenosti o cistični fibrozi, ki je najpogostejša življenjsko ogrožajoča dedna bolezen v Evropi, ki lahko privede do presaditve pljuč, je potekal v sodelovanju s CF Europe. Evropska zveza nacionalnih združenj cistične fibroze, v katero je vključeno tudi novoustanovljeno Društvo za cistično fibrozo Slovenije s sedežem na Igu, je v sklopu tedna osveščenosti, ki je potekal od 9. do 15. novembra 2009, pripravilo zapestnice ter drugo gradivo solidarnosti za boljše in daljše življenje bolnikov, obolelih s cistično fibrozo. V tednu osveščenosti o tej bolezni so se dogajale dejavnosti, v katere smo se letos vključili tudi v Sloveniji. Članica našega društva gospa Dragica Iskrenovič se je udeležila osrednjega dogodka evropske kampanije v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer so spregovorili o problemih, ki so jih izpostavili bolniki, zdravniki, evropski poslanci ter zainteresirana javnost. Predstavnice Društva za cistično fibrozo Slovenije, ki nas je spremljala poslanka Alenka Jeraj, je sprejel predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar. Novoustanovljeno društvo je v soboto, 14. novembra, organiziralo kampanijo solidarnosti za boljše in daljše življenje bolnikov, obolelih s cistično fibrozo, tu na Igu, saj je bila naša občanka, 17-letno dekle Alja, z ganljivo zgodbo o tej bolezni povod za ustanovitev društva. S tem dogodkom smo želeli javnost osvestiti o cistični fibrozi in omogočiti dobro oskrbo, ki bo dostopna vsakemu bolniku. Dogodek so zaznamovali ugledni strokovnjaki iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki so predstavili samo bolezen in možnosti za življenje. Slišali smo Aljino izkušnjo, kako danes živi z novimi pljuči, ter na koncu še mnenje in besedo iz Evropskega parlamenta. Dogodek sta z glasbeno točko popestrili Tina Stražišar in Ana Strle. Z nami so bili gostje: gospod Janez Cimperman, župan Občine Ig, gospa Alenka Jeraj, poslanka Državnega zbora, predavatelji mag. Andreja Borinc Beden, dr. med., doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., in prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., iz UKC Ljubljana, predstavniki medijev, RTV SLO, zdravstveno osebje in drugi obiskovalci. Mag. Andreja Borinc Beden, dr. med., iz Pediatrične klinike Ljubljana je predstavila cistično fibrozo, trenutno neozdravljivo in zelo kompleksno bolezen. Doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., in prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., oba iz Interne klinike, Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo, sta predstavila napredovano cistično fibrozo, ko so okvare pljuč tako hude, da ni mogoče več dihati brez dodatnega kisika. Takrat se razmišlja o presaditvi pljuč, ki je zaenkrat edina možnost zdravljenja in jo s pomočjo zdravstvenega osebja iz Univerzitetne bolnišnice na Dunaju omogočajo tudi slovenskim bolnikom. Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo v UKC Ljubljana pripravlja primerne bolnike na presaditev pljuč ter jih po operaciji redno spremlja in vodi. Sedemnajstletna Alja Klara Ugovšek je zaradi napredovane cistične fibroze, ki je privedla do končne odpovedi pljuč, lani imela obojestransko presaditev pljuč. Z osebno izkušnjo je predstavila svoj boj za življenje. Namesto da bi iskali »srečno zvezdo« kjer koli drugje, jo iščemo le v sebi. Moramo se truditi, da bi jo našli, kajti sama se ne bo pokazala. Vse življenje se mora- mo bojevati zanjo, si prizadevati, da nam ostane naklonjena. To se pravi, da moramo vedno imeti dejaven odnos do življenja, do sebe in do sočloveka. Srečo dosežemo le z nenehno hojo k njej, pogosto je zahtevna, ampak se zmeraj izplača, je povedal francoski pesnik. Na koncu bi se rada v svojem imenu in v imenu društva zahvalila vsem predavateljem, da so si vzeli čas in svoje strokovno znanje podali širši javnosti; Alji, da je z nami delila svojo zgodbo in nam pokazala, da se je vredno boriti. Hvala gospodu županu Občine Ig, gospe poslanki Državnega zbora, ravnateljicama in učiteljem. Zahvala podjetju Dolinšek transport, gospe Andreji in gospodični Anji ter gospodu Štefanu, gospodični Tini in Ani, gospe Dragici, Tanji in gospodu Silvu. Hvala obiskovalcem in predstavnikom medijem, ki so dogodek ponesli širši javnosti. Zahvala tudi vsem drugim, ki so pripomogli k organizaciji tega dogodka in prispevali k osveščenosti o tej bolezni ter s tem omogočili enako dostopnost do ustrezne oskrbe bolnikov. Slavka Grmek Ugovšek, predsednica Društva za cistično fibrozo Slovenije DOBRO JE VEDETI Sončna elektrarna - fotovoltaika Sončno sevanje je trajen vir energije, ki ga narava izkorišča od samih začetkov. Letna količina sončne energije, ki pade na Zemljo, osemtisočkrat presega celoletno svetovno potrebo po energiji. Kdor ima hišo s streho orientirano proti jugu in primernim naklonom, ima lepe možnosti za izkoriščanje sonca. Tako hišo imata Martin in Bernarda Gerbec, ki sta na streho namestila malo sončno elektrarno, pri tem jima je »nekoliko« pomagal sin Boštjan, ki se poklicno ukvarja s tako in podobno dejavnostjo. Pri fotovoltaiki gre za pretvorbo svetlobe v elektriko. Pri tem sodelujeta tako neposredno kot tudi difuzno sončno sevanje. Pretvorba se izvrši v sončnih celicah, ki so lahko amorfne, polikristalne ali monokristalne. V večini primerov so izdelane iz silicija. Z združevanjem več sončnih celic dobimo fotonapetostne module. Z združevanjem več modulov in z uporabo drugih elementov lahko zgradimo poljubno močan sistem za oskrbo z električno energijo na katerikoli lokaciji, če le je na razpolago dovoljsončnega sevanja. Sončne elektrarne so lahko namenjene za lastne potrebe, predvsem na območjih, kjer ni elektro omrežja (vikendi ipd.), ali pa se proizvedena energija prodaja v omrežje. Katja Ivanuš Mala sončna elektrarna na strehi www.obcina-ig.si 21 Točka vseživljenjskega učenja V okviru Točke vseživljenjskega učenja je v oktobru in novembru potekala likovna delavnica. Udeležencev je bilo iz tedna v teden več, kar je razveseljujoče. Pod vodstvom Žige Bratoša so nastali čudoviti izdelki in ob zaključku delavnice smo se odločili pripraviti razstavo. Vabimo vas na razstavo del z likovne delavnice, ki bo na ogled do sredine januarja 2010 v Knjižnici Ig. Razstavo smo odprli na Govekarjevem veče- ru v ponedeljek, 14. decembra 2009. Zaradi velikega zanimanja in novih interesentov bomo likovno delavnico ponovno izvedli januarja in februarja 2010, tako da vabim vse, ki bi se želeli pridružiti umetnikom, da se delavnice udeležite. Predznanje ni potrebno, predavatelj pa je zelo prilagodljiv in pripravi tudi individualni načrt za posameznika. V januarju bomo nekoliko spre- menili urnik delovanja točke: svetovanje bo tako možno ob sredah od 10.00 do 16.00. Uradne ure: 6. in 20. januarja ter 3. in 17. februarja 2010 Izven uradnih ur: spela.jurak@cdi-univerzum.si Telefon: 01 583 92 75 Naslov: CDI Univerzum, Grošljeva 4, 1000 Ljubljana Več o brezplačnih možnostih izobraževanja v Ljubljanski urbani regiji: www.cvzu-lur.si Operacijo delno sofinancira EU s sredstvi Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za šolstvo in šport. Likovna delavnica Sobne rastline pozimi V zimskem času nas nekatere sobne rastline razveseljujejo s prijetnim cvetenjem. Včasih kakšna tudi nenadoma »izgine« z naše okenske police. Za lepe sobne rastline je potrebno poznati osnovne zahteve posameznih rastlin. Zlasti bodite pozorni na prostor, zalivanje, pravilno nego in dognojevanje. Poskrbimo za primerno vlago, temperaturo in zalivanje V zimskem času se morajo sobne rastline prilagoditi specifičnim pogojem. Zato je potrebno poskrbeti za optimalno osvetlitev, vlažnost zraka, primerno temperaturo in zalivanje. Potrebe sobnih rastlin po primerni zračni vlagi so različne. Nepisano splošno pravilo je, da je večjim rastlinam ustreza 40-odstotna vlaga, manjšim rastlinam pa ugaja 50-60-odsto-tna relativna vlaga. Ker idealnih pogojev v notranjih prostorih ne moremo zagotoviti, si pomagamo s pršenjem rastlin. Priporočamo, da rastline pršite v zgodnjih jutranjih urah. Na radiatorje in peči lahko postavite tudi posode z vodo ali pa si priskrbite vlažilce zraka. Dobro je tudi, da rastline od vseh grelnih teles odmaknemo za meter ali več. Temperatura zraka v notranjih prostorih naj se giblje med 15 in 20° C, lahko tudi kakšno stopinjo več. Rastline kot so datura, oleander, bugenvilija, nekatere vrste palm in krizante-me, je potrebno postaviti v prostor z nekoliko nižjo temperaturo. Najbolj jim ustreza temeratura med 4 in 10° C. Malo toplejši prostor ustreza ciklamam in azale-jam, najbolje bodo uspevale pri temperaturi 10 do 13° C. Da bodo kaktusi naslednje leto cveteli, jih ne zalivajte, hranite pa jih pri temperaturi, ki naj ne bo nižja od 8° C. Potrebe posameznih rastlin po zalivanju so različne in so odvisne od vrste rastline, prostora, kjer se nahaja, ter seveda temperature, ki je v sobi, vetrolovu, hodniku ... Če je soba svetla in topla, je potrebno sobne lepotice večkrat zalivati. Tudi rastline, ki cvetijo v zimskem času, je potrebno zaliti nekoliko pogosteje, kot tiste, ki počivajo. Tiste, ki cvetijo, zalivamo po potrebi, tj. enkrat do dvakrat na teden. Je zimski čas primeren za presajanje in dognojevanje? V zimskem času se presajanju rastlin posvetimo samo v primeru, da rastlino rešimo pred propadom. Večina zdravih rastlin v tem času miruje in presajanja ne potrebuje. Če se odločimo za presajanje, si priskrbimo kakovostno petkomponentno zemljo plantella balkonia, rastline pa presadimo v številko ali dve večji lonček. Pri dognojevanju se držimo pravila, da večino rastlin redno tedensko dognojujemo v času intenzivne rasti (spomlad, poletje, zgodnja jesen). V centralno ogrevanih prostorih sobne rastline zaradi visokih temperatur rastejo tudi pozimi. Rast je zaradi krajšega dneva nekoliko šibkejša, zato je dovolj, če jih dognojujemo enkrat mesečno. Za dognojevanje zelenih rastlin (difenbahija, fikus, dracena ...) uporabimo visoko kakovostno tekoče gnojilo plan-tella list. Pozorni pa smo, da ne pozabimo dognojevati rastlin, ki v zimskem času cvetijo. To so predvsem božična zvezda, božični kaktus, kamelija, azaleja, ciklama in kalanhoja. Ne pozabimo tudi na dognojevanje vijolic, ki cvetijo skozi vse leto. Za dognojevanje vseh cvetočih sobnih rastlin uporabimo visoko kakovostno tekoče gnojilo plantella cvet, ki je obogateno z 11 vitamini in izvlečki morskih alg. Tiste cvetoče sobne lepotice, ki cvetijo pozimi, dognojujemo enkrat na teden, ostale pa enkrat mesečno. Na večini zelenih »velikolistnih« rastlin se zelo rad nabira prah. Ta lahko zamaši listne reže, zato rastlina težje diha. Takim rastlinam je treba redno brisati prah z vlažno krpo, še enostavneje pa je, da jih poškropimo s plan- Naslov, pošta in poštna št.: tella balzamom za liste. Balzam preprečuje nabiranje prahu, da listom lesk in odmaši listne reže. Med najlepše sobne rastline pozimi zagotovo uvrščamo orhideje. Za razvoj listov in bujnejše cvetenje jim v rastnem obdobju dodajamo plantella specialno gnojilo za orhideje. Presajamo jih vsako drugo leto oz. takrat, ko substrat delno razpade, najbolje je, da jih po cvetenju presadimo v specialni substrat za orhideje. Zalivamo jih dovolj pogosto, da se ne izsušijo, vendar ne preobilno, da ne bi v lončku zastajala voda. Za večji del leta bo zadostovalo, če jih zalije-mo enkrat do dvakrat na teden. Pozimi jih postavimo na svetlejše mesto in poskrbimo za občasno pršenje. Klub Gaia NAGRADNO VPRAŠANJE Do petka, 30. 12. 2009, odgovorite na spodnje vprašanje in odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Odgovorite lahko tudi po e-pošti: gaia@klubgaia.com. Ime in priimek:____ Telefon ali e-naslov: _ S katerim visoko kakovostnim tekočim gnojilom dognojujemo božično zvezdo in druge pozimi cvetoče sobne rastline? Odgovor : P _A _ _ LL_ _ V_ T Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo po pošti prejeli darila praktične narave (gnojilne palčke, rumene lepljive plošče ...). 22 www.obcina-ig.si Kmetje, preverite navzkrižno skladnost na kmetiji! Kontrole navzkrižne skladnosti se bodo v prihajajočih mesecih okrepile, zato sem prepričan, da vam predhoden pregled s kmetijskim svetovalcem lahko zelo koristi. Kmetijski svetovalci smo za potrebe svetovanja iz navzkrižne skladnosti strokovno pripravljeni, saj smo opravili potrebno izobraževanje, zato vam bomo v primeru ugotovljenega neskladja oz. nepravilnosti znali tudi ustrezno svetovati. Kmetje premalo izkoriščate možnost konkretnega predhodnega preverjanja svoje kmetije po zahtevah navzkrižne skladnosti. V skladu z zakonodajo EU je svetovanje iz zahtev navzkrižne skladnosti na voljo vsem kmetijam tudi v naši državi. Pomembno je, da ste seznanjeni z zahtevami, ki jih vaša kmetija mora izpolnjevati. Te zahteve se med letom kontrolirajo v sklopu rednih (izvaja jih AKTRP) in administrativnih kontrol navzkrižne skladnosti. Administrativna kontrola pomeni, da so tudi drugi organi (kmetijski, okoljski, veterinarski inšpektor ...) dolžni morebitno neizpolnjevanje zahtev sporočati Agenciji za kmetijske trge; posledično ste lahko sankcionirani celo dvakrat, in sicer po nacionalni zakonodaji in v obliki zmanjšanja subvencij. Kmetijsko svetovalna služba vam zato predlaga, da izkoristite možnost in preverite svoje kmetije, ali izpolnjujejo zahteve navzkrižne skladnosti. Predhodno lahko že sami preverite vse zahteve s pomočjo brošure Priročnik za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska gospodarstva, ki ste jo prejeli med subven-cijsko kampanjo. Zainteresirani kmetje pokličite KSS, Enota Vič, Tržaška 132, tel. 01/256-57-93 in dogovorili se bomo za najprimernejši termin obiska svetovalca na vaši kmetiji. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Urejanje dokumentacije na kmetijah Z vedno večjimi zahtevami na osnovi zakonodaje in raznih predpisov se prav tako kot po uradih tudi na slehernem kmetijskem gospodarstvu nabira cela vrsta dokumentov. V zimskem času, ko je na kmetijah nekoliko manj opravil na prostem, je čas, da se pregledno uredijo dopisi, vloge, računi in ostala dokumentacija, vezana na delo in življenje na kmetiji. Predlagam, da tam, kjer tega še niste uredili, zložite razne dokumente po posameznih letih. Najmanjza 5 let nazaj je potrebno shranjevati vse dokumente, vezane na zbirne subven-cijske vloge. Urejanje dokumentacije predstavlja težavo na veliki večini kmetij. S težavami pa se je potrebno spopasti in zimski čas je primeren za tovrstna opravila. 1. ZBIRNE (SUBVENCIJSKE) VLOGE • vloge • zahtevki • pritožbe • zapisniki • odločbe 2. evidence • SKOP - KOP evidence (delovna opravila) • razvoz organskih gnojil po posameznih GERK-ih • seznam uporabe FFS-pripravkov • kolobar na njivskih površinah (od leta 2006 dalje) • analize zemlje in gnojilni načrti • evidenca kupljene krme • evidenca prodaje kmetijskih pridelkov 3. dokumentacija o živalih • register živali (govedo, drobnica, prašiči) • potni listi • knjiga o veterinarskih posegih in zdravljenju živali 4. DOHODNINA • davčne napovedi • odločbe • potrdila o plačilu akontacijin davkov • zapisi o prihodkih in odhodkih 5. OsTALO • računi (prejeti in izdani, vezani na kmetijsko dejavnost) • računi o nakupu osnovnih sredstev • zakupne pogodbe • pooblastila • sklep o dedovanju • zemljiškoknjižni izpiski • posestni listi, zavarovanje Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Nakup novoletnega drevesca Kako razločimo jelko in smreko? Ločita se lahko že od daleč, in sicer po obliki krošnje. Smreka ima stožčasto krošnjo z lepim vrhom, jelka pa ima piramidast ali valjast vrh. Stara stebla imajo vrh nekako raven in na pogled kot da je odrezan. Pri obeh pa so veje razporejene v vretenasto obliko, vendar so pri smreki sabljasto zavite proti vrhu, pri jelki pa so skoraj ravne. Ti podatki pa vam pri nakupu dreves ne bodo v veliko pomoč, ker se prodajajo v glavnem mlade rastline, pri katerih te razlike niso tako jasno izražene. Nakup drevesca Pri nakupu bodite pozorni na iglice, ki so pri jelki razporejene v obliki glavnikovih zob in so ploščate, na zgornji strani so temno zelene barve, na spodnji strani pa imajo dve beli progi. Če boste kupovali rastlino s korenino, je ne pozabite takoj po koncu praznikov posaditi na vrtu ali pa takojpo nakupu v večjo posodo ali lonec z zemljo. Če tega ne boste naredili, morate korenino vseeno zaščititi pred izsuši- tvijo in preprečiti odmrtje rastline. Rastlina ne sme biti v preveč toplem prostoru, ker se bodo iglice začele prezgodaj osipati. Kam z drevescem po koncu praznikov Tisti, ki se boste odločili, da boste jelko ali smreko posadili na vrtu, pa morate biti pozorni na naslednje stvari: 1. Za sajenje izberite dan, ko ni vetra, ko tla niso zmrznjena in temperatura ni nižja od 0° C. 2. Izkopljite jamo, ki bo imela pre- mer 60 cm in globino 50 cm, dno jame je treba razrahljati z lopato. Na dno jame položite korenino rastline skupajz zemljo, ki jo obdaja, tako da bo koreninski vrat v isti ravnini, kot je rasel, in vse skupaj zagrnite z zemljo. 3. Presajeno rastlino morate obilno zalivati z vodo. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec www.obcina-ig.si 23 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2 0 09 Mladi ižanski karateisti uspešni V Domžalah je zadnji vikend oktobra potekal seminar karate-ja pod vodstvom enega izmed vodilnih mladih S.K.I.F. japonskih inštruktorjev senseija Manabuja Murakamija, 7. DAN. Dvodnevnega seminarja se je udeležilo več kot 200 karateistov iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije, med njimi tudi sedem karateistov iz ižanskega karate kluba. Seminar je prinesel nove in sveže poglede v metodah in načinih učenja ter vadbe tehnik karateja, kar je veliko prispevalo k dvigu strokovnega znanja inštruktorjev prisotnih na seminarju ter s tem k dolgoročnemu izboljšanju shotokan karateja v Sloveniji. V začetku novembra se je končalo Državno S.K.I.F. prvenstvo Slovenije v dogovorjenem kumi-teju, ki je bilo sestavljeno iz dveh kvalifikacijskih turnirjev in finala. V finale se je uvrstilo po osem najboljših v posamezni kategoriji. Karate-do klub Ig Shotokan, ki je osvojil skupinsko tretje mesto med klubi, so zastopali: Vanessa in Dino Mujdžič, Klemen Grm in Jakob Rupert. Šest članov Karate-do kluba Ig Shotokan se je 21. novembra udeležilo Shotokan Karate-do international lige Slovenije 2009 v Mariboru. To tekmovanje poteka v ekipah po načinu dvoboja vsake ekipe z vsako. Ižanci so tekmovali v štirih skupinah, tri v katah in ena v borbah. V katah so tekmovali Klemen Grm, Vanessa Mujdžič in Maj Cizej. Jakob Rupert, Miha Peruš in David Lah pa so se poleg kat prvič pomerili tudi v borbah. Končni rezultat tekmovanja: kate malčki 3. mesto, mlajši dečki 2. mesto in dečki v borbah 3. mesto. V zadnjem vikendu v novembru je v Ljubljani potekalo veliko mednarodno tekmovanje Ljubljana OPEN 2009, na katerem je nastopilo 71 klubov iz 6 držav. Karate klub z Iga so zastopali trije tekmovalci: Vanessa Mujdžič, ki je osvojila 1. mesto v katah, Klemen Grm 3. mesto v katah in David Lah. Vsem članom Karate-do kluba Ig Shotokan, njihovim najbližjim ter vsem bralcem revije Mostiščar želim v imenu kluba veliko uspeha, zadovoljstva ter dobre volje v prihajajočem letu 2010. Karate pozdrav: »OSS«. Matej Kabaj, predsednik Karate-do kluba Ig Shotokan Na seminarju s senseijem Manabujem Murakamijem, 7. DAN Prvi izpiti v domači telovadnici na Igu Karate-do klub Ig Shotokan je 2. 12. 2009 organiziral izpite za pridobitev višjih barvnih šolskih pasov. Na izpitih je sodelovalo rekordno 34 otrok, članov ižanskega karate-do kluba, in vsi so ga tudi uspešno opravili. Posebnost teh izpitov je bila, da so se prvič izvajali v domači telovadnici na Igu. Še enkrat vsem iskrene čestitke! Matej Kabaj, glavni trener Karate-do kluba Ig Shotokan Turnir ob obletnici ŠK Ig ObsvojišestiobletnicijeŠahovski klub Ig v soboto, 7. 11. 2009, v prostorih Medgeneracijskega centra Ig organiziral odprti šahovski turnir. Od prijavljenih 35 mladih šahistov jih je turnir odigralo 32 - ravno toliko, da so bile vse šahovske deske zasedene! Razveseljivo je dejstvo, da je polovica šahistov prišla igrat šah na Ig od drugod - nekateri celo iz Nove Gorice. Zanimanje za turnir je bilo precejšnje, tako da je bil prostor medgeneracijskega centra še komaj dovolj velik za vse šahiste in njihove spremljevalce. Turnir se je igral po švicarskem sistemu - 7 kol, 10 min + 5 sekund na potezo. Na koncu smo podelili tri komplete medalj: (1) prvi trije v skupni konkurenci, (2) prvi trije do 12 let in (3) prvi trije do 10 let. Prvi trije najmlajši igralci oziroma igralke (do 8 let in mlajši) pa so dobili čokolado. V skupni uvrstitvi je zmaga osta- la na Igu in tudi v skoraj vseh drugih kategorijah so ižanski šahisti osvojili kakšno medaljo. V zadnjem kolu sta »vaški derbi« igrali Nika Janželj in Maruša Čop. Katera je zmagala, niti ni pomembno - važno pa je, da sta se obe zagrizeno borili in zadnji končali zadnjo partijo turnirja, ki je na Ig, kljub sončnemu vremenu, privabil lepo število mladih iz vse Slovenije. Prvi trije so si mesta razdelili takole: 1. Domen Hiti, ŠK Ig, 2. Samo Kralj, ŠK Komenda, 3. Uroš Polanc, ŠD Jus Security Domžale. V konkurenci do 12 let so bili prvi trije: 1. Lara Janželj, ŠK Ig, 2. Domen Djuričič, ŠD Kočevje, 3. Kris Feltrin, ŠK Nova Gorica. V konkurenci do 10 let: 1. Julijan Novakovič, ŠK Komenda, 2. Jurij Zamar Kodelja, ŠK Nova Gorica, 3. Gašper Terglav, ŠK Komenda. Najmlajši pa: 1. Gregor Globevnik, ŠS Tomo Zupan Kranj, 2. Maj Markošek, ŠK Komenda, 3. Martin Debevec, ŠK Ig. Jernej Čop šport i GLASILO OBČINE IG • december 2 0 09 MOSTIŠČAR ŠK Ig uspešno nastopil v Osrednji slovenski ligi 2009 - Super ligi 0 IG Osrednja slovenska šahovska liga nadaljuje tradicijo Domžalsko-kamniške lige in Osrednje slovenske lige. Liga je razdeljena na Super ligo ter na I. in II. ligo. ŠK Ig je letos nastopil v najmočnejši - Super ligi. V njej je tekmovalo deset ekip, ki so igrale - od sredine septembra do sredine novembra v devetih kolih - približno pol na gostovanjih in pol doma. Na Igu smo igrali ob četrtkih zvečer v prostorih medgeneracijskega centra. Jedro letošnje ekipe so sestavljali Samo Rožič, Jan Župec, Tim Janželj in Domen Hiti. Nekaj partij pa so odigrali tudi Vesna Rožič, Adrijan Rožič in, kar je zelo razveseljivo, tudi podmladek ŠK Ig - Lara Janželj, Jaka Čop in Urška Jakič. V zelo močni konkurenci ekip, v katerih so igrali tudi mednarodni in Fide mojstri, se je naša ekipa odrezala odlično in se uvrstila na zares dobro četrto mesto z le pol točke zaostanka za tretjeuvrščeno ekipo. Na začetku smo šli v boj za obstanek v ligi - končni uspeh pa nam je resnična vzpodbuda za naprej in dokaz, da na Igu znamo igrati šah. Ob koncu lige je bil v četrtek, 26. 11. 2009, v Komendi organiziran še zaključni turnir, na katerem je nastopilo 22 ekip. Ekipo ŠK Ig so sestavljali Samo Rožič, Jan Župec, Tim Janželj in Adrijan Rožič. V zadnjem kolu so se pomerili s prvimi nosilci in končnimi zmagovalci MKK Senožeti. Dvoboj se je končal z rezultatom 2,5 proti 1,5 za ŠK Ig. Žal tudi zmaga proti prvim nosilcem ni zadoščala za uvrstitev med prve tri ekipe. Enako kot v ligi je ŠK Ig osvojil odlično četrto mesto. Pohvaliti pa je potrebno Jana Župca, ki je na zaključnem turnirju edini osvojil vseh 5 točk iz petih kol. Jernej Čop Rokomet na Igu - jesenski del sezone 2009/2010 Jesenski del tekmovanja naših rokometašev RK Mokerc v državnem prvenstvu se je že krepko prevesil v drugo polovico. Letos nastopamo v šestih skupinah: člani, mladinci (letnik 1989 in mlajši), kadeti (letnik 1993 in mlajši), starejši dečki A (letnik 1995 in mlajši), mlajši dečki A (letnik 1997 in mlajši) in mlajši dečki B (letnik 1998 in mlajši). V nekaterih ekipah imamo pri zagotavljanju igralskega kadra kar velike težave (mladinci in kadeti), kajti v letošnji sezoni ni nadaljevalo s treningi in igranjem kar nekaj igralcev letnikov 1991 (2), 1992 (5), 1993 (2) in pri letniku 1994 (2). Nekaj fantov pa je tudi poškodovanih in ne igrajo. Če malo analiziramo dosedanji potek tekmovanja in rezultate naših ekip, vidimo, da so člani to sezono slabo začeli, izgubljali tekme, v katerih so tudi že vodili z višjo razliko, v novembru pa le ujeli boljšo formo in začeli zmagovati. Članska ekipa nima težav s številom igralcev. Po razpadu prvoligaškega Rudarja se je v ekipo vrnil Dejan Vujič, pridružila pa sta se tudi dva igralca Slovana in dva iz SVIŠ-a. Z igranjem pa je prenehal Jure Bolha in prav njegove velike izkušnje so verjetno manjkale v začetku sezone. Mladinska ekipa je pravzaprav mlajši del članske, manjkajo že omenjeni igralci letnika 91 in 92, tako da ob dvojnem nastopanju pri članih in mladincih v mladinski ligi dosegajo spremenljive rezultate. Pri kadetih nastopajo igralci letnikov 93, 94, 95 in včasih še 96, tako da niso konkurenčni ekipam, ki imajo moštva sestavljena večinoma iz letnikov 1993 in 1994. Do sedaj so 2 tekmi zmagali in jih 5 izgubili ter se nahajajo pri repu lestvice. Starejši dečki A so precej uspešnejši in so trenutno na drugem mestu lestvice z 8 zmagami, enim neodločenim izidom in dvema porazoma . Mlajši dečki A in B so pravzaprav ista ekipa, ki nastopa v dveh tekmovanjih. Kljub pomislekom pred začetkom sezone, da bo tak ritem in igranje v ligi A proti starejšim nasprotnikom prehud napor, se je izkazalo, da so imeli zagovorniki prav in fantje pravzaprav z lahkoto zelo uspešno tekmujejo v obeh tekmovanjih. Pod vodstvom trenerja Dejana Vujiča dobro delajo in so v skupini B še brez poraza na prvem mestu, v skupini A pa so izgubili samo eno tekmo in eno remizirali, tako so pred začetkom druge polovice na drugem mestu. Tudi dobri rezultatih na turnir-skih tekmovanjih dokazujejo, da imajo mlajši dečki vse možnosti za uvrstitev v končnico državnega prvenstva. Gledalci kar pridno obiskujejo predvsem članske tekme (na zadnjih so jih našteli okoli 150), dobro so obiskane še tekme mlajših dečkov, ki jih v velikem številu spremljajo starši, manj pa je navijačev na tekmah ostalih mladih selekcij. Tekme mlajših dečkov pa so v zadnjem času popestrili plesni nastopi skupine mladih navijačic. Vabimo vse, ki imate radi rokomet in sploh šport, da prihajate spodbujat naše rokometaše vsaj na tekme, ki se igrajo na Igu. Vse informacije, napovedni-ke tekem, najnovejše rezultate tekem, lestvice in druge zanimivosti ter forum, kjer lahko dogajanja komentirate, najdete na spletni strani RK Mokerc, če kliknete na: www.mokerc-drustvo.si. Marko Hostnik I GLASILO OBČINI Martinov turnir mlajših dečkov B V nedeljo, 15. 11., na Martinovo nedeljo, smo v RK Mokerc Ig, organizirali zelo močan mednarodni turnir v kategoriji mlajših dečkov B. Turnirja so se poleg domače ekipe udeležili še RD Ribnica (trenutno 1. v skupini Center II), RK Gorenje (trenutno 3. v skupini Vzhod) in ekipa iz sosednje Hrvaške, RK Zagreb, ki je med vodilnimi v prvenstvu Hrvaške. Domača ekipa Mokerc Ig, ki je trenutno 1. v skupini Center I in še vedno brez poraza, je spet dokazala, da igra dober rokomet, saj je v borbi za prvo mesto izgubila šele v končnici tekme proti RK Zagreb. Še 5 minut pred koncem je bil rezultat 12 : 13 za goste, nato pa je domača ekipa v veliki želji po izenačitvi (neodločen rezultat bi bil namreč dovolj za osvojitev 1. mesta) naredila nekaj napak in bolj izkušeni gostje so to s pridom izkoristili. V idealno postavo turnirja, po izboru trenerjev, so se uvrstili: Mika Bilušić, Leon Strbad -izbran je bil tudi za najboljšega igralca turnirja, Antonio Parač (vsi RK Zagreb), Luka Ambrož, Denis Tabakovič (oba RK Mokerc Ig), Marsel Trstenjak (RK Gorenje) - s 15 goli najboljši strelec turnirja in Matej Grebenc (RD Ribnica) - najboljši vratar. Rezultati: Prireditev so popestrile učenke 6. b-razreda, ki so v odmorih s plesom zabavale gledalce in igralce. Udeleženci so pohvalili organizacijo turnirja in zaželeli, da se prihodnje leto spet srečamo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi turnirja. Andrej Ambrož Foto: Marko Hostnik RK MOKERC IG - RD Ribnica 16 : 14 (10 : 4) RK Gorenje - RK Zagreb 15 : 15 (6 : 8) RK MOKERC IG - RK Gorenje 15 : 10 (9 : 7) RK Zagreb - RD Ribnica 16 : 12 (9 : 7) RD Ribnica - RK Gorenje 12 : 18 (4 : 9) RK MOKERC IG - RK Zagreb 13 : 18 (7 : 8) Vrstni red: Mesto Ekipa Tekme Zmage Remi Poraz Goli Točke 1. RK Zagreb 3 2 1 0 49:40 5 2. RK MOKERC IG 3 2 0 1 44:42 4 3. RK Gorenje 3 1 1 1 43:42 3 4. RD Ribnica 3 0 0 3 38:50 0 Mini rokomet - turnir v Trbovljah V nedeljo, 28. novembra, so se igralci letnika 2000 udeležili tur- nirja v mini rokometu, ki ga je v Trbovljah organiziral tamkajšnji Ekipa RK Mokerc Ig (letnik 2000) z leve: Zoran Mičanović (trener), Andraž Ornik, Brin Cimerman (izbran je bil v najboljšo peterko turnirja), Damir Hajrić, Sandi Židanek (vodja ekipe); čepijo: Tim Avber, Vladimir Todorović, Kristjan Židanek; leži: Jaka Glavan klub RD Rudar. Na turnirju je sodelovalo 10 ekip, ki so bile razvrščene v dve skupini po 5 ekip. Ekipa RK Mokerc Ig se je ponovno odlično izkazala. V predtekmovanju je po vrsti premagala RD Rudar II s 26 : 3, RK Ormož z 21 : 10, RK Krško II z 18 : 2 in RK Radeče s 15 : 5. Naši igralci so se izkazali tudi v polfinalu, saj so z 11 : 4 premagali še RŠ Celje. Na vrsti je bil pričakovani finale proti prvi ekipi domačinov. RD Rudar je bil za ekipo RK Mokerc Ig pretrd oreh, saj se je finale končal z 8 : 6 za domačine. Ekipa RD Rudar je edina v Sloveniji, ki je kos naši ekipi v kategoriji letnika 2000, vse druge ekipe pa naši igralci na turnirjih redno premagujejo. Končni vrstni red: 1. RD Rudar 2. RK Mokerc Ig 3. RK Ormož 4. RŠ Celje 5. RK Radeče 6. RK Dol 7. RK Krško 8. RD Rudar II 9. RK Krško II 10. RK Mozirje Andrej Ambrož Foto: Marko Hostnik Poiščite novice o občini Ig na strani: http://www.obcina-ig.si EU Н ШШШ V soboto, 23. 1. 2010, ob 19. uri vas vabimo na XV. revijo pevskih zborov občine Ig, ki bo v dvorani v Iški vasi. P Vljudno vabljeni! Občina Ig Spet je leto naokoli in tu je adventni čas in pričakovanje Jezusovega rojstva. Člani TD Krim bomo tudi letos postavili jaslice v naravni velikosti, ki bodo na ogled na Hipodromu Vrbljene v času od 24. decembra 2009 pa vse do svetih treh kraljev - 6. januarja 2010. Ogled jaslic priporočamo v večernih urah - predvsem zaradi osvetlitve jaslic in okolice. Pridite in si oglejte naše jaslice. лж лж \4 Turistično društvo Krim --Д Д Д VABILO Turistično društvo Krim v sodelovanju s Konjerejskim društvom Krim pripravlja in organizira že tradicionalno „žegnanje konj", ki bo na Štefanovo, 26. decembra 2009, ob 10.30 na Hipodromu Vrbljene. Vsi lepo vabljeni na Hipodrom Vrbljene. Turistično društvo Krim Na božičnem drevcu zlate zvezde zdaj gorijo, angelčki pa zlato srečo med ljudi delijo. Anica Černejeva V času božično-novoletnih praznikov vas vljudno vabimo na \y \y UJ i Ш as LKJ UJ Koncert bo v nedeljo, 27. decembra 2009, ob 17. uri v župnijski cerkvi sv. Martina na Igu. Vabljeni! ^-'DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG VABILO NA BOŽIČNI NOČNI POHOD -PLANINCA 2009 Planinsko društvo Krim vas vabi na že 5. tradicionalni božični pohod na Planinco. Zborno mesto je na avtobusni postaji v Podkraju (pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika) v petek, 25. decembra 2009, ob 17. uri. Najprej bomo hodili 10 minut po gozdni poti, nato pa dobro uro po kamionski cesti vse do lovskega doma na Planinci. Vsi pohodniki morate imeti primerno obutev, pohodne palice in baterijsko svetilko. Hrano prinesite s seboj. Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost. Vse dodatne informacije sprejemata Jože Krašovec (tel. 01/2862-345 oz. GSM: 041/351-343) ter Marjan Ciber (GSM: 041/408-706). Se dobro in uspeha polno v letu, ki prihaja, vam jeli MIZARSTVO IN ŠIVILJSTVO VILJEM MODIC, s. p. Podkraj 19, 1392 Ig Šiviljske storitve - Mateja 041/553-362 Mizarske storitve - Vili 041/800-297 E-naslov: mizarstvo.vili@gmail.com ADASPREHAJAPSE ZANESLJIVA, PROFESIONALNA IN PREDANA OSKRBA HIŠNIH LJUBLJENČKOV Naše storitve zajemajo: - sprehajanje psov, - varstvo in oskrbo psov na vašem domu, - oskrbo drugih hišnih ljubljenčkov. Več informacij na: GSM: 040 557 552; www.adasprehajapse.si Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina Ig Govekarjeva cesta 6 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si Rok za oddajo malih oglasov za objavo v naslednji številki je 20. januar 20l0. SE BOJITE VLOMILCEV? ELEKTRONIKA GAČNIK Gačnik Jože, s. p. Iška vas 3, 1292 IG Tel: 01/3673 003, GSM: 041 646-923 • protivlomni alarmi sistemi Ademco in Paradox •videonadzorni sistemi • antenski TV-sistemi • domofoni in signalne naprave Vesel bojič in srečno novo leto! Košmerl - Mandeljc, s. p. Trgovski center RAKOVNIK 1000 Ljubljana, Dolenjska 43 Tel.: (01) 427 33 60 GSM: (041) 33 20 53 CVETJE VENCI IKEBANE LONČNICE DARILA Vesele praznike in srecno 2 010! OBVESTILO TRGOVINA TERRA - R. B., D. O. O., NA IGU ZAČASNO ZAPIRA SVOJA VRATA ZARADI SELITVE NA NOVO LOKACIJO, KI SE NAHAJA V NOVI INDUSTRIJSKI CONI NA IGU. UPAMO, DA VAS BOMO LAHKO KMALU POVABILI, DA NAS OBIŠČETE V NOVEM PRODAJNEM CENTRU Z BENCINSKIM SERVISOM. V VMESNEM OBDOBJU PA VAS VABIMO, DA OBIŠČETE NAŠE TRGOVINE NA ŠKOFLJICI IN NA PERUZZIJEVI 165 V LJUBLJANI. TERRA - R. B., D. O. O. TERRA S RB www.terra-rb.si MALI OGLASI ELEKTROGRADNJE, izvajamo dela na področju elektroinštalacij jakega in šibkega toka pri novogradnjah in adaptacijah, meritve elektroinštalacij in strelovodov, računalniške in telefonske instalacije,protipožarne sisteme, razsvetljavo, domofone in videofone, vzdrževanje. Montiramo tudi brezžične sisteme kabelske televizije, telefonije in interneta. Več info: www.egv.si, 031/804-457; 041/639-056 Prosimo vse, ki ste rojeni leta 1943 ali 1944 in ste obiskovali osnovno šolo na Igu, da pokličete Andreja Cibra na tel.: 3661-225 ali 041/578-777 ali Vero Ciber na tel. 2863-300 ali Hedviko Župec na tel. 2862-573, da se dogovorimo za srečanje, saj smo zaključili osnovno šolo že pred več kot 50 leti. Vabljeni v novo odprti frizerski salon v Škriljah. Nudimo Vam moške, ženske in otroške frizerske storitve. Za več informacij in naročanje pokličite 041 680-657 Frizerski salon Darja, Darja Wilhelmina Laninšek, s. p., Škrilje 129 (Mali Vrhek). 28 www.obcina-ig.si Križanka Informacije o naročil Tel: 01/5880 276 E-pošta: narocnina@sa Salomon 2000, d. o. o., Ljubljana, BANOVEC, Svetozar - naš operni tenorist in koncertni pevec (1894-1978), ENDEMIT - živalska ali rastlinska vrsta, ki živi le na določenem območju, HETERA - v antični Grčiji izobražena prostitutka, TILDA - grafični znak v obliki ležeče vijugice ZAHVALA Ob smrti FRANCA MEŠETA ttl \ 1929-2009 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala gospodu župniku za lep obred. Posebna iskrena zahvala zdravnici dr. Mariji Gašperšič Štefančič za vso neizmerno skrb v času dolge bolezni. Družina Hosta ZAHVALA Dan pred svojim 87. rojstnim dnevom je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedek in pradedek DRAGO OSTOJIČ z Visokega Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala nečaku Bogdanu Hojsu in sosedom Milki Poznik in Janezu, Pavli in Lojzetu Rogaču ter Minki Likovič za vso pomoč. Od njega smo se poslovili 24. novembra 2009 na pokopališču na Rudniku. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob poslednjem slovesu dragega Ivana CIMPERMANA iz Podkraja 130 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter bivšim sodelavcem podjetja IGO za izrečeno sožalje in podarjene sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in mu krajšali čas. Posebno se zahvaljujemo družini soseda Janeza Cibra, patronažni sestri, gospodu župniku Srečku Golobu za molitve in lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Vrhovcu in njegovim pevcem, gospe Tončki Prek ter domačim tomišeljskim gasilcem za lep poslovilni govor in častno stražo. Še enkrat hvala vsem, ki ga imate radi in ohranjate lep spomin nanj. Vsi njegovi ZAHVALA ob smrti tete KRISTINE CVAR iz Iške vasi Od nje smo se poslovili v sredo, 11. novembra 2009, na ljubljanskih 2alah. Zahvala osebju Doma starejših občanov v Cerknici za skrb in nego med boleznijo. Zahvaljujemo se za cvetje, s katerim ste olepšali njeno zadnjo pot. Iskrena hvala vsem, ki ste jo na tej poti pospremili in ji izkazali spoštovanje. Hvala vsem krajanom in sosedom za izraze sožalja. Nečak 2eljko Dolinar z družino Vesele praznike in srečno 2010! Ana Tomc, s. p., Banija 23, 1292 Ig (pri Pepi baru) Tel. 040/652-360 Ikebane, venci, sveče, cvetje, darila, aranžiranje daril. Pri naročilu aranžmaja 10 % popusta, dostava brezplačna! фијШ/^ Pogrebne storttue naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam - pevci, glasba - venci, cvetja, sveče - urejanje grobov - urejanje dokumentacije - prevozi v pogrebnem spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 30 www.obcina-ig.si GLASILO OBČINE IG • december 2009 MOSTIŠČAR m ШШ tU DRUŽENJE NA IŽANSKEM DRSALIŠČU PETEK, 18. 12. • ob 19.30 koncert Ansambla Saša AVSENIKA v Športni dvorani Ig SOBOTA, 19. 12. • od 10. - 16. ure: božično-novoletni sejem pred stavbo Občine Ig • ob 12. uri: drsalna predstava skupine Lucky Lookers on Ice pod okriljem olimpijca Luke Klasinca z zanimivo praznično zgodbo, koreografijo, kostumi, glasbo in prihod Božička • ob 14. uri: vožnja z Božičkom po Igu • ob 19. uri: slovensko-dalmatinski večer v Športni dvorani Ig; Nastopajo: Klapa Lavanda, Stiški kvartet in gost večera: Rok Ferengja LEPO VABLJENI IN SREČNO! GREmOMDRSnmWAPRVO ■iŽANSKO^MBHIH Vabljeni, da uživate v zimskih radostih na ižanskem drsališču, ki bo odprto do 5. 2. 2010. URNIK DRSALISCA: PONEDELJEK - PETEK: od 10. - 14. ure pretežno za otroke, vrtec, šolo in gojence CUDV od 16. - 20. ure prosto drsanje za vse od 20. - 22. ure za vnaprej napovedane skupine SOBOTA: od 10. - 20. ure prosto drsanje za vse od 20. - 22. ure za vnaprej napovedane skupine NEDELJA in PRAZNIK: od 10. - 18. ure prosto drsanje za vse od 18. - 20. ure za vnaprej napovedane VSTOPNINA: 2 eur za posameznika 20 eur/uro za napovedane skupine Otroci do vljučno 15. leta drsajo brezplačno. Možna je izposoja drsalk. ELEKTRO ZDESAR Elektroinštalacije, vzdrževanje javne razsvetljave in usluge z avtodvigalom Rober Zdešar, s. p. Podpeč 22, 1352 Preserje Tel. 01 363 15 32 Mobi: 041 649 433 e-mail: robert.zdesar@siol.net \гмШтшШжт Uatijv ttatU v Ш 01.166-2+m, pm. ^Ј-бЈ&Ш € mul ■ njrtiVT ,-пцЛ AGEA Inženiring, d.o.o. Poklukarjeva 25, Ljubljana Za vas opravljamo storitve s področij zemljiškega katastra, katastra stavb, inženirske geodezije, zemljiške knjige, projektiranja in svetovanja. Pokličite nas med 8. in 15. uro, na tel. 01/256 45 60, gsm: 051/690 310, e-mail: info@agea.si ali nas obiščite na: www.agea.si. D.O.O. LJUBLJANA PROJEKTIRANJE, SVETOVANJE, INŽENIRING Janez PIŠKUR, s. p., avtomehanika, vzdrževanje in popravila motornih vozil Zabrv 43, 1292 Ig Tel.: 01 2864 200 TOMISLAV GOLOB, s. p. prevozi, storitve s TGM, posredništvo Skrilje 52, 1292 Ig Tel.: 01 364 46 84 Mobi: 041 643 809 jPrežfotte aktivne praznične dm na ižanskem drsališču! Vljudno Vabljeni!