IV. O reformi šolstva se pri nas ne govori prvič. Že pred 20. leti je spisal dr. Lončar dragoceno razpravo o tem. Vendar so vse lepe misli, ki jih je bil razvil, že davno po= zabljene. Tudi pozneje se je o reformi še večkrat govoriio, a je vse ostalo le na papirju. Velikega reformatorja nismo dobili vzlic le= pim načrtom in do>bri volji. Zdi se, da ga tudi ne bomo. Če kaj, nam dokazujejo do; godki zadnjega časa to več kot zadostno. ISIajprej smo doživeli neukusno pravdo, kdo je kriv neuspehov pri klasifikaciji II. tromes sečja v meščanskih in srednjih šolah. Obdol^ ževali smo vsevprek ter se razgaljali do na* gega, javnost pa je gledala in si ustvarila svoje laskavo mnenje o šolstvu sploh in o učiteljstvu (od nižjega do višjega) še posebe. Potem pa je prišla razprava še o ljubljanskih osnovnih in meščanskih šolah v liste, pri če= mer se je ponovno piokazalo nezdravo na* sprotje med onimi, ki imajo ves pouk v ro« kah, med učiteljstvom samim. Če bi šolniki razpravljali o šolskih in vizgojnih vprašanjih že z vsp nepristranostjo ter bi se jzogibali raznim medsebojnim očit^ kom in očitkom o napakah poedinih šol, bi bilo zelo problematično, ali smejo take stvari v javnost. Tudi ,so razne trditve pavšalne, kakor je n. pr. ona, da s.o učenci meščanskih šol pokvarjeni in da stremijo za pim udob= nejšim življenjem. Če bi že bik> to res, kdp si ne skuša olajšati življenja, ki danes ni idf* lično? In kakšne sinekure dofcivajo meščans skošolski učenci, ki izhajajo večinoma iz pro= letarijata? Ako se že govori o šolskem vprašanju v javnosti, v našem dnevnem tisku, ki vzame vse preveč površno in brez resne volje, da bi se stvari izboljšale, pa se ne sme goditi to tako, da trpe interesi vsega učiteljstva. Če se medsebojno celo napadamo, bomo prav kmalu doživeli posledice. Ako drug drugega črnimo pred starši šolske mladine, prav go* tovo ne bo nihče izšel čisto opran iz take škandalozne kampanje, ampak bomo v krat* kem času doživeii popoln polom svoje vzgoj« ne avtoritete in s tem polom šole, pa naj je osnovna, srednja ali kakršnakoli. Če ni naše šolstvo tako, kakršno bi bilo lahko, smo tudi sami krivi. Napadamo se, namesto da bi stopili skupaj in se razgovo* rili o vsem, kar nam je skupno.. Dr. Lončar pravi v začetku svoje razprave: »Temeljno napako zakrive oni, ki presnavljajo samo to ali ono stopnjo šolstva, dostikrat brez vsega ozira na celoto. Pravilno ravna oni, ki zida celoto. Šolstvo je ena veriga, držeča od naj« nižje do najvišje stopnje. Ona dosega svoj namen, teoretične in praktične uspehe, ako je organična enota, pri kateri ima vsak del svoj odmerjeni krog, ki pa je vzročno zvezan z drugimi v harmonično celoto.« Kdo bo to pnoto realiziral, če ne učitelj« stvo samo? Grešimo pa v samoljubju in v kastovskem razpoloženju vsak dan proti na« predku šolstva, ker sami ni&mo v stanu izedi« niti se o tem, kako pereče je šolsko vpraša^ nje in kako ga rešiti. Takb daleč gremo, da ne vidimo več jasno in zamenjamo posledice in vzroke. Šolstvo v Ljubljani nazad,uje z naglimi koraki, ppsebno v higijenskem po= gledu. Temu pa ni kriva niti ta, niti ona 'ka= tegorija šol, marveč gospodarstvo, ki je vse šolstvo strahovito zanemarilo. Za 93 razre« dov ima osnovna šola 59 učnih sob. To je naravnost vpijoče razmerje. Ljubljana se je izpred vojne razširila vcč kot za tretjino, šolskega poslopja pa ni zgradila ne enega, vzlic dejstvu, da niso bile razmere adrave niti pred vojno. Kdor misli, da je s tem kaj prihranil, se bridko moti. Zapravil je kapital ljudskega zdravja — naši otroci so šibki —¦ in zameta denar v obliki zmanjšane delovne moči vseh, ki se danes uče. Kar mesto prU hrani, izgube meščani na svoji mladini in še veliko več. Kdo je bolj poklican, da pregleda, kako je s šolo, in zahteva, kar je potrebno, da pri« demo iz vse šolske bede, kot učiteljstvo sa= n»o, in sicer vse, od vrha do tal? A zato je treba predvsem enotnc organizacije, to se pravi stalnih stikov vsch, ki delajo in se tru* dijo z najboljšimi nameni po vseh sloven* skih šolah. Ako je potrebna zveza vseh drs žavnih nameščencev, je piotrebno skupno delo vsega slovenskega učiteljstva vseh šol še 'bolj. Ali smo res tako majhni, da ne izmoremo take korporacije v svojo korist in v korist šolstva? Ali so dostojnejše fhespametne pravde po časnikih od skupnega nastopa močne, avtoritativne korporacije? Ali ne bo šolstvo rapidno nazadovalo, ali ne bo položaj učečih vedno slabši, če ne bomo skupnih vprašanj reševali skuptio? Vse učiteljstvo je dolžno resno premi* sliti te stvari in izvajati posledice, če mu je kaj do resničnega napredka našega šolstva in čc mu je do izboljšanja lastnega gmotne* ga in moralnega položaja. Ako bo to naredilo, bo mogoče rešiti tudi vprašanje klasifikacije in še marsičesa drugega. J. P. Naša omladina. U. M. U. N. (Udruženje mariborskega učis teljskega naraščaja) na državnem moškem učiteljišču. Učiteljiščniki mariborskega učiteljišča spe spanje pravičnega, odmeva po naši jav= nosti. Toda gospoda se motijo. Nismo mi oni, ki spe spanje pravičnega, temveč smo «ni, ki delajo brez hrupa in vpitja, oni, ki delajo mirno in smotreno. Povojnemu dijaštvu' pripisujcjo mlačs nost, brez vsake samodelavnosti in narodne zavcsti, ki le gleda za zabavo in hrepeni po plesu in veselju. Velika je tu hiba, a še večja je politična. Ni enotnosti v dijaštvu ne na kulturnem polju in ne drugje, temveč je raz= cepljcno pod raznimii vplivi v mnogo malih brezpomembnih organizacij. Temu je treba 'odpomoči in prizadeti smrtni udarcc in videli boste, da bo nastopila nova doba —¦ doba Jugoslovenskega nacioaalizma in kuliture. Še ena hiba je karakteristična izmed mnogih povojnih hib in t. j.: blebetavoist in kričavost na eni strani, na drugi pa brez* piodno delovanje v mnogih društvih, katerim pa se dijak ne more v zadostni meri odzvati. Teh usodnih napak se mi zavedamo in zato smo sc lotili dela mirno in tiho, lotili smo se idealnega dela, da ustvarimo samo= niklo mladino, nasproti Cankarjevim dušev* nim hlapcem. Spimo, 'odmeva in vendar nismo spali. Imeli smo tekom letošnjega leta že lep ciklus predavanj, ki jih je otvoril (I.) g. prof. Ži= vortnik: »Cerkev in dijak«. II. g. prof. Baš: »Turistika«, III. g. prof. Sušnik: »Duša Beo* grada«, IV. Tovariš Žener: »Lahboatletika«, V. g. prof. Sušnik: »Črtice iz Nušičeve avtobiografije«, VI. g. prof. Baš: »Po Italiji«, VII. g. Robnik: »Diletantski odri«, VIII. g. Kutin: »Menice in njen pomen«, IX. g. prof. Žgeč: »Spolni nagon in vzgoja«, X. g. prof. Žgeč: »Spolni nagon in vzgoja«, nadaljevanje. Pre* davanja so bila razmeroma dobro obiskana in so gotovo dosegia to, v kar so bila name* njena. Priredili smo tudi interno akademijo, ki je jako dobro uspela s sledečim sporedom: 1. Orkester: Koračnica. 2. Govor. 3. Solo« petje. 4. Zbor: »Na dan Slovan«. 5. Solopetje. 6. Čelo — solo. 7. Komičen prizor: »Lux & Comp.« 8. Orkester. 9. Komičen prizor: »Pevci s Slovenske Krajine«. 10. Orkester. Toda ne mislite, da je vsa stvar šla kar tako izpod rok. Kakor je to že v navadi, se povsod dela s ceremonijami in treba je ča* kati na razne milosti itd. Tako je bilo tudi z nami, 'nikjer nismo dobili dvorane ali soibe, kjer bi naj priredili akademijo. V tem kri* tičnem trenutku nam je priskočilo na pomoč ravnateljstvo in nam dalo na razpolago slav= nostno dvorano na našem zavodu. Tudi dru= gače kaže ravnateljstvo, kakor profesorski zbor mnogo zanimanja in smisla za naše de^ lovanje. Vsem najlepša hvala! Dobili smo na razpolago sobo, ki jo bo= mo v naprej uporabili kot društveno sobo, v pritličju našega zavoda. Vse leto nam je na razpolago po en letnik za seje in sobotna predavanja. Poleg tega pa redno vse leto deluje knjižnica s 672 knjigami. Pod inicijativo g. prof. Baše je odbor ustanovil odseke, za katerimi je članstvo najbolj hrepenelo, t. j. literarni, pedagoški, šahovski, pevski in glasbeni odsek. Torej vidite gospoda, da se vendar tie spi in da se lahko brez kričavosti, brez ved« nosti naše preradovedne javnosti tudi dela. Zapomnimo si pa eno gospoda. Prosta pot mladini, stran s strankarskimi in političs nimi vplivi in nastopila bo nova doba — doba večje idealnosti in nacije. Karel Vollmaier, t. č. predsednik za odbor. Opomba uredništva: Ako bi g. Kocbek poslal zadnjič to poročilo namesto svojega dopisa, bi bila prihranjena lahko marsikatera pikra beseda. Ni pa s tem še opravičena abs stinenca, ki so jo mladi tovariši izvajali na« pram predavanju, ki ga je tov. Pahor na^ menil za nje, p'0sebno ne, ker med gornjimi predavanji ni enakega, ki bi uvajal mlade to* variše v stanovsko organizacijo. Sploine vestl. VABILO na sejo širjega sosveta UJU — poverje: ništvo Ljubljana, ki se bo vršila 15. aprila 1928 v telovadnici drž. ženskega učiteljU šča v Mariboru. Začetek Ob 10. uri. Dnevni r ed: 1. Otvoritev seje in poročilo poven jenika tov. A. Skulja. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo o delu v odsekih. 5. Naš tisk. 6. Določitev kraja in časa in dnevnega reda pokrajinske skupščine. 7. Predlogi in nasveti okrajnih učit. druMev. O p o m b a : Predtoge in nasvete naj pošljejo okrajna učit. društva vsaj tri dni pred sejo. Na seji oddani predlogi se ne bodo upoštevali. Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učit. dru* štev in vsi člani ožjega sosveta. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 4. IV. 1928. ANDREJ SKULJ, poverjenik. JOSIP KOBAL, tajnik. RADO GRUM, blagajnik. — Danes otvarja poverjeništvo novo rus briko »Kaj se godi?« v svojem stanovskem glasilu. Na tem mestu in pod tem naslovom hoče na kratko in stvarno registrirati najbolj kričeče slučaje, ki se — žalibog — še vedno dogajajo in ki niso v skladu z veljavnimi za* koni in odredbami ter občutno škodujejo razvoju našega šolstva, ugledu našega stanu rn tudi ugledu naše prosvetne uprave. Zakaj ran, katere zadajajo našemu šolstvu, učite:j; stvu in cclo prosvetni upravi sami — često neodgovorni — faktorji, na lastno pest, ne kaže prikrivati, da bi se gnojile in okužile še zdrave dele šolstva, učiteljstva in prosvetnc uprave. Treba jih je razgaliti in zdraviti do* kler še ni prepozno. S tem bomo koristili vsem trem faktorjem: šolstvu, učiteljstvu, prosvetni upravi ter po njih tudi svojemu na= rodu in državi. APEL NA ŠOLSKO OBLAST 1N ČLANSTVO. Resoluciji Mežiškega društva. I. Učiteljstvo sodnega \okraja Prevalje čim dalje bolj čuti nevzdržnost stanja, da 'se ie letat ne sklicuje prepotrebnih uradnih učiteljskih konferenc. Učitelj* stvo čuti vso silo novih prilik, ki zahtes vajo kategorično novih smeri v našem šolstvu, fako v vzgojnem kakor tudi v didakfičnem ozivu. Brez uradnih konfe* renc pa je prepuščeno posameznikom, da z večjo ali manjšo skladnostjo s šolsko upravo uveljavljajo nova načela. Kakor tudi učiteljstvo pozdravlja to samostoj* no iskanje, vendar smatra potrebnim, da tudi šolska oblast poda svoja mnenja ter se najde potem sigurnejša podlaga za medsebojno delo s tem, da da na razpo* lago šolska uprava svojo materijalno in moratno pomoč. II. V zadnjih treh mesecih se je naša organizacija v šolskoreformnem delu izvanredno razgibala, kar kažejo Mevilni sestanki v Mariboru in Ljubljani. Toda v glasovih po šolski reformi se izgubljajo glasnejM, in še več v tihih klevetah zadu* šeni protesti proti upropaščenju našega stanu v materijalnem in s tem v morah nem oziru. Članki »Škandal za kulturno državo«, »Zločin nad državo«, »Naš socialnotgo: spodarski program« itd. gredo mimo nas. Tega mora biti konec! Zavedati se rnoramo, da je naš stan, stan duševnega protetariaia. Mnogo govorimo o sociah nih vprašanjih, toda ravno mi, ki se naj* bolj zavzemamo za pravice delavstva in kmeta, pozabtjamo, da ravno tako, kaz kor za te, velja načelo, ki je vendar bU stvo vsakega socializma: Za vsako delo zahtevamo delu primerno in enako pla* čilo tudi za nas. Zato imamo, kakor vsa; ko drugo delavstvo, tudi enako pravico do vseh dovoljenih sredsfev za izterja: iev in dosego naših materijalnih pravic. Zafo zahtevamo, da je naša organizacija cele države stanovsko barbena, da po; stane sindikat, kadar gre za naše najglav nejše pravice, in to tudi, bodisi da pose* žemo po najradikalnejšem sredstvu — štrajku. Zavedajmo se, da smo važen faktor v državi, in da ne maramo še za naprej ostati hlapci. — Odprava asemrazrediuc? Ker so v proračunu za leto 1928./29. zelo zmanjšanc nekatere postavke, zlasti dodatki za nadzor« nike (!?!), zahteva prosvetno ministrstvo po* ročilo, katere osemrazrednice bi bilo spre* meniti v petrazrednice in namesto višjih trch razrcdov ustanoviti mcščanske šole, ter ka= tere osemrazrednice bi bilo visled majhnega števila učencev v višjih razredih spremeniti v šest ali petrazrednice. Počasi bodo redu=> cirali naše šole na štirirazrednice in nas s tem izenačili v celi državi. — Anonimnega tovariša iz Prekmiurja, ki je v torkovem »Slovencu« povzročil ano< n i m e n dopis s trditvijo »veliko razburjenje je povzročil pri nekaterih predlog, da se naj v »Učit. Tov.« prepovcdo anonimni na< padi od strani liberalnega učiteljstva«, opo* zarjamo, da je v zadnji številki »Učit. Tov.«, ki je izšel že teden dni pred »Slovencem«, objavljen dopisnik diotičnega članka. Tudi povemo javno, da še do danes nismo prejeli poročila od Dolnjelendavskega društva in ne zadevne resolucije. Člani Dolnjelendavskega društva imajo pa sedaj priliko, da na svojein zborovanju poiščejo povzročitelja dopisa v »Slovencu«, ki še vedno straši z »liberalnim« učiteljstvom ter hoče na ta način rešiti vpra= šanje, kar pa ravno ne dela učiteljstvu časti. Časi, da se je učiteljstvo izigravalo rz »libe« ralnim« in »klerikalnim« so minili. — »Slovenec« od sobote prinaša sledečo notico iz Zagorja: »Tudi »Učiteljski Tova^ riš« se pritožuje nad tem, da je bila v za« gorski šoli brez potrebe nastavljena 18. učna moč Edinjašem je manjkal en glas do ve* čine, ki so jo z novo učiteljico srečno do« segli. Čudno, da oiblasti še vedno podpirajo Ijudi, ki so žc več političnih pogrešk zagre; šili nad zagorsko šolo.« — K tej notici^ mo< ramo pripomniti, da »Učiteljski Tovariš« ni objavil one notice iz kakega strankarsko po= litičnega ozira, temveč strogo z načelnega stališča, da se po razpisu stalno nameščenih literarnih učiteljic ne namešča čez noč kot učiteljice ženskih ročnih del, ker jih zna mu nistrstvo lepega dnc reducirati. — Kulturna sramota v Prekmurju. Te dni ise je moralo pouk ustaviti na šoli Fik= šinci in na šoli Pertoča radi pomanjkanja kuriva. Obe ti šoli sta verski (rk.). — Na državnih prekmurskih šolah pa se bo moral pouk ustaviti v kratkem času radi nenakaza* nja od države obljubljenih kreditov. t Bernot Ivan. Dne 1. aprila je umrl v Ljubljani po dolgotrajni bolezni tov. Ivan Bernot, upokojeni strokovni učitelj na sred^ nji tehnični šoli v Ljubljani in dolgoletni predsednik »Učiteljske tiskarne«. Pogreb po« kojnika se je vršil dne 3. aprila >ob veliki udeležbi učiteljstva in drugega občinstva. Nekrolog priobčimo v prihodnji številki »Uči« teljskega Tovariša«. Prizadetim pa izražairfo naše iskreno sožalje. — Zadnja pot Ljudmile Gabrškove. V sredo 28. marca se je vršil pogreb pdkojne tovarišice Ljudmile Gabrškove, hčerke upok. oblastnega šolskega nadzornika Frana Ga* brška. Številna udeležba je pokazala priljubs ljenost pokojnicc v krogu svojih tovarišev in tovarišic, staršev in pri šolski mladini ter sočuvstvovanje širokcga kroiga prijateljev z obiteljo Frana Gabrška. Pogreba se je udele' žil učiteljski zbor s šolsko mladino iz Most, ki je nesla spredaj številne vence, zastopniki stanovskih in drugih društev, zastopniki šol= skih oblastev ter mnogo drugega občinstva. Pred hišo žalosti in ob kapelici je zapel pev= ski zbor, sestoječ iz stanovskih tovarišev in pomnožen s pevci Giasbene Matice pod vod* stvom tov. strokovnega učitelja Ljubo Der^ melja žalostinke. Ob grobu se je z ginljivimi besedami poslovil od prerano umrle pokoj^ nice šolski upravitelj Janko Grad. Poikojnica je do zadnjega napora vztrajala na svojem težko priborjenem službenem mestu, kar je pospešilo njeno prerano smrt. Naj ji bo ©hra* njen časten spomin! — »Ženski List«. Izašao je aprilski broj 4 ovog omiljenog modnog i domačinskog mjesečnika. Ovaj broj prikazuje u modnom dijelu, biranim modelima, od kojih su mnogi u bojama, ovogodišnju osobito ukusnu pro* ljetnu modu. Ručni rad moderni i narodni, i u ovom jc broju odlično zastupan. Obilni tekstovni dio sadržajc birano aaibavno i po^ učno štivo, uz istalne rubrike o zdravstvu, kozmetici i praktičnim kučanskim pitanjima koja zanimaju ]našu ženu. Pretplata na 3 mje* seca uz cijenu od Din 45 prima Uprava »2. L.«, Zagrob, Samostanska ul. 2 —• pojedini broj dobije sc u svim knjižarama i trafikama uz cijenu od Din 18. — Izjava. Z ozirom na principijelno stas lišče, ki ga je zavzelo celjsko učiteljsko dru^ štvo na svojem zborovanju dne 3. marca t. 1. izjavljamo, da utegne ta resolucija imeti da« lekosežne posledice za vse učiteljstvo. Ugo= tavljamo, da razlogov za ukinitev višje ped. šole ne le ni nikjer najti, temveč da se iz vse resolucije zrcali popolno nepoznavanje insti« tucije, ki po mnenju predlagateljev »ne nudi nobene koristi«. V interesu vsega učiteljstva prosimo, da se vsakdo, ki hoče o tej prevažni stvari debatirati in zavzeti principijelno sta« lišče, najprejc o vsem po možnOiSti čim toč» neje informira. Dostavljamo, da o tej zadevi ne bomo vodili nobene debate več na tem mestu. — Klub slovenskih slušateljev višje ped. šole v Zagrebu. — V pojasnilo k notici »Akademska čast« v 36. številki »Učit. Tovariša« od 22. marca t. 1. poročam, da v začetku niso bili vabljeni učitelji in učitcljice vadnic k disku^ sijskim sestankom v delovni šoli, ampak se je to zgodilo pozneje na željo udeležencev. Po takem se začetkoma učitelji vadnic niso mogli udeleževati teh sestankov. Pri zadnjih štirih sestankih se je razpravljalo o delov« nem principu v elementarnem razredu. Ene« ga izmed teh se je udeležil učitelj elementar« nega razreda vadnice na moškem učitcljišču, na ostale pa vsled zaposlenosti ni mogel. Vadniškc učiteljice ženskega učiteljišča pri^ hajajo, odkar so obveščene. Kar se tiče drus gih trditev, ne morem dati pojasnila, ker mi ni Tiič znano. Tomažič. — Ptujsko učiteljsko društvo priredi dne 15., 16. in 17. aprila rokotvorni tečaj v Ptuju. Vodila ga bodeta tovariša Srečko Vit= tori in Friderik Venigerholz. Vsa^ka šola sre« za bo zastopana na tečaju po enem članu učiteljskega zibora. — Ameriški Mladinski liist je dobil v 6. letniku prav lepo opremo. Vsaka številka se nahaja v barvanih kartonskih platnicah in sploh skrbi g. urednik Kobal za skrbno iz« brano vsebino. Posebno lepi so fotografični posnetki živali in krajev. Tudi papir je boljše kakovosti. Tiska se v 9000 izvodih. Mladm^ ski list je sk>vensko=angleška mladinska me« sečna revija. V slovenskem delu so dela na* ših najboljših literarnih delavcev. Zasledimo Otona Župančiča, Engelberta Gangla, Stri« tarja, Dragotina Ketteja; septemberska šte* vilka je oibjavila življenjepis s sliko pesnika in grafika Albina Čebularja, ki neumorno prispeva s svojimi številnimi izvirnimi deli, od ustanovitve revije. List je na višku, ker je posvetil urednik posebno pozornost njes govi povzdigi in mu izposloval gmotno pod* poro, da je izšel lahko v razkošni opremi. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubs ljanj je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Družba je vredna in potrebna, da jo vsakdo po svojih močeh pod* pira. Prijatelje >naše šolske družbe in učiteljs stvo prosimo, da občinstvo na naše obramb* no društvo pri vsaki priliki opozarjajo. Uči» teljstvo prosimo, da sedaj, ob Veliki noči zberejo kak mali prispevek za pirhe. —g Igrice, ki jih je založilo Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani, so bile razptoslane vsem šolam obeh slov. ob= lasti. Na žalost moramo konstatirati, da je bilo mnogo pošiljk vrnjemih iiz obeh ob= lastd. Članstvu UJU sp'oročamo, da Konvikt nikakor ne konkiurira Učiteljskemu domu, pač pa da sta odbora dogovorno sklenila, da drug drugega pri gospodarskih akcijah podpi= rata. Sicer imajo pa Igrice svojo literarno vrednost in če se šolc že nikakor ne morejo odločiti, da bi priredile po knjigi kalko igrico v prid Domu in Konviktu, naj bi jih pa uvr= stile v isvoje mladinlske knjižnice, k'i brezs dvomno niso prebogate. Vrnjeno še lahko naročite! — J. L. — Kosmos brasure priporoča nek tova^ riš 'V zadnjem »Tovarišu«. Brezdvomno pisou notice ni znano, da ima Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta stalno trgovisko po» godbo, glaisorn katere mu podjdtje Koismos ipriztnava 20% provizije za vsa učila in knjige, ki so naročena potom Učiteljskega konvikta. {Naslov za naročila: Šolsko uipraviteljstvo ali U. K. v Cerkljah pri Kranju). Aikcijo vodi požrtvovalno tovariš Pavlovec Milan. J. L. — Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki se prepriča o tem, kajti bolni živci aagres nijo življenje. Zato pije previdni rajši ŽIKO, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahte* vajte ZIKO in kuhajte jo pravilno. Navodilo je na vsakem zavitku. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse= buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UCIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri^ like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode. — UPRAVA »ZVONČKA« išče 1. in 2. številko »Zvončka« letnika 1926./27. in 1927./28. proti odplačilu. Kdor ju lahko po« greša — naj ju pošlje na upravo UJU — Ljubljana. Po sklepu lista. UČITELJSKI 'MATURANTI IZ BERANA V LJUBLJANI. Dne 11. aprila t. 1. posetijo Ljubljano učiteljski maturanti iz Berana, ki ostanejo v našem mestu tri dni. Ob K>9. uri zvečer jim prirede gojenci moškega učiteljišča pod po* kroviteljstvom direktorja g. Ant. Doklera pozdravni večer, na katerega vljudno vabimo ljubljansko učiteljstvo. Na sporedu so de= klamacije, pesmi, orhestralne točke in spevo* igra »Kovačev študent«. Radi kritja stroškov prireditve se bodo ztbirali prostovoljni pri» spevki.