Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna številka 20 st oiink. Izhaja : vsako soboto in četrtek ¦popoldne. Stane za celo leto 15 L. „ pol let a 8 „ „ četrt „ 4 . Za inozermtvo celo leto 35 L. Na naročila brez do- poslane narocnine sc ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mwzMta Št. 2 V Gorki, v četrtek 8. janaarja 1925. Leto VIII. Nefrapkirana pisma se ne spnj, ' ¦ Oglasl seračunaj, woru in se plačaj, iprej. List izdaja ki>. orcij „GORIŠKE STRAŽE' Tisk Zadružne tiskarae v Gorki Riva Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prej Scuole). — V naše hiše naš list! Zuvedni in izobraženi slovenski mozjc in fantje vedo, kaj pomeni za naš narod »Ooriška Straža«. Ni po- trebno torej, da bi razlagali in doka- zovali njim, kake važnosti je za naše Ijudstvo, da se sedai ob začetku no- \'ega lcta naročijo naše drazine y čim večjem številu na glasilo gori- skih Slovencev. Vse rrevee pa je med nami še Iju- di.^ki ne citajo sploh nobenega lista, Inidi, keterim se zdi shod a vs'ikc lire, kutero žrlvujejo za časopisje. Te Iju- di je treba prebuditi, tem l'mdcm mo- rajo jiaši možje in fantje povedati, kuj je nfihova sveta dolznost. Zakuj mora biti vsak goriški Slo- venec naročnik »Straže«? PliV/Č: Družina, v kateri se eita "Goriška Straža«, ostane narod no zuvedna. Naš list goji v Ijudstvu slo- vensko dusevnost, se bori za sloven- sko pravico ter vodi neizprosen boj vroti vsem sovražnikom slov. na- rod a. Ni je posvetne sile, kaiere bi se »Goriška Straža« prestrašila in pred kutero In se uklonila. ko gre za na- rodno svobodo našega ljudstva. »Go- riška Straža« hoče vzgojiti ponosßn slovenski rod, ki sposiuje zakone, a Uubi sreno in pognmno svobodo in Pravico svojega naroda. »Goriška Strain« se trudi prekvasiti značaj na- wga ljudstva, ker hoce. da bi živeli na tej zemlji pogumni in neuklonlji- vi ljudje. ki vaniiejo dedsrinn svoiih "cetnv v vseh nesrečah in viharjih zgodovine. Druzina, ki bo čitala »Go- riško Stražo«, se ne bo nikdar od- tujila svojemu narodu, tudi ho homo Zßubili vse slovenske sole in se ne bo čuia na sodnijah in prefekturah ze zdavnaj nobena slov en ska beseda. DRUGIČ: »Goriška Straža« je ne- obhodno potrebna za vsakogar, kl Iwce vedcti, kaj se godi v nasi deze- H, v drzavi in po svetn. Človek, ki ne ve, kaj se godi okoli njega. je kakor slepec, ki tava po temini. O takem nravijo Ijndje, da živi z glavo v za- klju. Vsak ga lahko vodi po vrvici in inu natrobi, kar^ hoec. Mi pa sreno želimo, da bi bilo naše Uudstvo izo- brazeno in prebujeno. Vsak tujec, ki nride v naše kraje, naj spozna brz, da prebiva tukai zavedno in omikano Ijudstvo. Koliko politične izobrazbe ie data vGoriška Straža« svojim bravcem samo s poUtičnimi pregledi! Kako je širila obzorje nasim kmetom, kako je vzgajala Ijudstvo k samostoinemu po- litičnemu mišljenju! AH ni vzgoja in političm pouk, ki so ga nasi bravci prejemali celo leto, vreden več ko 15 lir? TRIiTJIČ: »Goriško Stražo«. potre- \ buje vsak pametni gospodar in dm- j žinslzi očc, potrebuje jo vsak davko- placevalec. Kdo bi Ml tolmacil nasemu Ijudstvu vove zakone. kdo bi ga bit opozarjal na različne predpise, ko bi | ne bilo »Straže«? Koliko kazni bi bill placali nasi ljudje, koliko rokov za- j mud Hi, koliko skode pretrpeli. da jih i ni »Goriška Straža« opominiala in pravočasno poucevala? Samo tisti, ki je tekom celega leta prebiral vest- no »Goriško Stražo«, zna soditi, kako rcsnične so nase besede. Ljudje potu- jejo veekrat v Gorico in isčejo pou- ,Jza v tajništvu Kmetsko-dchvske zve- ze, nekateri gredo celo k odvetniku ter trosijo po nepotrebnem drag de- nar, ko bi bolj lahko dobili v »Gori- ški StmžU pogostoma ves pouk za- stonj, ako bi bill nanjo naročeni. Ko- liko takih slucajev opazujemo mi v Gorici vsaki ted en in se jezimo nad ljudsko nezuvednostjo. Stotake za ze. leznico in odvetnike Una jo, 15 lir za yGorisko Stražc« pa ne! ČETRTIČ: »Goriška Strata« je pretrpela radi pruvice nasega ljud- stva že vseh vrst preganjanj. Trinajst kazenskih procesov so naperili dr- žavni pravdniki proti niišemu listu! V dveh je bi! ruts urednik obsojen na 9 mesecpv in pol wee, eden i? rav^o sec:flj v tclzu. »Gorlšku Stmža* je oi- la izgnana iz domaeije in zivela eno ! leto v pregnanstvu v Trsiu. Kdo bi nastel vse groznle in nevarnosti, ka- terim je bila izpostavljena »Goriška Straža« za časa nar.ilnih bojev, ki so divjali v naši dezelil »Goriška Straža« ie edini slovanski list na Primorskem, katerega je obla- stvo plenilo in proti kateremu ie upo- ralUo odlok zoper svobodo tiska. To- da »Goriška Straza« se bojev in žrtev ne pi a ši. Stala bo trdno in zvesto na braniku narodnih in verskih pravic našega ljudstva in ne bo izpustila iz rok zastave naših oeetov. Edino, kar zahtevamo, je to, da izvrši tudi Ijudstvo svojo dolžnost. Možje in fantje, zenc in dekleta, Poidite na delo in razviite živahno a- gitacijo za vašo »Goriško Stražo«. Pojdiic od hiše do hise, od družine do družine, zbirajte nove naročnike, da postane vase glasilo silno in mogočno in se vkorenini v nascm Ijudstvu, ka- kor vclicastno drevo, ki ga noben vi- har vec ne izderc. Kaj se godi po svetu? Razpust Radičeve stranke je veli- kanski dogodek v političnem življenju •HiL()slavije. To razume vsak, kdor i Potnisli, da jc v Hrvatski renubliknn- ski kmečki stnmki organizirani 1 i naj- nianj 90 od1 sto vseli Iirvatov. Ne gre torej za majhno, brezpomembno strančico, temveč za ogromno mili- Jonsko organizpcijo, v kateri ie zbran ves hrvatski narod. Vsak ve, da je Radie naredil mnoffo neunino- sti, da je nastopal veekrat skrajno lalikomiselno in brez čuta odgovor- nosti, ki mora biti en a izmed prvih lastnosti političnega voditelja. Stefan Radie je s svojimi skoki in strastni- nii ixbmlii silovito škodoval narodu, kateremu je hotel !e koristiti in inu priboriti. lepšo bodočnost. Sedaj ima Priliko promišljevati o 'svoiib napa- kali in razmotrivati kako prav je imcl Korošec, ko je svetovial saino- premagovanje in treznost. Toda sil- no rmrazpušča- nju Radijcve stranke mislili karkoli, Mrvatje v Jugoslaviji smatrajo ob- /nano za, težak udarec. namerjen ]>roti cdeniu lirvatskemu nairodn. Zakaj je bila razpuščena Radičeva stranka? Ko se je Pašič-Prebičevičeva vla- Ja odločila, da ra^bije in zatre Radi- e'evo stranko, je vzela nase ogroirwio :godovinsko odgovornost. Posledic .love politike ne moremo danes še oresoditi, ker so po naSem nepregled- I ne. Kaj pa je bil vzrok, da. se je Pašič- Pribičevičeva vlada odločila za to skrajno sredstvo v boju z-oi>er Radi- čevo gibanje? Notrainji minister Bo- ¦A) Maksimovič pratvi, da ie bil Ra- die v zvezi s komunisti. da je vpisal svojo stranko 24. jimija 1924. v mo- skovsko kmečko internacionailo, ki ''O vod'ijo ruski boljseviki. Očita mu, \c\ jc bil v zvezi z makeckMiskim re- \olucionarjem Todorotn Aleksandro- \om in mu pomagal, da se odtrže Aakedonija'od Jugoslaviie. Hrvatska ¦-spublikanska kmečka stranka je de- la kakor trdi notranji minister skahi', ¦!<.., iic izpolnujejo svojih d'ol- zriO'Sti, češ, da je vojska nepotrebna in jo bo treba od-praviti. Kaj pravi opozicija? Vse opozicionalne stranke prote- stirajo ogorčeno proti razpustu Ra- dičeve stranke, če.š, da je nezakonit in državi skodljiv. Kar, navaja notra- 1iji minister Božo Maksimovič v svo- jem odloku, je prazno in ne prepri- dije nikogar. Res ie, da je Radie vpi- sal svojo stranko v moskovsko kme- čko internacionalo, in to je bilo ne- potrebno in nezmiselno, toda z druge strani ve vsakdo, da Radio ni komu- nist ne po prograrnu in ne po svojih nuctodah. Komunisti so Radiča v zad- njein času ostro napadali, češ, da je »kmetski buržui« in Radie se je boril v svojem tednikn »Slobodnemu do- luu« odločno proti komunistom. Po- sebno so komunisti Radiču zamerili, da je sei v parlament in podpiral Da- vidovičevo vJado. Rnzen tega se je tudi v Radičevi stranki sami dvigail odpor proti moskovski krnečki inter- nacionali in dvaisetorica poslancev se je hotela svojecasno odcepiti radi tcga od Radica. Ko jc pa hotel Rad'ic vstopiti v vlado in je prišlo med Radi- čein in kamunisti do preloma, je kme- čka internacionala postala za Radi- eevce kos papiria in prepiri so vtihni- li. Zakaj vleče torej Pašič - Pribičevi- čeva vlada na dan Radičev komuni- zem, ko je vendar že premagan in ubit in ga tudi Radič sam ne mara? Todor Aleksandrof. Štefanu RadiČMi očitajo, da ie bil v zvezi s Todor Aleksandrofoni in pod'piral makedonske revolucionarje proti Jugoslaviji. Da si je Radie do- pisoval z Aleksandrofom, ie res, to- cia1 ravnotako je res, da h Rad-ic z niakedonskim revoincionarnini vodi- teljern pretrgal vse stike in se z njim sprl. Kako naj ga torej podpira, če jc 7. njim skregan? Sicer pa je Todor Aleksandrof danes inrtev in vsako govorjenje o Radicevih zvezah z ranjkiin Todor Aleksandrofom nima vec pomena. Z druge strani je Radio ponovno slovesno izjavil. da» se ne mara vtikovati v makedonske raz- mere in da prepušča Srbom. naj sa- mi urede to vpraiSanje. Kai zahtevata še Pribičevič in Pašič od Radiča? Ali ni dovolj popustil? Ali je RadiČ hujskal vojake? Čisto gotovo je, da Raid'iceva stran- ka ni stranka militari stov. Boril se je odločno proti generalom. ki hoče- jo ukazovati tudi v politiki. Vojaki naj branijo mej'e diomovine proti zu- nanjini sovraižnikom, politiko naj pa prepuste -politikom. To st ali see je pravi I no in v tern so se strinjale z i^adičem vse demokratične stranke Jugoslavije. Boj proti lnilitarizmu ne po'ineni boj proti vojski. Sicer pa ni izključeno, da se je Radičeva stran- ka tu pa tarn spozabila in se borila proti vojski kakor taki. Dobro. Ako je to rcsnično, naj vlada prinese do- kaze in pozapre ter strogo kaznuje posamezne krivce, nikakor pa ne sme zatreti radi tega» cele Radičeve stranke. Zakaj ima pa država orožni- ke, sodnike in zporc? Sicer pa ni Pa- šič-Pribičevičeva vlada Radidevcem prav nič določnega dokazala, anrpak jih je Ie na splošno obtozevala. Odkar je Radič prišel v Belgrad in podpiral Davidovičcvo vlado, pa vedo itak vsi, da je postal treznejši. Ali ni rav- no Radie ponovno izjaivil. da želi kre- pko in nepremagljivo arniado? Protesti proti obznani. Opozicija trdi, da je pa tudi brez o.'.i"a {}¦¦) ¦'¦^1 pje. Y?'/}')™?., Pi'si.x-PrJh:- čevičeva poütika proti Radičevi stran- ki zgrešena in krivična. in sicer zato, ker je protizatkonita. Zakon »o zaščiti države« ali obznana pravi namreč, da se mora jo razpustiti vse tistc stranke, ki hočejo nasilno sprcmeniti obsto- ječi državni in gospodarski red. Stranka se mora torej poslnževati na- silstev, zloc'nov, rcrvolucije. Radičeva stranka. je pa vedno trdila in učila, da je »človečanska in mirotvorua«, da je sovražnica vsakega naKilja. In res je Radič svojim ljudem nepresta- no priporočal mir in vedno Ie mir in njegova stranka ni za.gresi.la nobenih izgredov, nobenih nasilnih deianj. Njegova mirotvo-rnost ie bila celo pre- tirana, tako da so se njegovi nasprot- niki naravnost norčevali iz njegove »človečanskc inirotvornosti«. Nastop I proti Radičevi stranki tore.i ni ute- meljen v zakon u, je odlocno proti za- kon it. Kaj pravi Ljuba DavidoviČ? Pašič je že zd'avnaj vedel o Radi- ču vse, kar ve danes. a mu ni prišlo v misel, da bi udarli proti njegovi stranki z obznano. On ni dal ukaza, naj se razpusti in zatre Radičeve mandate, sktišal se mu je približati in se z njim pogajati. Sai je Pašič sklenil z Radieem svoječasno celo prijateljstvo in politično zvezo proti Oavitloviču in Pribičeviču! »Zakaj« — se vprasuje Davidovič -- »ni bila Hrvatska republikanska kmetska stranka rrotidržavna tedaj, ko je so- delovala s PpŠičem in zakaj je proti- državna sedaj. ko sodeluje z nami? Radikalci in Pribičevič naj gledajo, kaj delajo, ker ta zemlja ni njihova, nego nas vseh.« Policija na delu. Brž ko je vlada izdala obznano, je policija vdrla v vse sedeže Radičeve stranke, zaplenila vse spise, ki jib je našla, odnesla denar in zaprla stran- kine prostore. Nato se je spravila na voditelje in glavne agitatone ter jih vrgla V- ječo. V Zagrebu je zaprla glavni od'bor, med njim tudi dr. Ma- čka, podpredsednika parlamenta. To- ^IH'P 2. »OORISKA STRA2A« da obznana ni zadela le Radičeve stranke, temvcč tudii tako zvano Hr- vatsko zajednico, politieno organiza- cijo bolj zmernih ljudi, h kateri spa- da tudi bivši voditelj istrskih Iirva- toy dr. Matko Laginja. V Hrvatski zajednici so po večini razumniki, mod drugiiiTi niiiogo vscučiliščnili profesorjev. Policija sc jc polastila tudi teh mož in jili izročila po večini sodišeu. Med tern ko pišemo to po- ročilo, prihaja iz Zagreba vest, da so arctirali tudi Štefana Radiča, ki se je doslej skrival. Ta.ini polica.ii so prišli v stanovanje njegove hčerke ,in sicer v njeno spalno sobo, kljer je bil tudi njen mož Košutič. Začdili so se, d.a so se kadile na mizi tri sko- delice čaja. Vprašali so, koinu je na- menjeini tretja skodelica. Ker niso dobili pravega odgovora, so začeli siimiti in probrskali vse stanovanje. Za neko preprogo so zagled'ali tajna vratica, jih od'prli in našli Radiča, le- žečega na žimnici. Brez odpora se je dal odpeljati na policijo in nato v zapor. Posledice razpusta. Na podlagi obznane se prepovedo Radicevi stranki in Hrvatski zajedni- ci vsi sestanki, vsi sliodi in sploh vsako delovanj-e, zatrejo se vsi ča- sopisi in zabrani vsako izdajanje knjig. Ogromna večina hrvatskega narod'a ostane tako brez svojih glasil in ne more več izražati javno svojih želia in zahtev, se ne more več se- stajati in zlxrovati, tako da je po- stavljen skoro vcs hrvatski narod pod izjemen zakon. Najhujša in najvažnješa posledica obznane pa je zapopadena v 18. čle- nu, ki določi, da Hrvatska republi- kanska kmečka stranka in Hrvatska zajednica ne rnoreta imeti lastnili po- sJancev y parlamentu. Tudi ko bi Ra- dičevci in zajedničarji dobili pri pri- hodnjih volitvah en miljonov glasov, bi v Belgradu vendar ne imcli niti e- nega sainega poslanca. Parlament brez Hrvatov. Bodoče volitve, ki so razpisane za mesec februar, bodo torej potisnile Hrvate iz skupsčinc. To bo res euden parlainent! V Belgradu bodo sami Sr- bi in Slovenci brez Hrvatov. Pašič in Pribičevič bosta iinela večino in vla- dala ncomajno nad državo. 0 kaki avtonomiji Slovenije in Hrvatske ne bo mogoče govoriti za dolga leta. O- pozieija trdi, da so> Pašič. Pribičev!č in Žerjav inieli z obznano ravno ta nanien. Ker so vedeli, da ostanejo pri volitvah v manjšini in bodo gotovo zinagali Davidovič, Radič in Korošec, so si hoteli pornagati s silo in zatrli najvecjo politično organizacijo Hrva- tov. Cesar ne rnorejo doseči z lepa, to se pravi s privoljenjem ljudstva, t.o hočejo izpeljati s pomoejo policije proti volji prebivalstya. Edini cilj Pašiča, Pribičeviča in Zerjava — pra- vi opozicija - je ta, da se oliranijo na vladi in oblasti. AH je to v korist Jugoslavije ? Po našcm preprieanju je taka poli- iika luvaina. Glavuo, in sicer najbolj inoreče \prašanje mlade jugoslovan- ske države jc spor med Srbi in Hr- vati. Ookler se Hrvati in Srbi ne po- mirijo, .Ingoslavija ue bo napredova- la. Temelj, na katerem se bo gradila veličina .higoslavije, jc pri.iateljstvo in sporazum med Srbi in Hrvati. Ko- rnur je bodočnost Jugoslavije na sr- cu, se mora torej vprašati: ali služi politika današnje vlade sporazuniu rned Srbi in Hrvati in napredku drža- ve? Dvomimo zclo. Kako naj pride do prijatelistva med Srbi in Hrvati, ako ne bo 'ml hrvatski narod v parla- mentu iiobenega zastopstva? Me^to da bi Hrvati sodclovali pri upravi in gradbi države, bodo zopet potis- njeni v ozadje in čepeli s stisnjenimi zcbini tloma na Hrvatskem. Po več- letnem trudu se je posrečilo David)- viču in Korošcu spraviti Hrvate v Belgrad in jih pridobiti za nozitivno državno delo, danes je pa po-gnala rjašič-Prbičevičeva vlada Hrvate zo- pet iz Bc'ffiada in tako se je zavr- telo kolo razvoja nazaj v leto 1919. Hrvatsko-srbski spor jc tarn, kjer lc bil prtjj. delati bo treba zopet iz te- meljev. Da je prišlo tega niso krivi samo Paš;č, Pribičevič in Žerjav, temveč v enaki meri tudi Štefan Radič s svojo nepremišljeno zaletelostjo. (lloboko verujemo1, d'a bo mlada dr ¦ žava tudi to krizo prebolela in našla svoj mir in svojo bodočnost. ki jo za- služi po nadarjenosti svojega prebi- valstva in bogastva svoje zemljc. Alorda bo'do ravno brit.ke skušnje danasnjih bojev streznile odgovorne voditelje Jugoslavije in jim dale moč, da peljejo državo na pot pravega na- predka in ljudskega blagostanja. Preobrat Mussolinijeve politike. Spomenica bivšega fašistovskega voditelja Cesare Rossija, ki jo je priobčil proti Mussoliniju, je napra- vila silen vtis na vso italijansko jav- nost. Načelnik vlade ni mogel mol- čati na nude obtožbe svojega nek- danjega prijatelja, sotrudnika in sve- tovalca. Na prvi seji parlaincnta je povzel besedo in se postavil v bran svojim nasprotnikom. Obramba ministrskega predsednika. »Nihče« — je rekel Mussolini —• »mi ni do danes odrekal teh trch last- nosti: da sem precej brihten, zelo pogumen in da silno sovražim pro- staški denar.« Kako si morete torej misliti, da bi jaz kot brihten človek ustanovil čeko (skrivno družbo za izvrševanje nasilstev in zločinov.)? »Nasilje mora biti, ako naj kaj poma- ga, vedno kirurgično. brihtno in vi- teško. Dejanja, ki jih je izvršila ta- ko zvana čeka, soi pa bila vedno ne- umna, nepremisljena in bedasta. (Različni požigi, napadi na poslanca Misurija in Fornija, umor Matteot- tija itd.) Ne smatrajte me vendar za takega bebca! Le ko bi bil udarjen od blaznosti, bi bil mogcl ukazati, naj se izvrši zločin ali tudi najmanj- ša žalitev nad nasprotnikom (Mat- teottijem), ki sem ga cenil, ker je imel poguin, podoben moieinu pogu- mu in moji trmoglavosti v obrambi idej. Jaz sem odgovoren za vse, kar se je zgodilo. Po Matteottijevem umoru sem po- nudil svojim nasprotnikom roko, ho- tel sem rnir in spravo. Kaj so mi od- govorili? Začeli so napadati vlado in fašizem na način, ki je v sramoto do- movine. Fašizem je zanje »krdelo barbarov, ki so se utaborili mod na- rodom, je gibanje tolovajev in ropar- jev«. l)obro, gospoda moja! Izjav- ljam pred to zbornico in pred oblič- jem vsega italijanskega ljudstva, da sprejemam jaz, jaz sarn politično, kazensko in zgodovinsko odgovor- nost za vse, kar se je zgodilo.« (Med- klici: Mi vsi smo z Vami, vsi z Va- mi.) »Če moje več ali manj potvorje- ne izjave zadostujejo, da me pošlje- te na vislice, tedaj le ven s kolom in z vrvjo. Ce ni pomenil fašizern nič drugega ko gorjačo in ricinovo olje in ne ponosno hrepenenje najboljše italijanske mladine, i)otem sem temu kriv jaz. Če je bil fašizem družba za izvrševanje zločinov, sem jaz načcl- nik te drtižbe zločincev..< '(Medklici: Mi vsi z Vami.) Mera je vrhana, odloči naj usoda! Fašizem in vlada ne moreta in ne marata več prenašati napadov svojih nasprotnikov. »V tei. dneh se niso vpraševali le fašisti, ampak tudi dru- i gi državljani: »Ali. obstoji se vlada? j Sedijo v vladi možje ali cunje? Ljud- stvo ne more spoštovati vlade, ki se da žaliti in obrekovatb In ljudstvo sa- mo je zavpilo, preden sem jaz rekel: »Zadosti! Mera je vrhana!« Kdor je danes v Italiji fašist, ni varen svoje- ga življenja! Samo v mesecih no- vembru in decembru je bilo umorje- nih 11 fašistov. Eden izmed teh je imel glavo tako zmečkano. da se je spremenila v krvavo hostijo. Konec! Ko se nahajata dya nasprotnika v bo- ju in ne mara nihče odnehati, odlo- čuje sila. Nikdar se niso, in se ne bo- do reševali v zgodovini spori dru- gače. (Mussolini se obme k opozici- ji): »Qospodje, vi ste se prevarili! Vi ste mislili, da je fašizem končan, ker sem ga jaz držal na uzdi. Mislili ste, da je mrtev, ker sem ga jaz kazno- val. Toda ko bi jaz uporabil le stoti del svoje ^nergije, ki sem jo potrosil za brzdanje v to, da fašizmu razkle- nem verige ter bi videli. gospodje, kaj bi sc zgodilo ... Bodite gotovi, da bom v tekit 48. in* položaj razčistil na celi črti... Politika žeiiezne roke. Kaj se ie zgodilo y teku 48 ur? Zbral se je ministrski svet in sklenil, da pritisne z vso silo na nasprotni ke. Prefekti posajneznih pokrajin so začeli pleniti opozicionalne časnike, in siccr v takem številu, kakor se ni- koli. Vsciki dan zapleniuje policija od 20 do 30 časnikov in nekateri od no- yega leta do danes sploh niso mogli iziti. »Avanti«, »Oiustizia« in »Uni- tä« so bili že dvakrat opominjani in preti jim nevarnost, da jih vlada za- tre. Glasilo zinernih sochilistov »Oiu- stizia.« je vsled neprestanih zaplemb hotelo začasno prenehati izhajati, to- da se je konečno odločilo, da še na- dalje vstraja v težkem boju. No- tranji minister je ukazal prefektom, naj zapro vse prostore in krožke, kjer se zbirajo pre temu smo Vam za to hvaležni, ker niste s tern koristili Je scbi, ampak skupni stvari našega ljudstva. Zgodovina, Vaši o- troci bodo znali to povedatil Leto 1925 je pred natni. Zopet Vas vabimo, da narocite ljubo Vam >G. Stražo«. Ostala Vam bo, kar je bila. Vclika večina je ze plačala naroc- nino za 1925. Tudi novih naročnikov je lepo število. A niso še vsi. Mnogt nimajo denarja, ne morejo. Ti naj se združijo skupaj po dva, trije. Morda pojde. Drugi niso še utegnili, odlasa- jo. Vse te prosimo naj to storijo am prej, najkasneje pa do 15. jamiarja, če hočejo imeti vse stevilke lista. KER SO FINANCE »STRAŽE« TEŽAVNE. SMO PRISILJENI S 15. JANUARJEM 1925 USTAVIT1 LIST VSEM ONIM, KI DO TAKRAT NE PLAČAJO NAROČNINE. Ne zabite, da KDOR PLAČA do tukrat (15. I.) 15 L1R za 1925. DOBI ZASTONJ še GORIŠKO PRATIKO«. NA DELO ZA VAŠO »GORIŠKO STRAŽO! __i__ Uprava. Kaj piše «ajvečji italijanski dnev- nik o govoru poslanca Besednjaka ? »Corriere dell a Sera« je štirinajst dni po govorih poslanca Besednjaka \n poslanca Einzla v rimskem parla- mentu priobčil uvodnik »Šolski libe- ral iz em«, v katerem nupada šolsko politiko fušistovske vlade. »Corriere« trdi, da je prosvetna politika fašizma vse prej ko svobodoljubna ter praVi: »KUub brezdvomni znanstveni izo- brazbi in kljub veliki spretnosti se ministru prosvete (Casatiju) ni posre- čilo dokazati, da je vse, kar je prišlo v šolsko reformq Gentile, pristno zla- to liberalnosti in svobodoljubnosti. Resnično težko je bilo za gospoda Casatija dokazati, da je Gentilejeva reforma Uudske sole svobodoljubna, ko je vzela na primer drugorodnemu ljudstvu Južnega Tirolskega in Ju- lijske Krajine dejstyeno njihovo solo, to se pravi solo njihovih očetov. Vse ovadbe in ostre obtozbe poslanca Be- sednjaka in poslanca Einzla so ostale žalihog brez opruvičljivega in zado- voljivega odgovora.« Važno za naše šolsko vprašanje in casino za poslanca Besednjaka je, da se je najbolj ugledni italijanski dnev- nik, ki se tiska skoro v mil ion izvo- dih, se spomnil šepostirinajstih dne- vih govora našega poslanca in se skliceval nanj v polemiki proti vladni politiki. Znamenje, da je imel govor poslanca Besednjaka sijajen uspeh in da je postala sola narodnih manj sin po zasluga nemskega in slovenskega zastopnika problem, s katerim se je začela pečati najširša javnost drzave. V znanje. Kmetsko-delavska zveza v Gorki priredi za svečnico socialno-jjolitični tečaj. Za tečaj so obljubili svow sodelo- vanie najboljsi predavatelji. Skupine K. D. Z. naj pošljejo na ta tečaj svoje najboljše clane. Pozivlja- mo posebno one moze in fantc, da se se, udeležijo tega tcčaja. ki so bili pri prvih dveh tečajih K. D. Z. Tečaj se bo začel v soboi'o due 31. jamutrja popoldne in bo trajal v nede- Ijo in v vondeljek 1. in 2. februarja 1925. Natancen program priobcimo po- zncje. Kdor bi se hotel vdeleziti tega va- znega tecaja, naj prijavi svojo pro- šnjo najpozneje do 20. januarja na sledeči naslov: Tajništvo Kmetsko- delavske zveze, Gorica. Via Mame- li 5. TAJNIŠTVO. Priloga „Gortške Straže" št. 2. »OORJSKA STRAŽA« ^iM) a. Zlata maša. Veleč. gosp. dr. Ant. Oregorčič. prof, bogosl. v p., bivši državni in de- želni poslanec, bivši deželni odbornik in namestnik deželnega glavarja v Oorici, bo dne 11. t. m. bral zlato mašo v cerkvi Sv. Ignacija na Trav- niku. Slovesnost prične točno ob 8. zjutraj. Tega jubileja se veselimo ter pričakujcmo, da se zlate maše udeleži veliko število ljudstva. Naša goriška „Mladika". Smu sicer že vajeni, da nas to ži- valino prosvetno diruštvo preseneti s tem ali onim nastopom. Vendar je zdaj »Mladika« naredila še en korak naprej. Zavedla sc je, da tvori nekako jtdro naše kulturne tnatice »Prosvet- iic zveze«, ki ima v svojem programu na prvem mestu: krščanski-sociali- zem. Socialna in kršcanska l.iubezen sta gnala člane in članice. da so na praznik sv. treh kraljev priredili bo- žičnico 60 revnim otrokom ter jih ob- darovali z obleko in obuvalom. Skromno, a eno izmed najljubkejšili drustvenh prireditev, ic obiskal tudi prevzvišeni nadškof, ki je v do zad- njega kotička natrpani dvorani poka- zal, kako ve ceniti tako delovanje na- ših društcv. Slike na odru so bile zelo priinerne za tako prireditev; marsika- teri mamici je solza zaigrala v očeh, ko je videla neskaljeno veselje svojih malčkov. Predvsem pa gre pohvala društvenemu predse-dniku dr. Bruma- tu in sopek, ki ga je dobil v znak hva- ležnosti za svoj trnd, poineni tudi da je silno veliko sto-ril. ko je v »Mladiko« vpeljal tudi ndejstvovan.ie ]>rave krščanske dobrodelnosti. »Mla- dikarji« po tej poti napre.i, do prihod- nje večje božičnice, ki nai postane družinska prireditev naših goriških Slovenccv! „Naš čolnič.« To priljubljeno glasilo naših pro- svetnih društev bo, kakor natn sporo- ča urednišfcvo. izhajalo v šc lepši obli- ki kot doslej. Ni tosainouaša sodba, če trdimo, da je ta list eno najboljšili društvenih in mladinskih glasil med1 Slovenci. Naročnina je tako malenko- st na, da jo laliko vsak z lahkoto zmo- re; naj ne bo torej hiše. k.ier imajo le trohico smisla za krščansko pro- svetno misel, brez »Čolniča«. Njego- va krasna vsebina se pa sama hvali! Naročuje sc: Via Mamcii 5, Ooricu. Poštenaitalijanska javnost'z nami! V strastnem političnem bo.iu, ki razpalja vse državljane in grozi pre- vreči Italijo do njenih temel.iev, bi se moglo zdeti, da vsi.naši protesti in vse naše zahteve zvenijo le gluhim ušesorn. A vendar ni tako. Šc so v Ita- liji ljudje, in to odlične osebnosti, ki uvidevajo upravičenost vseh zahtev „Naš čolnič" naj pride v vsako hišo! siovanske narodne nianjsine. Na dru- gem mestu že prinašamo sodbo naj- večjega italijanskega lista o Bescd- njokovem govoru za pravice našega šolstva. Podčrtati pa moramu tudi be- sede, ki jili je zapisalo glasilo bivših bojevnikov iz Juli.iske Krajine »La Frontiera« (Meja) o osebah, ki ho- čejo reševati itali.ianstvo naših po- krajin. Olasilo organizaci.ie tistih l.iudi, ki so s krvjo in nepopisljivim trpljenjcm po strclskih iarkih gradili vcličino povojne Italije, pravi, da ne bodo rcševali italijanskega značaja teh dežel mo/je ä la Giunta. Mosco- ni, Moroni (tržaška prefekta). ali kak Oino d'Angelo (bivši urednik tržašk. suoparskega glasila Popolo di Trie- ste) ; tudi ne dekrcti o razlastitvi ob- me.inih posestev, ki ponižu.ie.io našo zemljo na stopinjo kake aziiske kolo- nije. Izpadi poslanca Rossi-Passavan- tija, tako piše dalje list bivših italijan- skih voiakov, proti poslancu Besed- ujaku ob priliki njegovega govora v parlamentu, češ, naj si Slovenci s kr- vjo: odkupijo svojo svobodo, bodo na- leteli tudi pri nas na odpor. Proslule odredbe o dvojezičnosti časopisov; prcpoved slovenskih prcdstav, vse to nikakor ne povzdiguje italiianstva naših pokrajin. Proti temu načinu in njegovim znanilcem se bomo borili. To so besede ljudi, ki ne nosijo ob vsaki priliki na ogled svojega narod- nostnega prepričanja. In takih ljudi, ki so globoko uverjeni, da ie pošte- nost teincli držav, je tudi v Italiji ve- dno več. Cini pa prežme poštenost vse vodilne kroge, tedaj bo prencha- lo tudi v italijanskein kraljcstvu vprašarije narodnih manjšin. Za javni red in mir. Minister Federzoni je poročal na se- ji ministrskega sveta, kaj je vse u- krenil, da se obvaruje javni red in mir. V dveh dnch je dal zapreti 92 shajališč raznili društev; razpustil je 120 skupin organizacije bivših bo- jevnikov, ki so se združili pod ime- nom »Svobodna Italija« (Italia libe- ra) proti fašizmu; zaprl je 150 jav- nih obratov; ukazal 665 hišnih pre- iskav in dal aretirati par sto oseb. Dalje je naročil policijskim oblast- voin, naj zaplenjajo liste (v ponde- ljek jih je bilo zaplcnjenih 24). — Ilalijanski listi poročajo: V Bolonji so fašisti naskočili neko popolarsko tiskarno in vse razbili; trem odvet- nikom, odličnim pristašem libcralne stranke, so vničili njih pisarne. — V Napolju se je zbralo čez 500 oboro- ženih snoparjev in hotelo udreti v uredništva in tiskarne fašistom ne- prijaznih listov, pa so jiin orožniki to \x) večini zabranili. Le urednistvo nekega vseučiliškega lista so docela vničili. — V Kazerti. južno od Nea- polja, so korakali fašisti z godbo na čclu pred urednistvo nasprotnega li- sta in vse razbili. Udrli so tudi v pi- sarne raznih odvctnikov. — V Alek- sandriji v Gornji Italiji so pretepll sest oseb, pristašcv zmernih sociali- stov. — V Brešiji so napadli štirje niladeniči urednika dnevnika v 11 üa- ribaldino« in ga pretepli z gorjača- rni. —- Bivši ministrski predsednik Bonomi, bratranec kraljev, je šel v Mantovi v družbi svojega tasta v gledišče. Pj-ed poslopjcm ga je mno- žica snoparjev, vines so bili tudi častniki, izžvižgala in mu do dveh po polnoči delala pod okni niačjo godbo. - Tudi iz drugih mest priha- jajo vesti o neinirih. V Trstu so ob- čutili »pomirjenje« predvsem bivši bojevniki. Njih glasilo »La Frontie- ra« stalno plenijo. — Po teh pravilih se vrši delo za javni red in mir ter poinirjevanje duhov. SJovenšČina ga je zbodla. (jospod prefekt Nencetti je za za- ključuo dejanje svoje neslavne vlade razpustil občinski svct v Ukvah na Koroškem. Kot razlog je naved'el, da je občiuski zastop objavljal svoje sklepe v slovenščini. Odrcdbo slavne- ga Neneettija, ki je kljub svo.ii slavi moral odriniti, sniatramo za nov do- kar nesposobnosti gotovih državnih uradnikov. Konec „Banke Adrijatike". Proslula banka, ki je izzvala živah- iie članke v naših listih in osvetlila delovanje gotovih oseb. je danes na koncu. lJred- časom se je ustanovila ]?oscbna skupina iinančnikov. ki so lioteli banko rešiti pred polomom. Pri tej poravnavi bi morali tudi bančni svetniki prispevati z milijom". Ti go- spodje so pa ta predlog odklouili in zdaj zahtevajo upniki razglasitcv kon- kurza. Tako je prej mogočen sloven- ski denarni zavod neslavno prenehal, ker se je vgnezdila v njem sebičnost gotovih gospodov zavita v politične '>tarbe«. Gorici hočejo pomagati Dolgo se že prepirajo no časopisju goriški Italijani z Videmei, ki hočejo vse življenje furlanskc pokrajine o- sredotočiti v Vidmu. Da bi se Gori- čani nekoliko pomirili, obljubljajo, da bodo prenesli obmejno carinarnico iz Podbrd'a v Gorico in da bo severni goriški kolodvor postal izvozna po- staja. Gorica pa ostane le še zapo- stavljena; pastorki se ne priljubi pi- sana inati, čeprav ji kupi židano ruto. „Mirne nedelje". V Milanu je v nedeljo deset nezuanih mladičev vdiio v prostore nekega pro- tifašistovskcga krožka. Polili so opra- vo s petrolejem in zažgali. Vendar se je posrečilo ogenj šc pravočasno po- gasiti. Desctorica pa je med strelja- njem iz siimokresov pobegnila. Nad poročilo o teh dogodkih je napisal nek fasistovski list ta-le naslov: Po- polnoma mirna nedelja. Oglasi nevarna reč. Milanski dnevnik »La Giustizia« je bil že tolikokrat zaplenjen. da ni več vedel kaj sine pisati. V soboto je izšei popolnoma bcl, razen oglasov na zadnji strani. Pa še se je uredni- stvo usrelc. Tudi oglasi so bili zapk:- njeni in številka ustavijena. Morda je pa tudi abeccda že prepovedana? Peterčkove poslednje sanje" na dornberškem odru Ta igra, ki je dosegla pri prvih dveh predstavah popoln uspeh in ki je navdusila naše malčke pri tretji predstavi tako, da si bodo se ecz dolga leta pravili o njej, pride če- trtič in zadnjič na naš oder v nedeljo 11. t. m. ob 3 in pol popoldan. Glav- no vlogo F^eterčka igra 9 letna de- kliea Pavlicova, ki si je s svojini do- sedanjim nastopom osvojila vsakega glcdavca. Kljub trikratni vprizoritvl vlada med domačim in sosedi veli- ko zanimanje in želja po zopotni po- novitvi te lepe mladinske igre. Zato prijatclji, ki ste samo culi o »Peter- čkovih poslednjih sanjah« na svi- denje! Gospodinjski tečaj v zavodu Solskih sester v Toinaju. Z meseeem februarjern se otvori v imenovanem zavodu uov petinesecni gospodinjski tečaj. Prošnjo za spre- jem, kateriin je priložiti krstni list, zdravstveno sprieevalo in zadnje šol- sko spričevalo, naj se pošlje na vod- stvo zavoda na.ikasne.ie do 25. janua- na t. 1. Mesečnina znaša 150 lir, vpi- snina 50 lir. Podrobnejša poročila se dobe od vodstva ustmeno ali pisineno. Za kuiturni prospeh! Mohorjevi družbi za Ooriško in lstro sta letos poslali med ljudi o- kroglo 70.000 dobrih knjig! V najza- dnji gorski koči bodo brali lepo knji- go v niaterinem jeziku! Kakšno o- gromno kulturno delo vršita ti dve druzbi! Lep vzgled socialne poiitike. V Avstriji je kot po vseh drugih državah, še vedno precei brezposel- nih. Da bi se temu zlu odpomoglo, je sklenilo poljedelsko miuistrstvo, da bo obdelalo kakih 5000 hektarjev ne- plodovitih tal. K temu delu bod'o pri- tegnili vcčje število brezposelnih. Do- bicck bo imela država in delavci, ker jim ne bo treba s trebuhom za kru- liom. Minister bi jo kmalu skupii Jugoslovanski minister dr. Drinko- vič mirno kosi v hotelu. K njemu pri- stopi neznanec in ga vpraša ali je tu- di on podpisal odlok o razpustu Ra- dičeve stranke. Ko minister pritrdi, zamahne neznanee s palico in bi bil ministra i>retei>el, da se ta ni branil s sainokresom. Hudega inoza so takoj zaprli, ministru pa častitali. Za narodne nianjšine. Povojna politika je Evropo tako prikrojila, da imanio sedaj še več na- rodnih manj'sin kot prej; in vendiar so diplomati in generali metali armade na bojišča pod geslom: za samood- ločbo narodov. Te manjšine niniajo v evropski politiki nobene besede, za- to tudi nobene pravicc. Letos so pa otvorili na dunajski univerzi zavod za znanstvcno proučavanje vpraša- nja narodnih manjšin. Usoda zatira- nih narodov pa se danes v dobi pra- vicc močnejšega najbrže ne bo veli- ko omilila. Ceroysckov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža LovrenCič) (Konec.) »Bral sem v »Novicah« tudi o te- bi,« je povedal Cigale, ki se je med pri povedova njem kanonikovim za- gledal v njcgovo sliko, ki je visela na steni. Vstal je, da si jo ogleda od bliže. V spodnjem kotu na desni je bral: »Pinxit Gail 1846«. »Ne mislite, da je to prevzctnija,« se je opravičeval Stanič. »Ko smo lansko leto ustanavljali društvo proti trpinčenju živali, je poslalo mona- kovsko sein doli svojega zastopnika slikarja Gaila. Mi ni dal mini in mo- ral sem mu sedeti, da me je naslikal. Tudi s seboj je odnesePeno tako, češ da jo bodo irneJi v dništvu. Pa sein bral zadnjič v njihovem izvestju, da so me poslali še celo v Pariz, kjer imajo tudi tako društvo. — Saj pra- vim, če človek dolgo živi marsikai dočaka, o č#mcr Š# synjal ni!« »Kaj pa, gospod kanonik. ali pišete še kaj pesmi?« je poprašal na to Ci- gale. »Zad'tijo seni zapisal pred tremi le- ti in jo poslal gospodu Bleiweisu, a je ni natisnil. Gotovo je slaba.« »Dabra je, dobra. Takrat seni vain jo pohvalil in danes mislim še vedno, da je boljša ko marsikatera druga, ki jo je dal natisniti,« ie hitel Kocjančič. »Bleiweis bo že bolje vedel ko Ti,« je menil kratko kanonik, a Cigale je izrazil željo, da bi jo rad slišal. Kano- nik je šel in jo poiskal. »Vrtovec, ta,m od Šniarij je doma in sedaj nekje blizu Vipaye fajmo- štruje — je prav lepo popisal v »No- vicah« vinsko trto. Bral sem in me je navdušil njegov spis, da sem zapel »Hvalo vinskc trte«. Pa poslušajte: Slišal sem, tcrtica, uiidniii hvaliti Tvojo dobrotljivo žlahtno lastnost, Pesem tud jest ti želim pokloniti, MoČno pa ustavlja me siva staröst: Dvajsetkrat tri inn zraven de»et Štejtm zivljenja pr^tekleta, lei. In bral je z ognjein in navdnsenjem od kitice do kitice, a v 9. in 10. je pre- šel njegov glas v otožnost in oči so se mu orosile, dasi se je premagoval: Kdor jc tck spolnil dobrotljiv ko ti, Zime pokoja naj sc vescli! Mirno počivaj, dobrotjiva niati, V ziiiii, ki Stvarnik jc v pokoj jo dal, Da šc ob letn nam mogla boš dati Dobrtjja vinca, obilcn bokal. Ako jest starček v teni casu zaspim, Tcbc §e v smrti hvaležcn častim. »No?« je prašal Kocjančič Cigale- ta. »Gospod kanonik — odkrito po- vem, najlepša Vaša pesein je ta. Ve- seli bodite, čeprav je še Bleiweis ni priobčil!« ¦>Ce je tako, pa napravimo kar se- daj le po kosilu majhen izprehod do Hrasta na Strani. Na račun pesmi in nepričakovanega snidenja izpijemo rnerico!« je sklenil mladeniško ka- nonik. In so šli in se jim je pridružil še profesor Maitevž Hladnik, ki ga je »der lachende Teufol« - hudič smt- ha še vedno dražil, kar je dobro vo- ljo v nemali meri dvigalo ... * Proti koncu meseca so začeli v glulionemici nekaj prezidavati. Kano- nik je bil zraven in pomagal z uasve- tom in z roko. Nie ni mislil na svojo starost. Na vrtu je obdeloval kame- nje. Pa je dobil skalo, ki bi jo dva moža imcla dosti dvigniti in nesti. Mudilo se mu je, drugih ni hotel spravljati od njihovega dela, pa je šel, jo razgibal in postavil tako, da se jo je lahko oprijel. Vse moci je zbral in jo dvignil, a le toliko, da jo jc za korak prestavil in spustil jo je izrok in stisnil zobe in ustnice razširil: »Ni bilo prav. Preveč sem si upal!« jc težko izpregovoril in sc sesedel na skalo. Zapazili so in pritekli k njemu. »Kaj je, gospod kanonik?« »Prevzdignil sem se; križ, križ!« je odgovoril in skušal premagati in skriti bolečine. Poiskali so voznika, ki ^n je odpc- ljsil düwjov in jt leffel. Sfriu. 4. ¦^ic^šicA yrj^zA Naročniki „JVUadike" naj se obračajo naravnost na upravo „Mladike" Prevalje, Jugoslavija. De- nar se posüja potom podruZnice Ljub- ljanske kreditne banke v Gorici. Itaiijani pruucavajo naio kr.jižev- nost. V tržaškcm „Piccolu" od 6. t. in. je znani profesor Urbanaz prccej izcrpno popisal življenje in ddovanje enega najboljših slovenskih pisateljev, Ivana Cankarja. Prizadevanje avtorjevo, da seznani svoje sorojakc s slovensko književnostjo, je vse hvale vredno. Morilec župnika Minzonija. Vsem našim bravcem je gotovo še živo v spominu, kako je moral iti fa- Sistovski general Halo Balbo, ko so inu dokazali, da je on povzročil vnebo- vpijoči umor Minzonija. Neposrednim zločincem pa še niso bili na slcdu. Zdaj pa poročajo iz Bolonje, da je la- rnošnje sodno oblastvo dalo nalog za aretacijo konznla fa5istovske milice, vi- teza Raoul Fortija. češ, da je bil on rned morilei. L.astiiika fašistovskih čet pa niso mogli aretirati, ker se je pravo- časno skril. Roka pravicc pa daleč seže, če ne danes, pa jutri! Bratci med seboj. Fašistovski sindikati v tridentskem okraju so sklenili, da se odcepijo od stranke. Takoj nato se je zbralo po- krajinsko vodstvo fašistovske stranke iu povedalo na glas, „da se je po- javila v vrstali tridentinskcga fašizma obžalovanja vredna nediscipliuiranost in neruzumevanje sedanjega političnega položaja." Obenem je bil tudi izključen jz stranke tajnik tridentinskih fašistov- skih sindikatov. Ali je preveč mislil po svoji glavi V jej, to bodo poganjale! V torek so sklenili vsi brivci v Tu- rinu, da bodo zaprli svoje brivnice, ker so jim naložili velik dohodninski davek. Pozivljajo tudi brivce cele Italije, naj v znak brivske solidarnosti začno štraj- kati. Če se bodo odzvali klicu svojih tnrinskih tovariSev, bodo brade po Ita- liji tako poganjale, da bodo iz njih la- liko „Stramace" polnili. Na ta način bodo brivci lahko postlali vsem poli- tikom, ki bodo SIi v „penzijon". Lepi časi. Iz vcč krajev gornie Italije prihajajo poročila, da so poskočilc ccne krului. To je tudi „normalizacijau (urejevanje dežde, kakor beremo dan za dnem po različnem časopisju. Bo kmalu tudi Go- rica deležna te „normalizadje"? Iznajdba pisalnega stroja. Prvi praktični načrt za /.gradbo pi- salnega stroja je izdelal Tirolec Peter Millerhofer 1. 1866. Ameriški mehanik Karl Glidden je njegov izum uporabil in sestavil prvi pisalni stroj eno leto kasneje. 50 let je torej že v rabi pi- salni stroj; spočetka se je zdcl -čudo človeške tehnike, danes se nam pa že zdi, da ne dosega drugih panog raz- vite tehnike. Dom „Društva narodov". Društvo narodov je sklenilo, da si bo sezidalo vŽenevi v Švici palačo za svoje uradc. Zelo lepa je misel o lastnem krovu, a še lepše bi bilo, če bi se dvi- gnila predvsem v dušah političnih vo- diteljev visoka misel za pravičnost in spoštovanje vseh narodov, kar se Še do danes ni zgodilo. Peklensko carilo. Neki italijanski odvetnik v Braziliji je dobil za božič večje število ovojev daril. Ko jih jc odpiral je neria- doina zagr'nielo in odvetnik se je zgrudil snirtno ranjen na tla. V pake- -\u je bil skrit peklenski stroj. ki je razpočil. Cez par ur je odvetnik iz- krvavel. Najbrže se je kdo hotel ma- ščevati nad njim. Za osveto si je iz- hrala človeška zloba ravno dan, ko se oznanj.ilje: »Mir ljudem na zeni- lji...« Skriti zakladi. V kleteh saniostana Kievopetersk blizu Kijeva so. sovjets'ke oblasti iia- šle ogromen zaklad zlata, srebra in draguljev. Te dragocenosti je baje skril patdarh Tihon, ko so boljševiki znpleujcvali cerkveno imetie. Zdaj so mil boljševiki lahko hvaležni. ker so tako nenadoma obogateli. Ostanki sredujega veka. V .glavah nekaterih ljudi, ki so v ti- stih eosih, ko so bili ljudje razdeljeni na bolj- in manjvredne, nosili vse mogoče naslove in irneli vse predpra- vice, je še vedno obticala- misel, da inorajo ob vsaki priliki pokazati svo- jo plavo kri. Smesen slnčaj se je pri- petil nekje na Madžarskcin. Neka stara veleposestnica jc v pogodbi za- htevahi od vseh svojih najemnikov, di» jo inorajo vedno pozdravljati z be- scdami: »Poljubliam roko. milostlji- va!« Sicer inorajo dati za kazen 25 kg pšenice. Stara gospa pa ne bo nidi tega inenda nič dalje živela. Smrtna kosa. Iz (Irahovega nain pišejo: Na novega leta dan srno položili na tukajšnjem pokopališču k večneniu počitku skrbno in dobro maniico Ma- rijo Podoreh. Pokojnici naj sveti več- na hie! Preostalim pa naše sožalje. Sodniki namesto obtožencev - obsojeni. Kaj takega se more pripetiti seveda le tarn, kjer divja nasilje in so raz- niere tako razruvane, da si je Pravica zatisnila oči. V mestu Pamplona na Španskem so sodili pred vojnim so- diščem več vojaških uporuikov. Sod- niki so jih pa oprostili ker so iih spo- znali za nekrive. Vsled1 oprostilne razsodbe je ym bilo vseh pet sodnikov posajenih na obtožno klop in o'bsoje- nih v trdnjavsko jeco. Na podobne »španskc« slučaje se pa v naži rnoder-: ni dobi še marsikod naleti. Za zbližanje narodov. V Parizu se bo na predlos »Dru- štva narodov« osnoval zavod. v ka- teretn naj bi sodelovali znanstveniki vseh narodov. To bo zopet en most za zbližanje in pornirjenje razpaljene- ga človeštva. Slovenski katoliški dnevnik v Ameriki. Anicriški Slovenci so poverili Kato- liško tiskovno društvo v Čikagu, naj pripravi vse potrebno za izdajanje kutoliškega dnevnika. Doslej so iineli katoliški Slovenci v Ameriki le ted- nik »Ameriški Slovenec«. Leningrad pod vodo. V nedeljo je reka Neva, ki se vali sk(*zi Leningrad (prej Petrograd), ta- ko narastla, da je poplavila vse ulice. Voda je stala 6 cevliev visoko. Pro- met je bil ustavljen. Človeških žrtev ni bilo, ker so vremenska poročila še pravočasno opozorila prebivalstvo na grozcčo ncvarnost. Zopet nova bolezen. V Perziji se je pojavila pred kaki- mi desetimi dnevi nova bolezen, ki je doslej pobrala že preko 200 ljudi. Naj- prej se pojavi močno krvavenje iz nosa, oči in ust, kdža postane rmen- kasta in bolnik kmalu nato izdahne v grozovitili bolečinah. Ne nese več! Vsi . lastniki kinematografov v Gradcu so zaprli svoja podjetja, ker jim prernalo nesejo. Vsi uslužbenci so odpnščcni. Bolj kot ti so pa raz- burjeni stalni posetniki kino-predstav, ker jim bo manjkalo vsakdanje diiš- ne paše. V Gorici pa ta podjetja še inenda precej nesejo, ker se staro in inlado tare pred zunaj izvešenimi »umetniškimi« slikami. Pritlikavec. V nekem angleškcm mestu blizu Londona je povila neka ženska deto, ki inen v dolžini komaj 30 centime- trov. Tehta pa malo nad1 1 kilogram. Malo bitje se pa kliub temu še dobro drži. Viharji na zapadni Evropi. Na AnglcŠkcm razsajajo že dober teden sem silni viharji. Naredili so ogronino skodo. celo 11 oseb se je vsled viharjev smrtno ponesrečilo. — na Fraucoskem in njegovim glavnim mestoiu Parizom so pa hrumeli feaki orkani, da so povzročili več miljonsko škodo in zahtevali 14 člove&kih žrtev. Vsled tolikšnega premikanja zračnih plasti, se nain brzkone öbeta huda zi- rna, ki nas doslej še ni obiskala. Zadosti jih je imeia! 'i c dni je irnirla v Parizu sedem in ti ideset leina ženskia, ki je tehtäla 2J6 kilogramov. Ko so jo pokopavali je n.oralo osern krepkih mož nositi nje- uo trugo. Smrt med sejo. Bcograjski župan, ugleden radi- kalni politik, dr. Marjanovič je nc- nadoina umrl ravno ko so na seji glavnega odbora radikalne stranke določevali kandidatne liste. Zadela gn je kap in je bil tekom desetih mi- nut mrtev. Smrt je zborovalce zelo pretresla. Manj papirnega denarja. Finančni minister je izdal odlok, da se bo obtok bankovcev znižal za 100 milijonov lir, Ali se bližamo le- pim časom cekinov in tolarjev? Carinski dohodki Jugoslavije. Od aprila do konca leta je dobila jngoslovanska carinska uprava 1 mi- lijardo, 1 niilijon in 903.809 dinarjev carinskih dohodkov. Prosvetna zveza. Z novim letom se je začelo po druStvih veselo živahno gibanje. Prijjlašajo se vedno nova društva. Odposlanci Prosvetne zveze so v preteklem tednu imcli 8 prodavanj. Da sc bo drušlveno delo poRlobilo, svetujemo vsem društvom, naj zastaivijo vse svoje mo- či za razširjanje »Našega čolniča«. List je liajboljsc lnladinsko in dru/.insko fflasilo, sta- ne saino 6 lir na; leto, prinaša krasne članke in Icpe slike. Naročite jrä pri upravi »Našejfa čolniča«, Via Mameli 5, Qorizia. Darovi. Za Slovensko sirotišče: Zadružna zveza v Gorici v počastitcv zlatomašniškejja jubileja velczaslužneKa dr. Antonu Gregorčiča 500 L. Bog poplacaj! Zlatomašnika pa kličemo: Na innoga1' leta! Za Alojzijevišče: V počastltev zlatomaS- niškega jubileja velezaslužnega g. dr. An- tona (jregorčiča daruje Zadružna zveza v Oorici 500.— L. Ljudska1 posojilnica v Šem- pc-tru 100.— L. Bog stotero poplačaj! Listnica uredništva. /. ./., Vrabče: Po zakonu sicer dosegljivo, toda v praksi in današnjih ra,zmerah skoro ncizvedljivo. A. Ii., Čemicc: Ce oddaste obveznice kaki lumki, Vam izplača obresti; če držite obvez- nice doma, Vain jih bo država ob svojem času izplačala z obrestmi vred. Lahko jih pa seveda tudi prodaste. M. K., Voice: Preveč osebno; ne spada v list. Poročaijte kaj drugega! Listnica uprave Potrjujcmo prejem nasled- njili zneskov za naročnike: Planina (Vipa- va) 211 L, Qoce 285 L, Col 810 L, Sv. Križ Cesta 225 L, Libušnje 930 L, Livek 300 L, Kred 600 L, Sv. Lucija 690 L, Pečine 225 L, khija 348.75 L. Prisrčna hvala! — Sebastian Urdih, 2adenice (Moravsko) naročnina pla- čana do 15. V. 1925. Za Korsičev spomenik. Clovekoljubnav misel mladih učiteljev, po- staviti umrlemu vzgojitelju spomenik, jo našla odtneva v sreih mnogih stanovskih tovarišev in prijateljev. Po 50 Lir darujeta gospoda Klančič Peter, bivši predsednik prosvetnega društva »Prešeren« v St. Petru pri Oorici in Lutmarti Jožef (Popo) iz štan- drcža. Da bi nšala več posnemovalcev. Prispevke sprejema učitelj Bratuž Mari], Via Ponte Isonzo 17, Qorica. OSMICO, kjer toči izvrstno kaplji- co po najnižji ceni, je odprl ter se priporoča za obilen obisk — Avgust Figelj. Solkan — Sv. Gorska cesta štev. 85. Podprevalj. 27. aprila ob 8 in pol je povedal kuharici Nani, kje ima testament in mu ga je prinesla in ga je izpo'polnil. Spomnii se jc svojih sorodnikov, sponmil studetitov, Klulioncinili, dru- štva proti trpinčenju živali, s svojimi knjigami je nsUmovil farno knjižico v Kanalu -- razdelil jo 11.960 goldi- narjev 29 krajcarjev. Ova dni je potcm vdano trpcl in ko so bili njcgovi najozji prijatclji 29. aprila 1847. dopoldne pri njein, je vstal, še! do omarc, kjer je imel knji- ge, in izbraJ molitvenik, ki mu je bil najdražji, isoiskal v njem molitve za iunirajoče in ga dal svojemu najljub- šemu — Kocjančiču: Slefasi, zdaj pa moli!« In Kocjančič in vsi navzoči so ruo- lili in kanonik sum tudi. Mod molit- vijo se je držal za žilo na roki in stel njene udarce. Nepričakovano ie sredi molitve vskliknil: »Ravno zdaj umrjem!« Oioboko jc vzdihnil in preden so se zavedli okoli njega zbrani, je nehalo hiti lcanonikovo sree. Njegova duSa je odšla veselo v yecnost po plačilo, ki ga na, svetu ni iskal... Prvega mada se je vi! iz stolnicc proti i>ckopališču na tekališču svečan žalni sprevod: največjega dobrotvora goriške zemlje tistih dni so peljali k večncmu počitku. V sprevodii so bili meščani in vsi pokojnikovi učenci in Banjščkarji so prišli in Ročinjci s svojim vikarjem Jakobom Filipom Kafolom in županom Jožefom Klan- čarjem in še Bodrožani in Kanalci. Bil je sprcvod kot ga Gorica ni pom- nila ... Matej Cigale je tisti tcden — y sre- do 6. maja — poslal po »Novicah« vsemu slovcnskemu ljudstvu »Žalostno oznanilo. 29. dan maliga travna je umerl po- riški korar, visokočastitljivi gasp. Balant Stanig, vikši šolski ogleda, začetnik družbe zoper terpinčenje živali itd. Z njim z^ubi .tcoriška skofija na vse strani pridniga. neutrudljivi- gci moža, pa tudi slovenščina go- rečiga prijatla in podpornika. ki za- služi, de bi njegovo življenje v Novi- cah popisano bilo. Rolien je bil 12. svečana 1774. v Bodrešu na Gari- škim.« ,Vredništvo' pa je pristavilo v o- smrtnico: »Tudi Novice se jokajo na grobu rajnciga, ki jim je bil od pcr- viga začetka noter do zadnje ure zvest prijatel.« In še je urednistvo pozdravilo Cigaletovo misel o življe- njepisu in pozvalo dopisnika in po- kojnikove prijatelje, »de bi z združe- no pomočjo sestavili« življenjepis in ga poslali. Pretekel je mesec in dne 2. rožni- ga cveta je bila uvodna pesem v listu: Solzica Novic ranjcimu visokozaslužnimu gosix)du Baluntu Staniču. goriškemu korarju itd. gorečimu podporniku družbe zoper terpinčcnje žival. Nc zavid'mo ti sladkosti raja, Jo zasluži Tvoja glava siva, Vender mračna nas bridkost obhaja, Slišaf, do tc ralila perst pokriva. Še cedi ti z licä pöt in rösai Za ljudi, živalico preganjäno: Kar nevtegama jeklena kosa Tiudnimi sercu udari smertno rano! — Komur serce, kakor tebi, bije: »De bi vsaka stvarca srečna bila.« Mu solzica gorka lice oblije, I)e ti luč živijenja je ugasnila. \'sjal človečnosti si lepe klice, Vidil, de so berst obilo gnale, < ilcdal tu obetne njih evetice: Sad ti unkraj groba bodo dale. Dcblo usmiljenja/ bo rastlo obširno, V hlad sprejemalo ljudi, živali, Ki bodo v zavetji njega mirno, Pözno Tvoj spomin s"e blagrovali. (Jera)-n. Na goriškem pokopališču pa se je dvigal iznad svežega grQJba spome- nik, ki ga je postavila gluhoiiemnica svaiemu ustanovitelju in dobrotniku, ki je v latinskem jeziku govoril o »možu v delavnosti. zmernosti, rado- darnosti odličnem« še v pozne case — v gorah pa je živel in še živi v sreih našega ljudstva dobri — cerov- ščkov uospod. »GORIŠKA STRAŽA« St ran 5. Evangelisti sloge. Bivše skupno glasilo primorskih Ju- goslovanov dnevnik »Edinost« priob- čuje ze cel mesec neprcstane strupe- ne napade na politično organizacijo goriških Slovencv, ki spominjajo zelo na predvojna politična prerekanja na Kranjskem. »Gor. Straža« se kot re- sen political list ni hotela spusčati v take nižave in je rajc molčala. kar od- Kovurju popolnoma želiam nolitično zrelega goriškega Ijudstva. »Edinost« je kljub temu še naprej napadala in pozivala na boj, razume se, da v imenu edinosti, sloge in na- rodnega bratstva. Napadala nas je ce- lo v božičnem uvodniku in na novo leto. Mi smo molčali in mislili raje na rcsne stvari. Ljudje so se na Goriš- kem povpraševali, s kom se »Edinost« prav za prav prepira, ko ji vendar ni- hče ne odgovarja in se nihče z njo ne bavi. In vendar se je nekdo zunimal za strupene napade »Edinosti«. To so bill Italijani, in sicer tržaški »Piccolo«. '/awel je priobci'vati članke »Edino- sti«, tako da je nastal zelo zaiiimiv po- ložaj: mesto da bi se borila »Edinost« in »Goriška Straža«, je nastal boj med »Edinostjo«, in »Piccolom«. Ü napa- dih tržaških strankarjev na goriške Slovence so bill bolj poučeni Italijani kakor nase goriško ljudstvo. Zadeva In bila precej smešna, ako bi ne bilo obnašanic »Edinosti« ugledu našega nuroda silno škodljivo. Iz »Edinosti« so namreč zvedeli Italijani. da obstoji med Jugoslovani spor in strupeno pisunje tržaških strankarjev je prepri- ealo I tali jane, da je spor zelo hud, globok in grd. Človek je mislil, da se bo »Edinost« spcnnetovala in utihnila. brž ko je videla svoj prvi clanek v »Piccolu«. To ji je bilo lahko, ko ji vendar »Straža« sploh ni odgovarjala in se na Goriškem nihče ni brigal za njene napade. Kaj še! Po božičnem clanku je priobčila še novoletnega in potem še cnega proti Goričanom. Razume se, da imenu sloge, edinosti in nurod- nega bratstva! Bog razumi njihovo delo za narodno slogo! Boriio se ka- kor levi za narodno slogo in bratstvo s tern, da tolčejo s kladivom po svojih goriskih bratih. Kor imenujeio navud- ni ljudje prepir, kreg in hujsluinje, to imenujejo Tržačani slogiL Mi bi jim končno ne zamerili, Izer vemo. da so Trzacani politiki, ki spadajo v pred- vojnc case in niso več odgovorni za to, kar delajo v naši dobi. Oni našega časa ne razumejo, vozijo po starih ti- rih ter se kregajo o slogi in edinosti, ki je kakor smo dokazali. hinuvščina vseh hinavščin. Človek bi jim odpustil tudi to. Toda luido je, da se peča z njihovo bedarijo italijanska javnost. Mi ne moremo prenesti. da se »Pic- colo« vtikuje v nase razmere. Zakaj del a »Edinost« tako politiko? Ali je zginil pri »Edinosti« res vsak narod- ni cut? Nehajte ze vendar. vi apo- steljni in evangelisti sloge! Toda gospodje Tržačani ne neha- jo! Priobčili so v torkovi številki članek, v katerem pravijo, da je vse- ga kriv — Seek. Bog se iismili pri- jutelja Ščeku. Tako jim leživ želodcu, da sanjajo o njem celo po noci. Ko so bolni in jih strese mrzlica. fanta- zirajo o Ščeku in njegovih crnih na- kanah. Seek je vsega krv! Zadnjič, ko je bil potres y nuših krajih, se cu- dimo, da ni napisala »Edinost«, da je tega kriv Seek. Vsaki krat ko bo to- ču ud aril a naše vinorejee, nai vedo kmetje, da je tega kriv Seek. Vsega je kriv Seek in konec besedi. Da je »Edinost« napadala Goričane in da je »Piccolo« priobčil njen članek. je scveda kriv tudi Seek. Človek bi ne mogel verjeti, ako bi ne bilo napisa- no v »Edinosti«. In vendar je napisa- no crno na belem! Napisano je celo, da je Seek v zvezi s »Piccolom«, ki je Ščeka nedavno napadal. da organi- zira na Vipavskem ljudstvo proti Italiji. Ubogi Seek! Napadajq ga Ita- lijani, napadajo ga komunisti. napa- djo ga tržcški prvoboritelji! K sreči, da se Seek za take stvari ne meni in gre mirno svojo pot naprej! Tržaške evangeliste sloge pa bi bi- lo potrebno vtakniti v sanatorije, ker so bolni od bolezni. ki se imenuje ščekomanija. Morda bi bilo pa boljše, da bi se vzela v roke brezovka, ki je najboljši lek za take bolezni. Gospodarstvo. Trgovina med Rusijo in Anglijo. Zadn.ie ease so časopisi precej pisa- li, da se bodo pretr^ale vse vezi med boljševiško Rusijo. in konservativno Anglijo Zelo zanimivi so radi tega podatki v trgovini med tema dvema svetovnima državama. Rusija je iz- vozila v Anglijo v času od septembra lanskega leta do letošnjega septem- bra za preko 100 milijonov rubljev blaga v zlatu. Angleži so pa prodali Rusom od začctka januarja do konca letošnjega septembra za 40 milijonov rubljev blaga. Predvsem so prodajali bombaž, soliter in baker. Vinska letina na Goriškem. Trgatev je letos dala po uradnih podatkih 163.820 hi vina. V Brdih so pridelali 28.000, vipavca 80.450, v tforiski okol*';i 2800, na Ki.isu ! 1.67U, v Furlaniji pa okrog!o fu.iMJO litrov. Skupno približno 20.000 hl manj kot lani. Temu je pa vzrok toča, ki je zadela ravno ' najbolj vinorodnc kraje naše dcžele. Le Kras in spodnja Furlanija imata letos več pridelka kot lani. Srednje vinske cene se vrtiio krog 150 — 160 lir za vipavca, 210 —220 lir pa za hi brica. Vendar pa ni vinska kupčija še Bog ve kako v raz- rnahu, ker je konkurenca še vedno precejšnja. Kaj je novega na cleželi? Vrtojba »Slov. Čitalnica« v Vrtojbi ima v nedeljo dne 11. Jan. 1925. ob 3. uri pop. svoj redni občni zbor. Iz Kanala. Torkova prireditev »Marijine dm- žbe« v Kanalu je nad vse dobro iz- padla. V dvorani je bilo natrpano ob- činstva, ki je sledilo poteku igre z napeto pozornostjo. Izborno zami- šljene slike in prizqri so kazali vso pestrost v dobrem izvajanju. Prihod- njo nedeljo se ta božični večer pono- yi. Poročali bomo kaj več v »Našem Colniču«. Goče. (Smrtna nesreča.) Pri Tončkovih na Gočah so imeli skrbno in dobro ma- fer, ki je bolehala že več let; pred ne- kaj časom jo je zadela kap na jezik. Proti koncu leta se ji je tudi urn nekoliko omračil. 20. decembra pa je vstala zgo- daj kot po navadi, ter rekla, da gre k spovedi. Domače je zelo zaskrbelo, ker je ni bilo dolgo nazaj. Daleč ni mo- gla, ker so jo noge bolele. Preiskali so vodnjake ter jo naSli utopljeno v Bez- govem vodnjaku. Storila je to v zme- denosti. Bila je stara 65 let, usmiljene- ga srea ter spoštovana. Bog ji je bil gotovo usmiljen ! — V Mančah so pri Štokeljnovih zgubili dve hčerki: 17 let- no Marijo in 14 letno Karolino. Prva je bolehala tri leta, druga pa le 14 dni. Hud udarec za stariše. Pokojni se- stri sta bili pridni ter sta obe zelo lepo utnrli. Sveto pri Komnu. Redek slučaj. Sporočamo Vam, da je na dvorišču posestnika Makovec Angelja, St. 27. v Svetem pri Komnu popolnoma ozclenela trta, kakor v j'uniju mesecu. To je zelo redek slti- čaj v naravi, da trte po zimi poga- njajo. Sežana na Krasu. Na sežanski trg^ je bilo prignanih 666 glav živine. ^ivina je bila pre- iskana od 2 gg. živinozdravnikov ter je bila vsa zdrava. Najboljše sred- stvo proti kužiii bolezni »slinovki« (afta epizotica) je živo apno, katere- ga prah se posuje v hlevu: dobro je tudi, če se voda v lužah (kalih) raz- kuži z živim apnom. — Prihodnji tr- žni dan v Sežani bo dne 12. janu- arja 1925. Bukovo. Tukaj'snji dekliški krožek je prire- dil preteklo nedeljo krasno igro »Dve materi«. Igra je polna lepih, pretresu- jočili prizorov; vrle mladenke so svo- jo nalogo izvrstno resile. Vsestranski uspeh prireditve naj krepi prvi dekli- ški kro-žek v naših hribih. da svoje kulturno delo nevstrašeno nadaljuje Bogu v cast in sebi v ponos! Dokler je med nami toliko požrtvovalne mJa- dine nimamo strahu pred bodočno- stjo. Vrle mladenke, le pogumno na- prej! Erzelj. 18 mesece>< ni bilo tu smrtnega kIu- čaja. Zdelo se je, da je smrt na nas pozabila. Pa kar je zamudila, je tem hitreje nadomestila. Od aprila do kon- ca leta smo imeli osem mrličev. Umrl je tndi Andrej JejčiČ, ki je dolgo bo- lehal. V svojem življenju je vcčkrat smrtno zbolel in zato enajstkrat prejel sv. poslednje olje.-¦-Nenadoma in ne- previdena pa je umrla tu soproga ne- kega tržaškega učitelja, ki je bivala na letovišču v šoli. Prišla je k nam, da se v našem dobrem zraku poživi, pa ji ie smrt vse račune prekrižala. m Iz Štanjela. Pokopali smo v torek pred novim letom Franceta Zega iz Kobdilja, ki je po kratki bolezni previden s sv. zakra- menti v Gospodu zaspal. Mož ni. slo- vel po svoji učenosti, a znan je bil po svoji delavnosti in pridnosti. Alalo je kmetov, ki bi bili toliko zemlje pre- vrgli kakor on. Njegovo geslo je bilo: moli in delaj! V tern je videl svoj po- klic in iskal svojo srečo, katero je tudi našel, kakor upamo. Bog bodi njegov plačnik. Staroselo. Pri nas je med yfanti navada, da vsako leto na sv. Stefan krstijo ali bolje rečeno, zapijejo 17., 16., in celo 15. letne fantiče. Ta navada ima svoje jako slabe posledice. Takozvanifantov- ski kolovodje prigovarjajo nezrelim mladičem, da naj plačajo na sv. Stefan za vino, ker potem bodo še le pravi fantje. „Ko placate" tako jim pra- vijo — „potem lahko kadite, kvartate, pijete, plešete in se veselite kakor znajo le pravi fantje". In res! Ubogi mladeniči, kmalu jih vidiš kaditi in več ali manj zapravljati. Marsikateri mladenič pride na kriva pota, ki ga vedno bolj peljejo v pogubo, zlasti v pijančevanje. Žalostno je slišati, ko si mladeniči dajejo drug drugemu ko- rajžo: Zdaj smo mladi, zdaj ga pijmo! Nič jih ne briga, kako je na domu, če imajo rnlajši bratci, sestrice, matere dovolj sredstev za preživljanje. Samo da je njihovim strastem ugodeno, pa so zadovoljni. Opustite vendar že en- krat te grde navade in ustvarite si dru- gačno, poštenejše življenje! Naj za da- nes zadostuje, drugič še kaj. •' Idrijske novice. Slovo obč. kortiisarja. Naš občinski komisar general Castellazzi nas je zapiistil. Hva- la Bogu! Veliko dobrega bi bil napravil nasini davkoplačevalcem, ko bi se ne bil sploh nikdar po- kazal v Idrijo. Občutno je pritisnil obč. delavce, tislužbence in sirote. Po- toni lepakov se ta liudski dobrotnik tako laskavo poslavlja od dragega mu meščanstva, da bi mu kar na ko- lenih roke poljubili, ako ne bi pozna- li njegovega dela in njegovih dobrot, katere je le sebi dclil. obcanom pa občutne udarce, ki se deloma že ču- tijo, deloma pa jih šele bomo eutili. Marsikaj bi mu šc imeli napisati v slo- vo, pa mu želimo le srečno pot kr nobenega snidenja več. Neprevidnost s strelivom. V pondcljek dne 29. in. in. je I. likajne, rudar, stanujoč v Rižah pi- lil neko patrono, da bi si iz nje na- pravil prižigalnik. Pri tem delu se mu strelivo razpoči ter ga močno ra- ni po glavi in roki. F^ripeljali so ga v goriško bolnišnico. Nesreča pri delu. V soboto 3. t. m. jc Ivan Močnik, iz- iičen kovaški pomočnik, stariujoč na Brusovšu št. 486, sekal doma drva. Kar naenkrat, ko udari s sekiro po panju, poči strel in nesrečni fant leži na tleh. Močan pok je takoj privabil obilo Ijudi, ki so fanta dvignili. Ven- dar je šel še sam domov, toda poz- neje je občutil hude bolcčine. Ranje- no ima desno roko ter desno stran prsi. Strelivo se je nahajalo v panju. Kako jc prislo notri je neznano. Stanovanjska kriza. Pomanjkanje delavskih stanovanj se pri nas še vedno oličuti. Rudarja dÄjo v pokoj, par inesecev mu puste še stanovanje v rudniški hiši. potem mu pa posljejo odhoduico in opomin naj stanovanje do tega in tega časa sprazni. Če se to nc zgodi, mu posta- vijo pohistvo ix)d kap. Veliko se je že ugibalo kako bi se opomoglo tej krizi, pa ni od nikjcr nobene rešitve. Nešteto družin je, ki žive skupaj z drugimi družinami v enem stanova- nju. Do mraza je bilo nekaj revnih družin celo na prostem. sedai na zi- mo jim je občina nekaj za silo priskr- bela. To pomanjkanje stanovan] ni nie čudnega, saj se že celih 10 let ni zgra- dila nobena hiša in pred vojno so bi- la itak vsa stanovanja zasedena. Ko- liko je pa danes tu italijanskih dru- žin, ki imajo svoja stanovanja, koliiko v tem času novoporočenih. in koliko velikih stanovanj imajo po nepotreb- nem v posesti javna oblastva in neka- teri gospodje?! Skrajni čas ie, da se gospodje pri rudniku in višjih mestth v tern važnem vprašanju. ki tlači zla- sti uboge rud. vpokojence in vdove. resno zavedo svoje dolžnosti in vse potrebiiü »krcnejo, da se to zlo olajša. Brezposelnost. Zopet je prišlo novo leto. V prejš- nih časih je tukajšnji rudnik ob no- vem letu vzel v delo vse rudarske si- nove, ki so dopolnili 16. leto. Danes so fantje stari po 24 let in se vedno čakajo, kedaj dobe kruh pri dotnačem rudniku. Ubogi starši pa iih seveda morajo preživljati. Cudno io. ker ta- ko potrebujejo par sto delavcev pri raznih obratih, pa jih ne vzamejo. Tudi v tem oziru je nujno potrebna poinoč od merodajmh oblastev. Prav uljudno prosimo našega gosp. po- slanca dr. Besednjaka, da bi pri vladi v tem oziru posrodoval. Naznanjamo s potrtim sreem, da je umrl -¦ previden s sv. zakramenti — dne 31. decembra 1924 naš Ijubljeni soprog, o<:e, tast ANTON tICEN posestnik v Sv. Križu. Übenem se zahvaljujemo preč. g. župniku in oo. patrom, peveem in vsem, koji so spremljali pokojnega na zadnji poti. Žalujoči ostali. Antonlja vdova Ličen Ivan, Marjo, Avgust, Anton, sinovi. Jožefa, hči. Ivana Slokar, nevesta. St ran 6. »GORIŠKA STRA2A« Knjižeunost in umetnost. Sobotni koncert v Gorici. 2e dolgo časa ni (ioriea iniela pri- like slišati takega petja kot v sobo- to dnc 3. januarja. »Slovenski kvai- tet« iz Ljubljane je na povabilo »Pev- skega in glasbenega društva v Oori- ci« pel v dvorani Trgovskega doina. Ni le naša sodba, da ic ta kvartet najbrže najboljši kar jiii Slovenci pre- nioremo. Že spored kvarteta sam ie bil kaj sprctno izbraii. Pele so se do večini uJo- ialr FüiL-terjevega »Spaka <: vro drama učno silo, ki jo je položil ^Ma- da telj v sklad!bo, so pričarali ti u- mctniki na dan. Najbol.i so pa navdu- šile občinstvo narodne pesmi, ki jili je priredil Marolt, učitelj in organi- zator teh štirih umetnikov. Ta večer siiio spoznali kak zaklad se sknva v r;aši domači pesrni. Basov »Biin, bom«, v »Soldaškem bobnu« je še dolgo pot cm odmeval v naših srcih. Vsi štir.ie glasovi so se zlivali drug v drugega kot mavrične barve. Le tu pa tarn je drugi has nekoliko zatopil ostale. Intonacija je bila čista kot na klavirju. Njih pianissimi so bili kot dih lalmi. Pa tudi zaokrožili so jo v »Krcgata se baba in devo.ika«, da se je človeku nehote obraz razlegel na smell. Le pri mogočni »Atila in ribič« se je poznalo glasovom nialce utruje- nosti in ni prišla vsi sila dramatič- ne slike tako plastično na dan kot na dveh kvartetovih konccrtih v L.iub- Ijani. Goričani smo ta večer slišali lcpo petje, in smo štirim pevcem in niih vod.ii g. Maroltu iz srca Iivaležni. Pevski zbor »Matičin« je ta večer zastavil, vse sile, da bi prišel do ve- Ijave. Njcgov trud tudi ni bil zaman: dosegel je uspeli. Vendar ga je mnet- niška vrednost kvarteta visoko nad- kriljevala. Priznati pa je treba, da je zbor od zadnjcga nastopa nekoliko napredoval. Glasovi, osobito rnoški, so sicer še zelo nekladni. Tenor je vse preveč svetal in odprt. Zborov spored je nudil primeroma zelo lahke skladbe. Vendar ie bilo vse nekam brez življenja in pažnje na dinaniiko. »Biljano« je zbor podal prernalo živahno. Pričakujemo, da bo zdaj po raznih nastopih, sicer nam ljuibih gostov, dal tudi zbor »Matice« lasten kon- cert. Veljaj načelo, da se v plcmenitl tekmi razmahnejo vse naše kulturne sile! R. B. Razstava slovenskega portreta. Narodna galerija v Ljinbliani lio- če nadaljevati nazorno proučava- nje naše umtenostne preteklo- sti, ki ga je pričela pred dve- ma letoma z veliko zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva. V programu iina niz historičuih razstav posaineziiil] dob in pa nog iimetnosti, ki naj amogočijo podrobneisi pogled v preteklost naše tvorbe. Kot prvo točko tcga programa hoče Narodna galerija spomladi 1. 1925. uresničiti veliko razstavo slovenskega port ret :-i, ki naj obsega dobo od začetka 17. stol. do danes. Da bo mogla izvrsiti svoj namen z dobrini urnctniškim u- speliom, potrebuje vscstranske pomo- či in sodelovaiija z dejanjem in na- svetom. Zato se obrača na slovensko javnost s prošnjo, naj ji javi nahajali- šč:i za razstavo primernili portretov brcz ozira na provenienco: lastnikc takih del pa prosi, naj ji javijo njili stevilo in velikost ter naslov portreti- ranca. Ko bodo na ta način zbram po- datki o materialu, bo Narodna galerija z ogledom na lieu nicsta izbrala za razstavo važna dela in prosi že danes lastn ike, naj jib z ozirom na veKko kulturno vrednost njenega podjetja ix)sodijo; obvezuje se, da iih brez poškodbe in pravočasno vrne lastni- kom. Vsi podatki in priglasi naj se naslovijo: Narodna galerija, Ljublja- na, Sol ski drevored. Listnica Kmetsko - deiavske zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. 1. A., Ajba: Ce hočete, da Vain tajništvo iiapra.vi rckurz, zglasitc sc čimprcj v taj- ništvu. Tajništvo tie more napraviti rckurza, če nima podatkov. 2. K. A. Štanjel: Drustvo invalidov iina svoj sede/. v (lorici, Via Mazzini St. 7. Gle- de invalida, F. A. bo tajništvo posrcdovalo. .^. K. I., Ponikve 6: V smislu min. odloka od 9. avg. 1924. ste dolžiii plačati istočasno z občinsko u/.itriino tudi eno odstotno pri- stojbino od zaklanili svinj. 4. L. Mifiael, Stržišče: V zadevi obCinskili zemljišč bo tajništvo K. D. Z. v kratkein sklicalo sestanek strokovnjakov. V »Gor. Straži« bomo potcm priobčili natančna to- zadevna pojasnila. 5. V. Trnovo: Vaše poročilo smo prejeli. V kratkem ustrežemo VaSi želji. Talnišlvo. Izgubljeno. V petek due 2. Jan. 1925. je izgubil Ba|c Franc iz Podkraja pri Colu invalidno knji- žico št. 23.172. Kdor jo najde naj jo prinese npravi lista. Izgnbljena jc bila na potu na »Banco d'ltalia«. „Goriška Straža" v vsako hišo Svečnica. „Katoliško tiskovno društvo"(oddeleksve- čarna) ima v zalogi ve- liko izbiro voščenih sveč, navadne in boljše vrste. Kupuje se čebelni vosek po najvišji dnevni ceni. Razpis tajniške službe. Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega tajnika do 15. ja- nuarija 1925. Prosilci naj predložijo: 1) običajno spričevalo dobrega nravnega vedenja, 2) kazenski list (fedina penale), 3) domovnica ali dokaz. da pose- dujejo italijansko državljanstvo, 4) spričevalo dovršenih študiJ, 5) diplomo za izvrševanje tajniške službe. Prosilci morajo biti popolnoma ve- šči v govoru in pisavi italijanskega in slovenskega jezika. Prosilci, ki so dovršili kako srednjo šolo. a niso že dobili tajniške diploine, se morajo ob- vczati, da poiožijo izpit pri prihodnjih sftušnjali. Nastop službe s 15. januarjem. Me- sečna plača po dogovoru. Rocinj, dnc 29. decembra 1924. ŽUPANSTVO ROCINJ 2upan: GOR.IUP ANDRE.T ni. p. NA PRODAJ jc orebov in maha- goniiev rimeš (obloga). Šušniel, Via R-ibatta 10. l.VP MRJASKC za pripuščcnie svinj v Uor. Branici pri Dohuicih štev. 16. PRODA Sr: zelo ugodno industrij- •-¦ko podjetie na Rakcku, obstoječe iz panic opekarnes kapaciteto za en mi- lijon opeke, parne žage s polnim jar- menikO'in in nilina s tremi kamni. Pi^- Icg podjetja jc posestvo z njiv.imi, travniki in gozdom. Ponudbe ie i>o- slati na Zadružno zvezo v L.iubljani, katera daje tudi eventuelno potrebne iniormacije. ML1N NA PRODAJ! V Istri se vsled odpotovanja proda na ugodnem mestu mlin in motor na nafto. Šlrite ,fioriško Sfražo'! MLAT1LN1CA NA PARO v najboljSem stanju se vsled bolezni takoj proda. Valuta. Dne 7. januarja si dobil : za 100 franc, frankov 128.25 do 129.25 Lir za 100 belg. frankov 117.50 do 119.50 Lir za 100 švic. frankov 461.— do 464-— Lir za 100 češ.-slov. kron 71.50 do 72.50 Lir za 100 dinarjev 36.90 do 37.20 Lir za 1 sterling 112.10 do 112.60 Lir za 1 dolar 23.65 do 23.75 Lir za 1 zlato marko 448,- do 450.— Lir za 100 avst. kron 0.0380 do 0.0340 Lir Beneške obligacije. Dne 7. januarja: Srsdnji kurs L. 78.91, v Trstu 80.97: v Milanu 78.75, v Rimu 79.45 L. MOTOR NA NAFTO, najbolje ohranjen, 12 HP, z voznim podstavkom, se takoj proda. Redka priložnost! Naslov pri npravi lista. VELIKO POSESTVO PODROTEJA pri Idriji, obstoječe iz valjčnega mlina, treb hiši, garaže, travnikov in gozdov se proda po ugodni ceni. Pojasnila pri „Občnem konsuinnem društvu,, v Idriji. Fotografshi ateljB fl Ipnkjr se priporoča svojim cenj. klijentom. Gorica ~ Corso G. Verdi 36. Kavarna fn.i