Januš Golec: Prava struna in ljubezen do matere. Sv. Gore nad Sv. Petrom so znana, starodavna in vsako leto dobro obiskana božja pot. Za Malo Gospojnico se zbere na tem božjepotnem hribu na tisoče in tisoče slovenskega ter hrvatskega naroda. Kjer so romarji, tjakaj se zatekajo tudi berači. Sv. Gore so kajpada pravo zbirališče progjakov iz Slovenije in Hrvatske. Od Št. Petra do Marijine mogočne oerkve na Gori je zaseden ob oasu romanja vsak kotiček ob poti vsaj od enega prav kričavega berača. V zadnjih letih svetovne vojne je bila svetogor&ka božjapot naravnost oblegana od vseh onih, ki so prosili Kraljico miru za svOjce po bojnih poljanah. Leta 1917 sem pomagal za Malo Gospojnico na Sv. Gorah, ki so zgledale kot mravilji&če toliko tisočev nebeške tolažbe potrebBih. Prosjakov je bilo na stotine in upili so v usmiljene romarje, da je človeka kar pretreslo. Oboo pozornost vseh romarjev je vzbujal slepi invalid. Pri stari košati lipi na ravnici pod hišo za duhovščino je imel stojnico. Ponujal je krtače iz sirkovine in tudi finej&e za obleko. Rodom je bil Hrvat-Zagorec, velike postave, crao kodrastih las, le mesto oči sta upili po usmiljenju dve v vojni izpraznjeiii jarnici, iz katerih so .polzele solze po mladeniškem licu . . . Hrvata invalida je gledalo vse, ker je vlekel za lok po goslinih strunah in pel v mehko neprigiljenem, lahnem tenorju. Pesem je vsebovala njegovo neizmerno — nezakrivljeno telesno ter srono bol. Kot sin uboge, stare zagorske majke je moral v boje po galiških planotah takoj začetkorn vojne. Doma v borni kocici je zapustil ljubo raajko, in sosedovo Veroniko, ki mu je bila vse na svetu. Vrnil se je iz krajev nepopisnega gorja ter smrti brez ognja oči. Kot popolen slepec je otel le še majkino Ijubezen, ker Veronika se sramuje berača — živega mrliča. Milo pretresljivi jok stnin je spremljal to pesem telesne ter srcne boli. Vsi, ki so jo slišali, so si otirali solze, ko je bila pri kraju. Ko je izpel, je sedel, mati je ponujala brez svita oci izgotovljene krtače. Veoima od teh, ki so slišali v plašč pesmi ter^strune zavito usodo mladega invalida, so kupili, da, preplacali ponujani izdelek. Ko je odšla ena gruča od invalidove stojnice, jo je obstopila druga. Slepi Zagorec je zopet vstal, privil gosli k sebi in iz grla mu je izihtela pesem o majkini Ijubezni, ki je na svetu ediiio prava in trajna za slučaj najveSje nesrece. Dobro je prodajal ta invalid svoje blago, ker ni upil ter jadikoval kot drugi berači, le božal je usmiliena srca 9 pesmijo ob spremstvu jokajooe strune in obe sta oznanjali telesno in duševno beraštvo še mladostno krepkega invalida. Kaki dve leiti po srečanju s tem slepcem na Sv. Gorah sem se peljal iz Tuhlja v Zagorju nazaj proti Štajerski. Pred mostom, fci pelje preko Sotle, je v Zelenjakih na hrvatski strani zmaini mlin z dolgim jezom preko Sotle. Ko sem bil tilk mlina, mi je pobožala uho mila pesein,ki je kapIjala iz moškega grla ob spreimstvn gosel v valove Sotle. Na sredini jeza, preko katerega se je spuščala voda le tuintam, je sedel gospod, ki je pel sklonjenega hrbta in vlekel počasi — a na dolgo iz lokom po strunah. Zgledalo je od daleč, kakor da ga posluša nekdo ipod jezoin. Postal sem, nasluhml in uganil, da se krijeta pesein in struna z otnima hrvatskega invalida, ki sem ju slišal na Sv. Gorah. Pesem na jezu je bila le še mnogo tužnejša od svetogorske. Oznanjala je valovom Sotle izgubo oči, ljubavi izvoljenke, materinega edino zvestega srca in tolažbe stnine . . . Mlinar v Zelenjakih, ki je obenem krčmar, je utešil rnojo radovednost in mi razložil ponovno srečanje z zagorskirn invalidom ineikako takole: »Gospod z goslami Vam je Brajdičev Mihajlo. Uboga para je bil pred vojsko. Prebivala sta skupaj z materjo na bregu nad Tuhljom. Oče je gonil živino za prekupce, prešel bogzna kolLkokrat celo Slavonijo ter Bosno, a je umrl mlad. Mihajlo in Brajdička sta se porivala naprej s pridnostjo rok. Sin je bil dober že kot decko, ni silil od doma, pomagal je doma materi, dokler ni moral k vojakom in na fronto. Nekje v Galiciji so mu izbili Rusi obe oči. Bil je precej oasa v invalidski šoli v Zagrebu, kjer so ga naučili izdelo vati vse mogoče krtače. Kot izučenega krtacarja so ga poslali domov materi. Pred poklicom na vojrjo je imel pošteno znanje z lepo Brokovo Veroniko. Bi bil poleg lepote še priženil nekaj posesti s kravo in pomagano bi bilo njemu in materi. Ko je pa čula Veronika, da je čisto slep, se je hitro porocila z drugim in to še poprej, nego se je vmil Mihajlo iz Zagreba. Nezvestoba brezsrčnega dekleta je siromaka tako prevzela, da ga je majka komaj preprosila tako daleč, da je zaoel z Lzdelovanjem krtač. Mati si je naložila celi koš sinove robe, on gosli pod pazduho in ob materini roki na sejme in božja pota. Mihajlo je dober muzikant, ker mu je bil tudi oce. Strune so pripomogle največ, da sta živela mati ter sin za zagorske siromašne razmere »dobno. Mlad človek, ki je izgubil oči v vojni, ki je db debleta vsled nezakrivljene nesreče in mu ostanejo koi zad- nja todažba materina ljubezen, pesem in struna, se usmili vsakemu. Po celem Zagorju so govorlli: Boste videli, Mihajlu se bo godilo &e dobro, ker spoštuje četrto božjo zapovedl Pred več nego enkn letom sta se vračala 'krtačarja bolj proti veceru nekod iz štajerskega sejma proti domu. Nista &la na veliki most, ampak po bližnji poti preko mojega jeza, katerega smo tedaj popravljali in betomirali. Stara je šla naprej in peljala sina za palico. Nam se ni zdela ta pot nevaraa, ker sta prekoračila jez že bogzna kolikokrat ob nizkem stanju vode. Tisti dan je bil vrh jeza razkopan radi popravila, majka je zašla pri pažnji na slepega sina v lukiijo z nogo, omahnila im padla preko jeza kake 4 m globoko med pečovje. Obležala je pri priči mrtva. Smrtna nesreča nad vse ljubljene matere, ki je bila slepcu edina življenska palica ia kažipot, je natirala siromaka malodane v obup. Ako bi ne bil imel tedaj Mihajlo strune, bi bil šel za matenjo v — smrt! Lep je bil pogreb stare Brajdicke in od bolesti trepetajoci slepi Mihajlo jej je zaigral tako nagrobnico, da je tulila od sooutja cela na mirodvoru zbrana tuhlječka fara. Od materinega pogreba do danes še ni šel slepec mimo tega jeza in ne mimo pokopališča v Tuhlju, ne da bi zapel ter zaigral pokojni materi v pozdrav ter slovo! Na Vseh svetnikov zvečer kmalu po majkini nesreči smo bili vsi Tuheljčani ob grobeh rajnih. Sveč je gorelo primeroraa malo, ker jih je pobrala vojska. Pritipal je do majkinega groba med zadnjiini slepi Mihajlo. Prižgal je fri sveče in zapel ter potožil vsem zbnanim na stranah tedaj čisto novo pesem, katero ste slišali pravkar. Tako ganljivega počeščenja grobov še nismo doživeli, kakor je bilo ono, ki je pripomoglo pevcu ter goslarju do gospoda. Slepec je tožil iz grla ter strune, mirodvor je ihtel — pred vhodom se je ustavil avtomobil, iz katerega je izstopila gospoda. Došili so po&tali ter poslušali, dokler ni bila izpeta pesem in ni razpihal laben vefrič zadnjih zvokov jokajoče strune po materinem grobu . . , Razšli smo se v noč. Zadnji je ostavil kraj mim Mihajlo. Pri izstopu iz pokopališča mu je stisnil roko sin grofa Draškoviča, ki se je peljal skozi Tuihelj, slišail pesem ter gosli in počakal na konec. Ogledal si ]e gosli od vseh strani. Povabil invalida v kromo k luči in gospoda je doznala, da je godalo zelo staro ter iz roke enega najbolj slavmih italijanskib izdelovateljev. Slepec je povedal grofu, da ima gosli od umrlega očeta, ki jih je kupil za malenkost nekje v Slavoniji, kamor je gonil živino za druge. Kupčija med bogatim grofovskim smom in slepim siromakom je bila ikraitka. Mihajlo je prejel lepe tisočake in druge gosli. Z izkupičkom si je pozidail novo, lepo hišo in ima že celo tovariio za izdelovanje krtač. Postal je na Vseb. svetnikov zvecer iz največjega siromaka — gospon in 9 tem je povedano V9e. Pravil mi je večkrat sam, ko je stopical z jeza, da ga po izgubi majke najbolj boli lahkcMniselna prodaja godala, ki je znalo edino na svetu prav spremljati pesem o hvaležnosti slepega sina za materino ljubezen. Mi drugi Hrvati ne slišimo nobene razlike med Mihajlovimi starimi in novimi goslami; to pravi on, ker je slep in taki siromaki čutijo vse drugače in bolj globoko. Mene odkrito ve&eli, da je slepi Brajdič gospon, a vsi smo enoglasnega rnnenja, da ga je nenadno bogastvo malo zmešalo na ipameti.« Baš je končal Blažicko zadnje besede žalostne povesti, ko je nekaj pokljukalo s palico po tlaku, izza mliiia pred nama je stal slepi pevec in goslar. Neizmemo tužno prezirljivo je nagnil glavo proti nama, uprl izpraznjeni očesni jamici v mlinarja in naju pokaral šepetajoče: »Nor naj sem, ker pojem in goslam o trajnosti tn zvestobi Ijubezni, ki jo pozna le materino srce? Eno plačilo poznam za žrtve majkine ljubavi in io je za slepca — klic ter jok — prave strune —. Še fo sledmje sem prodal za grofovski denarl Jadno mladenra slepcu, ki mora klicati spomine na materino srce iz valov in iz — zaprtega groba na nepravi struni! OdgovOT sva mu ostala dolžna. Sram naju je bilo. Obsodil je mlinar-krčmar v vojni oslepljemega sina na ponorelo plat, ker je opozarjal javnost s svojim grlom in ra denar zamenjeno struno na najvcčjo izgubo na svetu — na izgubo materinega srca med krutimi skalami Sotle in v hladnem grobu — a jaz nisem ugovarjal. Dolgo gva zrla za slepim gosponom Mihajlom, ki je tipal glasno s palico po cesti in se zgubljal proti svoji novi hlši z očitkom, da je storil greh s prodajo materino ljubezen opevajoče — ali neprave strune — za grofovaki denarf