POROČILA IN OCENE – REPORTS AND REVIEWS 157 VALENTINA BEVC VARL: EDUARD LIND (1827–1904): SLIKAR MARIBORSKEGA MEŠČANSTVA Zbirka: Osvetljena dediščina, št. 7, Pokrajinski muzej Maribor. Odgovorna urednica: dr. Mirjana Koren. Recenzentki: dr. Polona Vidmar, dr. Vlasta Stavbar. Jezikovni pregled: mag. Darja Gabrovšek Homšak. Oblikovanje: Dušan Pogačar. Pokrajinski muzej Maribor je ob koncu leta 2024 izdal že svojo sedmo edicijo zbirke Osvetljena dediščina, ki je svojo pot začela leta 2006 z izdajo znanstvene monografije dr. Andreje Vrišer z naslo- vom: V fraku in krinolini: moda v obdo- bjih bidermajerja in drugega rokokoja na likovnih delih in fotografijah na Slo- venskem. Zbirka Osvetljena dediščina se osredotoča na poglobljeno analizo in interpretacijo premične dediščine s poudarkom na gradivu Pokrajinskega muzeja Maribor, ki se po svoji vsebini in ekotipih vključuje v panonsko-alp- ski svet ustvarjalnega miljeja Srednje Evrope. Znanstvena monografija z naslovom Eduard Lind (1827–1904): slikar mari- borskega meščanstva je delo kustodi- nje svetovalke dr. Valentine Bevc Varl. Študija postavlja v osredje izjemen opus mariborskega slikarja Eduarda Linda, rojenega v Hamburgu leta 1827, od ko- der ga je učna in ustvarjalna pot pone- sla najprej v dansko obmorsko mesto Altono, kjer se je izobrazil v risanju in slikanju. Na študijsko potovanje se je odpravil v Švico, Francijo, Dresden, na območje Dunaja, Gradca in na- posled Maribora, kamor pride konec leta 1855. Eduard Lind se je, kot piše avtorica, prav v Mariboru razvil v iz- jemnega portretista in umetniškega slikarja. Njegov opus obsega vsaj 408 portretov, krajin in del s sakralno te- matiko; k temu je potrebno prišteti še vsaj 300 manjših naročil in popravil, kar nam razkriva beležnica, ohranjena v Pokrajinskem arhivu Maribor, v ka- tero je Lind skrbno popisoval naročila in izvedena dela. Avtorica znanstvene monografije dr. Valentina Bevc Varl se je raziska- ve slikarjevega opusa lotila komplek- sno. Nikakor ne gre za klasični opis slikarjevega opusa, ki bi ga pri tovrstni tematiki pričakovali, ampak je avto- rica pristopila k slikarjevem opusu analitično in s kulturno-zgodovinsko interpretacijo. Struktura monografije nam razkriva raznovrstnost slikarje- vega opusa, torej od risb, skic, akvare- lov, sakralnih del, portretov cerkvenih dostojanstvenikov, portretov maribor- skih županov in zaslužnih meščanov do portretov za zasebne naročnike, krajine in arhitekturo. 158 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2024/3–4 Monografijo lahko beremo tudi kot življenjepis meščana, umetnika sredi- ne in druge polovice 19. stoletja, ki se je v podeželskem mestecu habsburške monarhije prebijal iz anonimnosti v vrhunskega, nepogrešljivega interpre- ta meščanskega miljeja. Zgodbo o Edu- ardu Lindu lahko beremo kot klasično zgodbo slehernika, ki je živel in deloval v mestu, v katerem je v drugi polovi- ci 19. stoletja živelo okoli 3600 ljudi, z Graškim, Magdalenskim in Koroškim predmestjem, ki so l. 1851 priključeni k mestni upravi pa 6850 prebivalcev. K potencialnim 3600 oziroma 6850 naročnikom je potrebno prišteti še mestno občino, cerkev in vojsko, ki so zapolnjevali naročila slikarja. Detekti- vsko razkrivanje slikarjevega življenja, nam razkriva, da je v svoji ustvarjalni dobi med 30. in 60. letom opravil glav- nino dela; v zadnjih dveh desetletjih pa je praktično živel »iz rok v usta«. Po- tomcev, ki bi »poskrbeli« za njega, kot je bila navada, ni bilo; njegovi otroci so bila njegova dela oziroma meščani Maribora, kar nas pripelje k drugi pa- radigmi omenjene monografije – kul- turno-zgodovinskemu kontekstu. Pričujočo monografijo lahko in mo- remo brati tudi kot leksikon oziroma enciklopedijo mariborskega meščan- stva 19. stoletja. Monografija nas za- pelje v strukturo meščanske podstati, ki razkriva hierarhijo podeželskega mesta sredine 19. stoletja, ki je delova- lo znotraj triade medsebojnih odnosov mestne uprave – gospodarstva – kul- ture, kar nam razkrivajo ohranjeni celopostavni portreti županov (A. Tap- peiner, M. Reiser, A. Nagy), gospodar- stvenikov (H. Gasteiger, J. Pfrimer, R. Bancalari) in kulturnika (R. Pachner). Po hierarhični lestvici v mestu so na- to obrtniki in zaslužni vojaki. Z opisi in življenjem meščanov nam avtorica pronicljivo naslika portret meščanstva 19. stoletja. Pred bralcem se vrstijo ži- vljenjske zgodbe posameznikov, ki so tvorili materialno in duhovno blaginjo mesta ob Dravi v sredini in drugi polo- vici 19. stoletja. Znanstvena monografija Eduard Lind (1827–1904): slikar mariborske- ga meščanstva avtorice dr. Valentine Bevc Varl je potrebno uvrstiti ob bok do sedanjim monografijam Maribora, ki jih raziskovalci mestne zgodovine ne moremo spregledati, začenši z mo- nografijo Rudolfa Gustava Puffa, Mar- burg in Steiermark: seine Umgebung, Bewohner und Geschichte (1846/1847), Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina (prevod: Franz Vogelnik, ur. Jože Curk, Založba Obzorja, 1999); leta 2012 je Pokrajinski arhiv Maribor izdal študijo urbane zgodovine Maribora z naslovom: Maribor, mesto, hiše, ljudje: stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941. Pod monografijo so se podpisa- li Zdenka Semlič Rajh, Žiga Oman in Lučka Mlinarič. Znanstvena monogra- fija muzejske svetovalke dr. Valentine Bevc Varl smiselno nadgrajuje obe. Še več, če je monografija Maribor, mesto, hiše, ljudje iz leta 2012 postavila okostje, in je Puffova iz leta 1847 sicer začela pri živčevju, je monografija o Edvardu Lin- du, mesto ob Dravi, obdala še z mesom, ki ga bomo raziskovalci zgodovine Ma- ribora uživali še več desetletij. Oskar Habjanič