SLOVENSKA PESEM
MIRAN J ARC
Pri nas le žalostno pojo — in če so kdaj veseli: o kot bi pili za slovo — so morda smrt objeli?
Katerih mrtvih dob spomin nam leno kri mrtviči? Mar nas še zmeraj iz davnin preganjajo — biriči?
Le kadar kje vihar divja prisluhnemo vzbujeni. A že se v ris ozkih meja spet stisnemo splašeni.
In če je kdaj le hotel kdo še v nas vihar razvneti, prečistiti sivo nebo, širjave nam odpreti,
in dati sonca  — v temi list ne more zeleneti — so se zgrozili: »Antikrist, Boga nam hoče vzeti!«
Krst pri Savici — krst krvi... Res naš nagrobni kamen? Skrivaj iz veka v vek še tli v pravnukih skriti plamen ...
In če le žalostno pojo: ker je težko živeti s seboj in s svetom sprt, samo v prihodnost daljno zreti.
23