Žiga-žaga po Švedskem
Ne, nisem šel žagati švedske smreke in breze, pač pa sem »žagal« stare slovenske pesmice, na-učil pa sem se mnogo švedskih, pribaltskih, uru-gvajskih... Letos poleti se je že četrtič iztekel mednarodni mladinski tabor ljudske (etno) glasbe ETHNO 93 v Falunu na Švedskem. Tega tabora sem se s posredovanjem Glasbene mladine Slove-nije letos udeležil že drugič; leta 1991 sem sodelo-val s starim slovenskim glasbilom oprekljem, letos pa s pojočo žago. Po taboru sem se udeležil tudi velikega mednarodnega Falunskega festivala ljud-ske glasbe (Falun Foksmusik Festival-FFF).
Mestece Falun, ki nam je znano kot center Švedskega nordijskega smučanja, je glavno mesto švedske pokrajine Dalama. Falun, ki ga obkroža-jo jezera in jezerca je poleg tega tudi velik kultur-ni in kongresni center. Tabora ETHNO 93 se je letos udeležilo okoli 120 mladih godcev, starih 15 do 25 let. Prišle so štiri do petnajst članske skupi-ne iz Švedske, Finske, Estonije, Latvije, Litve, Belgije, Urugvaja, Laosa, Tanzanije ter najmlaj-ša, enočlanska — iz Slovenije. Pogrešali smo sku-pini iz Rusije in Izraela.
Večji del programa tabora se je odvijal po skupinah v glasbenih delavnicah (workshop) v or-
ganizaciji odličnih voditeljev. Vsaka skupina je inmela priložnost poučevati svojo ljudsko glasbo, pesmi in plese. Poleg tega smo nekajkrat ob po-
Pojoča ŽAGA je bilo glasbilo gozdarjev zlasti v alpskem svetu. Na žago lisičji rep so igrali z navadno palico ali violinskim lokom, na velike dvoročne žage amerikanke pa so tolkli s kladivcem. Različno višino tona so uravnavali z upogibanjem žaginega lista. Na žago so igrali za domačo zabavo. Žago so uporabljali kot solistično glasbilo (v Baški gra-pi v okolici Bleda) ali pa v sestavu tako imeno-vane domače muzike skupaj z različnimi pre-prostimi glasbili in zvočili kot so piščali, rogo-vi, pero na katerega so piskali ter na Štajer-skem žlice v kozarcu, ki so jih potresali in podobno. Na Dolenjskem je bil pred drugo svetovno vojno sestav: žaga, violina in harmo-nika. V zadnjem času so na žago kot glasbilo že skoraj pozabili. Vendar kaže, da ne bo pozabljena. Na mojo žago, ki je lisičji rep, običajno igram s palico.
poldnevih zasedli ulice Faluna. Igrali smo vsak svoje melodije, še pogosteje pa smo se zbrali v najrazličnejše skupine ter se preizkušali v vseh mogočih melodijah, naučenih na »workshopih«. Poslastica je bil t. i. »etno-rock«. Igrali smo naj-popularnejše švedske ljudske pesmi z vsemi mož-nimi instrumenti. Vmes je vedno solo zapela žaga ter tanzanijski bobni. S skupino ETHNO 93 smo sodelovali tudi na goslaških festivalih v krajih Bingsjo in Boda, na katerih je bilo več sto godcev tisoč obiskovalcev. Izkoristili smo tudi svetlo po-larno noč s piknikom ter polnočnim kopanjem v bližnjem jezeru. Temperatura je rasla. mestece je postajalo vsak dan bolj polno. Višek tabora so bili trije večerni koncerti, zadnji prav na prvi dan FFF.
Kot sem že omenil, so v nadaljevanju tabora ETHNO 93 odprli tradicionalni Falun Fokmusik Festival (FFF). Nad 500 udeležencev je prišlo prav z vseh z vseh celin sveta. Nastopali so kar na dvanajstih točkah v mestu. Letos so se v program festivala prvič vključile tudi skupine, udeleženke tabora ETHNO 93. Glasbena nastopajočih je pri-tegnila veliko ljubiteljev ljudske glasbe, pesmi in plesa, še posebej na gala zaključni koncert na stadion Lugnet, pod falunskimi skakalnicami, kjer smo Se še enkrat predstavili vsi udeleženci festivala.
TOMAŽ PODOBNIKAR