Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije MEBLO Delavci Mebla Pohištva Branik stavkajo že tretji teden. Ko smo se mudili v tem kraju, je stavkovni odbor prejel pismo Franka Štokla, generalnega direktorja Mebla Holdinga. Prebrali so ga na glas. Iz njihovih besed, objavljamo jih na strani 3, je mogoče razumeti, da so izgubili vero v možnost rešitve tovarne. Lastniki so jim izklopili celo elektriko, zaradi česar ne delajo niti telefoni. Da bi tovarno ohranili, pa so dalj časa dajali denar tudi iz svojih žepov. SKEI poziva vlado in državni zbor, *>aj preprečita kolaps Slovenskih železarn ^Izvršni odbor SKEI ugotavlja, da sanacija Slovenskih žele-» (SZ) ne poteka skladno s sprejetim zakonom. Denar za ljv ac'j<>, gre za 750 milijonov mark, se namesto v železarne pre-? v ELES in banke. Železuruam je treba dobavljati elektriko po ceni, kot bi jo ločevale v Evropi. Onemogočiti je treba razprodajo podjetij, P°teka v režiji posameznikov in dragih svetovalnih firm. : e Pristojni ne bodo ukrepali, bo prišlo do kolapsa že juni- Podjetja iz sestave SŽ ne bodo mogla več plačevati obresti. Odzvala se je ZLSD Kot nam je povedal Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, seje na njihovo pobudo za vložitev predloga zakona o delovnem času trgovin v državnozborsko proceduro prva odzvala ZLSD. Že v ponedeljek se bosta obe strani dogovorili o pripravi predloga besedila zakona za obravnavo v parlamentu. Konstituiranje konference ZSSS Za ponedeljek, 31. maja, je sklicana 1. seja konference ZSSS. Po konstituiranju bo konferenca obravnavala predlog zakona o delovnih razmerjih in sprejela stališča do tega za položaj zaposlenih zelo pomembnega zakona. Skupščina SDPZ delavcev prometa in preČ S|()venije (SDPZ) je imel legJfl,nj' teden 3. skupščino. De-sjjjj.!'So sprejeli poročilo o delu spre ata v preteklem obdobju, >‘$mmenibe statuta in programske pr r|tve ter dve resoluciji. Za ljen j^nikaje bil ponovno izvo-Pa i °^e Gaubc, podpredsednik e Postal SrpčKoErtfNčak. O skupščini poročamo na straneh 4.00 7. Bo na uskladitev minimalnih plač treba počakati do avgusta? Na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) to sredo je Brane Mišič povprašal predstavnike ministrstva zadelo, kdaj bodo minimalne plače usklajene z rastjo bruto domačega proizvoda. Že na aprilski seji tega sveta je predlagal, naj bi se minimalne plače skladno z veljavnim zakonom o minimalnih plačah in na podlagi podatkov o rasti domačega proizvoda takoj povečale za 3,9 odstotkov. Takojšnje povečanje bi bilo po Mišiču potrebno zato, ker bi se sicer po uveljavitvi novega zakona, ta je začel veljati to sredo, usklajevanje zavleklo do konca avgusta. Predstavniki ministrstva so mu takrat odgovorili, da bo to urejeno v maju. Ker pa se to do zdaj ni zgodilo, je na zadnji seji ESS to sredo postavil omenjeno vprašanje. Meta Štoka z ministrstva za delo mu je odgovorila, da bo treba počakati na uradne podatke o rasti kosmatega domačega proizvoda, pa še novi zakon o minimalnih plačah je začel veljati. Čeprav je Mišič še enkrat ministrstvo pozval, naj uskladitev opravi čimprej, bo nanjo verjetno treba počakati do avgusta. B. R. 2 i1J3 FTO If^iMlitta' št. 20 / 27. maj 1999 DRUGASIRAN V Elanu kompromis v korist delavcev in lastnikov V Elanu Begunje je prejšnjo sredo nezadovoljstvo zaposlenih s tanjšimi plačilnimi kuvertami preraslo v štiriurno spontano stavko. Do tega je prišlo zaradi prizadevanj uprave za zmanjšanje stroškov proizvodnje. V tem okviru sta uprava in sindikat 26. marca podpisala poseben dogovor, po katerem je bil dodatek za malico precej manjši. Ker se je sindikat podjetja ob spontani stavki pridružil zahtevam delavcev, je po mnenju uprave s tem prekršil dogovor. Med upravo in sindikatom so se začela nova pogajanja, ki so se končala v nedeljo, v ponedeljek pa je dve tretjini zaposlenih z osebnim izrekanjem podprlo nov dogovor - kompromis, po katerem bo dodatek za malico za najslabše plačane nekaj večji, boljše plačani pa ga sploh ne bodo dobili. Po dogovoru med upravo Elana in sindikatom podjetja (povezan j e neposredno v ZSSS), sklenjenem 26. marca, so se prejemki zaposlenih zmanjšali za razliko med novo in prejšnjo višino dodatka za malico, torej z enotnih 16.000 tolarjev na 4400 ali za 11.600 tolarjev. Tako velik dodatek za malico je bil po besedah Milene Sitar, sekretarke območne organizacije ZSSS za Gorenjsko, ki je ves čas sodelovala na pogajanjih, nadomestilo za zaostajanje plač za rastjo izhodiščnih plač po splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Pri slab- še plačanih so bili prejemki kar precej manjši. Za delavce je bila sporna tudi točka iz dogovora, po katerem bi drugi del letošnjega regresa za dopust, če bodo poslovni rezultati to dopuščali, prejeli šele februarja prihodnje leto. Dušan Ferjan pravi, daje ta dogovor podpisal v dobri veri, da ga bodo zaposleni razumeli kot dejanje v smeri ohranitve podjetja in več kot 800 delovnih mest. Na tem območju novih zaposlitvenih možnosti ni. Dan po spontani stavki je uprava Elana poslala sindikatu nov predlog. Po tem predlo- Predlog za odložilni veto na zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) postavlja delavce različnih dejavnosti v Sloveniji v neenakopraven položaj. V osebo javnega prava organizacijsko povezuje številne državljane in druge prebivalce Republike Slovenije ne na podlagi opravljanja gospodarske dejavnosti, ampak predvsem na podlagi lastništva. Novi zakon v 45. členu določa, da v njem našteti javni zavodi in centri postanejo last Republike Slovenije in po določenem obdobju po konstituiranju zbornice preidejo v last te zbornice. O prenosu teh sredstev odloča Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. Zakon o zadrugah je leta 1992 določil, da v številnih kmetijskih in živilsko predelovalnih podjetjih 45 % premoženja prevzamejo organizacije kmetov oz. njihovi nasledniki. Vsi državljani Slovenije, ki opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost in so člani kmetijskih zadrug, so enako kot vsi drugi državljani Republike Slovenije prejeli lastninske certifikate, s katerimi so lahko sodelovali pri lastninskem preoblikovanju družbenega premoženja. Novi zakon jim omogoča, da posredno postanejo tudi lastniki v 45. členu naštetih javnih zavodov in centrov. S tem so ti prebivalci v privi- Hvala svetnikom! Državni svet je prejšnji teden izglasoval odložilni veto na zakon o spremembah zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Kot nam je povedal predlagatelj Dušan Semolič, so svetniki skoraj soglasno glasovali za veto. Hvala gre tako: Tonetu Hrovatu, Francu Batagelju, Poldetu Bibiču, Igorju Blažini, Jožku Čuku, Branku Grimsu, Zoltanu Janu, Vencencu Janši, Karlu Kastelicu, Darku Kavreju, Bojanu Korošcu, Vekoslavi Krašovec, Božu Kuhariču, Branku Luk-šiču, Avgustu Majeriču, Branku Matkoviču, Borutu Mehu, Darji Odar, Alojzu Osetu, Milanu Ozimiču, Janezu Praperju, Dušanu Rebolju, Cvetani Rijavec, Veljku Rusu, Borisu Šuštaršiču, Francu Vodopivcu in Milanu Zveru. gu bi bil dodatek za malico odvisen od poredit ve posameznika v tarifni razred. > slabše plačani bi prejeli 10.005 tolarjev, ^ porejeni v višji razred ali višjega pa ne . tega naslova prejeli nič, tudi njihova pjacJ bi bila nižja. Se istega dne sta predsednik UP ' ve Elana Vladimir Šelcbaj in Edin E (predsednik uprave Elan Line), poslal® _ šanu Ferjanu, predsedniku sindikata, P|s s katerim sta zahtevala, naj se sindikat še j* dne izreče o tem, ali podpira zahteve de cev in vztraja pri zastopanju njihovih za. 0(j. Alternativno sta sindikatu predlagala, naj stopi od zastopanja zahtev delavcev in UP^ vi omogoči neposredna pogajanja z zapo» nimi. Omenila sta še tretjo možnost, — . dikat pridobi pooblastilo za pogajanja o za lavce socialno pravičnejšem dogovoru- Sindikat seje po dogovoru s svojimic odločil prav za slednjo možnost. Pogajanj' ^ privedla do novega dogovora, po katerem dodatek za malico za najnižji tarifni razred šal največ 10.005 tolarjev, razvrščeni v v razrede pa ga ne bodo prejemali. p Po tem dogovoru ostaja osnovna P*aca(e. vse tarifne razrede nespremenjena. Po>e§ ga uprava ne bo posegala v bruto plač^ m . upoštevala vse spremembe iz splošne ko .fl tivne pogodbe za gospodarske dejavnos iz dogovora o plačah. Zaposleni v obratu1v rine, kjer so pogoji dela daleč najtežji, o . prejeli dodatek 5000 tolarjev bruto. Drug1 regresa za letni dopust bo izplačan najkasn do 24. decembra letos. . j0. Še posebej pomembna je tudi točka iz ^ govora, po kateri bo po 31. marcu 2000, poteče veljavnost tega dogovora, podjetje? šlo na obračun plač po splošni kolektivni p . godbi za gospodarske dejavnosti ali dr ustrezni pogodbi. u. Zaposleni so ta ponedeljek na tajnem 8^ sovanju podprli ta dogovor. Zaje bilo kar -odstotkov udeležencev tega referenduma, P 34, dva odstotka glasovnic pa j e bilo neve J nih. Skoraj dvetretj inska večina je Dušanu janu zadostovala, daje s predsednikom uPr‘ jj Elana Vladimirjem Selebajem ta dogovor Iz obvestil Elanove uprave, izdanih po sp^ tani stavki povzemamo še, daje odpustila delavcev z individualnimi pogodbam- UR.gj va tudi zatrjuje, da prihajajo za podjetju n( ^ časi. Poslovanje večine profitnih centrm ., bi bilo pozitivno. Zaradi tega se je v®, ma lastnik - Privredna banka Zagreb - od* p za financiranje proizvodnje. V Sloveni.!1 s to potezo ni ogrela prav nobena banka- Uprava je tudi sporočila, da želi z zap^. nimi in njihovimi predstavniki vzpostaviti V , nerske odnose, ki lahko zagotovijo dolg°r da sin legiranem položaju v primerjavi z drugimi državljani, ki so lahko v lastninskem preoblikovanju sodelovali zgolj s svojimi lastninskimi certifikati. Menim, daje ureditev v sprejetem zakonu v nasprotju z ustavo. Državnemu svetu predlagam, naj izglasuje odložilni veto na zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Mag. Dušan Semolič, vodja interesne skupine delojemalcev uspešnost podjetja. Franček Ka' 1E1*"^ ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predseds* 14 P i /•: iV 14 11*111 ,/T1 ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255, nar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • MiniS"5 za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 *avci Mebla Pohištva Branik stavkajo že tretji teden Ldue|avci Mebla nistva Branik smo se t ®0variali dobra dva po začetku lavke, ki ji še ni videti h PCa- To trdo obliko .Ja so 1 o. maja začeli J, zaradi kasnitve Plače za februar in astojev v proizvodnji, katerih prihaja S?H.teg«, ker Dr er!al n’ dobavljen d av°časn°. Ker so se avci zavedali . ^ena tovarne za kraj sy°je družine, so že ^®lik° potrpeli. Pomoči >. Kiso Dfeieli nnhpnp Si? "eJa,0 S* et*loga za stečaj pa ni Da u u prelel1 nobene. a bi preživeli, nekateri s* Ja|° na črno, kruh » eJ° tudi prek meje- evaie Kdo bo predlagal stečaj? bri skušalo rešiti z °di>n°V*tvij° družbe z omejeno k Samostjo. Taje od lastni-S|>j akratnega Sklada za razvoj, le v začetku aprila, ko so zaradi zamude januarske plače dva dni stavkali, so prišli do Franka Što-kla, generalnega direktorja Mebla Holdinga. Takrat so z njim sklenili dogovor, po katerem naj bi v njihovo družbo z omejeno odgovornostjo priteklo 20 milijonov tolarjev, namenjenih za izplačilo plač in financiranje proizvodnje. Novi denarje zadoščal nekako do 20. aprila, ko so se težave s financiranjem proizvodnje obnovile. Ker denarja ni bilo tudi za plače, je Štokelj 22. aprila prišel v Branik. Obljubil je izplačilo plač do konca meseca, vendar se to ni zgodilo. Ker je začelo primanjkovati tudi materiala za dokončanje proizvodnje in v montaži niso mogli več pakirati izdelkov, je stavkovni odbor 10. maja začel stavko. Na naše vprašanje, ali je po začetku stavke prišlo do pogajanj in kakšni so rezultati, so člani stavkovnega odbora odgovorili, da se (]r 7aJe Slovenske razvojne sto bc’ najela proizvodne pro-ne re 'n »premo. Najem ni bil Ho| ,Srec*cn, ampak prek Mebla - In8a-upravnika premože- nja v« kajo_(n so nam povedali stavna . > Je bila že prva pogodba kor Jena v škodo tovarne in v njh st lastnika oziroma uprav-M(>hf"ern°ženja- To pogodbo za tor n je Podpisal takratni direk-vih "''•'dar Markič. Zaradi prta Poslovnih težav gaje že Ic-CUr, zamenjal Vladimir neL, Taje takoj ugotovil, da le s^|ere finančne listine niso bi-in t adne z dejanskim stanjem, ^ilo* KjiVa* rev'z'J°' vendar te ni ljubi' .Vi direktorje sicer ob-SU Jal 'zboljšanje, a seje vse te8aPaj Vlekl° in vlekl°- Zaradi bj: ^'zguba naraščala, zdaj naj W! b||° za 380 milijonov to-Vj|i V’ kur pa še ni dokončna šte-$t -Ciirkje skupaj s Cvetkom (podpredsednikom °d družbenikov odkupil rUdi, totni lastniški delež. Zabit,. e§a je lastnikov Mebla Po-S,Va Branik le še 32. stavkajoči pravijo, da pred-^rUn'iT°V lastnika premoženja v 'ku dosedaj niso opazili. Še- - - Ko je stavkovni odbor seznanil vodstvo holdinga z načrtovano protestom pred občino Nova Gorica, so slišali očitek, da bodo tako blatili Meblo. Transparenti ob regionalni cesti v Braniku očitno niso tako moteči. Aleksander Žorž, predsednik stavkovnega odbora ni zgodilo nič omembe vrednega - pogajanj ni bilo. Šele 21. maja je Štokelj spet prišel v Branik, vendar s svojimi predlogi za prekinitev stavke in nadaljevanje proizvodnje s stavkovnim odborom ni našel skupnega jezika. Štokelj je namreč stavkovnemu odboru predlagal, naj njegovi člani, če delavci tega nočejo, odpremijo izgotovljeno proizvodnjo (program Futura, vrednost 7 do 8 milijonov tolarjev, namenjen Modernim interierom). Štokelj je po besedah članov stavkovnega od- bora pokazal zanimanje tudi za blagovno znamko, za katero tovarna iz Branika plačuje pol odstotka od realizacije. Po najemni pogodbi in pogodbi o franšizin-gu iz leta 1992 je mesečna najemnina znašala tri milijone tolarjev, zdaj pa je zmanjšana za milijon. Sicer pa je stavkajočim Štokelj očital, da mu najemnine tako in tako ne plačujejo. Ko so ga opozorili, da ni lastnik, jim je odgovoril, da premoženje upravlja kot dober gospodar. Stavkajoči so tudi obveščeni, da nobeden od upnikov, naj večji je Holding Meblo, ni pripravljen vložiti predloga za začetek stečaja. Kolektiv je v tem položaju stavkovnemu odboru naročil, naj pri stavkovnih zahtevah vztraja. Člani stavkovnega odbora ne verjamejo več v možnost prisilne poravnave - rešitev vidijo le v stečaju. Če bi do njega prišlo, bi vsi odšli na zavod in tisti, ki bi proizvodnjo organizirali na novo, bi se sami odločili, koga bodo povabili na delo. Stečaj bi rešil tudi vprašanje socialne varnosti invalidov. Vseh delavcev je zdaj še 71, pred desetletjem jih je bilo skoraj 200, po nekaterih izračunih jih bo lahko ostalo še nekaj več kot 40. Prav med našim pogovorom je stavkovni odbor prejel pismo Franka Štokla. Napisal je, da so ga na sestanku 21. maja stavkajoči narobe razumeli. Zaposlene obvešča, da bo proizvodnjo nadaljevalo podjetje Meblo Poslov- ne storitve, ki bi po pogodbi prevzelo potrebno število delavcev in priskrbelo material za delo. Po stečaju Pohištva Branik bo proizvodnjo spalnic nadaljevala nova družba. Če stavkajočim to ne ustreza, je edina rešitev odpoved pogodbe o najemu in franšizin-gu. Proizvodnja spalnic pa bi se v tem primeru nadaljevala, vendar brez pogajanj. Tako Štokelj, ki na koncu pisma ni napisal niti pozdrava. Na naše vprašanje, kakojjud-je preživijo, je Aleksander Žorž, predsednik Šinlesa in stavkovnega odbora, odgovoril, da težko in daje nujhuje tistim iz iste družine. Znajdejo se tako, da delajo na črno, tudi čez mejo, tudi zemlja jim lajša težave. Pomoči ne bodo iskali ne le pri svojem sindikatu Sinlesu, ampak tudi pri Karitasu. Ko so župana in njegove sodelavce prosili, naj pomagajo ohraniti podjetje in delovna mesta, so zvedeli, daje rešitev le v novi organiziranosti. Ivan Furlan Kodermac, sekretar območne organizacije ZSSS za Posočje, pa je Štoklje-vo pismo komentiral takole: “Nihče jim še ni ponudil rešitve, vendar bi bili delavci v Braniku pripravljeni sprejeti vsako ponudbo, po kateri bi ohranili podjetje in delovna mesta ter možnost zaslužka.” Po našem mnenju je Štokljevo pismo še en poskus izigravanja stavkajočih delavcev. Prav bi bilo, da ostanejo enotni in mu ne nasedejo. Franček Kavčič 3. skupščina Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Barko varno pripeljali k bregu V Celju je bila prejšnji četrtek 3. redna skupščina Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Na njej so delegati potrdili predlagano poročilo o delu v preteklem obdobju. Sprejeli so tudi programske usmeritve za delo v prihodnjem obdobju in spremembe statuta. Predsednik sindikata bo še naprej Jože Gaube, podpredsednik pa Srečko Lorenčak. Iz vsega, kar smo slišali na skupščini, je zelo jasno, da bo SDPZ še naprej eden od trdnih členov ZSSS. Semoliču in Rajku Lesjaku, izvršnim . jem in strokovni službi ZSSS. Posebej seje valil tudi Cvetki Gliha, sekretarki SDPZ-zaslužna za to, da so bili aktivisti sindikata!# bardirani z informacijami. Vrata sindikata so za vse, ki so potrebovali pomoč, vedno odp Predsednik SDPZ je uvodoma pozdravil goste: sekretarja ZSSS Rajka Lesjaka, Daniele Ledoux, kolegico iz sindikata francoskih PTT delavcev, vključenega v CGT, Jadranka Veharja in Vlasto Mesarič, kolege iz hrvaškega sindikata prometa in zvez, generalnega direktorja Pošte Slovenije Antona Podgorelca, predstavnika Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov (ZZŠAM) Alojza Seliča, nekdanjega predsednika Vinka Vidica, prejšnjo sekretarko Hildo Žežko. V uvodnem nagovoru je Jože Gaube dejal, da na zadnji skupščini pred štirimi leti ni bilo mogoče vedeti, da bo delo v tem obdobju tako zahtevno. Že pred prejšnjo skupščino je namreč SDPZ podpisal vse kolektivne pogodbe dejavnosti. Delo SDPZ v zadnjem obdobju je primerjal z vožnjo barke po razburkanem morju. Do obale je priplula, ker je bil sindikat enoten in ker je čvrsto povezan v ZSSS, kjer je člen močne verige. Največ delaje bilo pri obrambi kolektivnih pogodb in sprejemanju nove delovnopravne zakonodaje. Tudi v prihodnjem obdobju bodo interesi članstva prva skrb SDPZ. Jože Gaube seje za sodelovanje in pomoč pri delu zahvalil po vrsti: območnim organizacijam, predsedniku in sekretarju ZSSS Dušanu Gostje skupščine v prijateljskem klepetu. Jože Gaube, dosedanji in novi pfe sednik SDPZ (levo), in Srečko L° čak, podpredsednik SDPZ (zgoral‘ Gaube je izrazil zahvalo tudi predse :dnik( sindikatov podjetij, ki so pogosto nosili gl ...---v.--- r-J~“J’ ---1--C"------ "f. „1 breme sindikalnega dela. Zaslužni so tudi * da ima SDPZ kakšnih 12.000 članov. Prvi je udeležence skupščine pozdravil Kaluža, sekretar celjske območne orga"1 cije ZSSS. Ril V imenu ZSSS je udeležence pozdravu ko Lesjak (opravičil je Dušana Semolič^ je odšel na zasedanje izvršnega odbora v v Bruselj). Najprej seje Jožetu Gaubejuf-valil za zahvalo in dejal, daje pri tem 1 prijeten občutek. Žal se beseda hvala v o c nizaciji premalo uporablja. Izrazil je str' nje s primerjavo sindikata z barko na ° “ tem razburkanem morju. Tako je zaradi ker delavcem in sindikatom ni nič dan°_ mo po sebi, vse si je treba izboriti. Sin®1 ki se lahko pohvali s toliko kolektivnim' K godbami kot SDPZ, je nedvomno dobe' pogodbe so dokaz, daje za članstvo nekaj rejenega. Za ZSSS pa je dejal, daje edina org1"1 ,£ cija v Sloveniji, ki ji je v zadnjem letu porasel za 30 odstotkov. Čeprav je za Sv® dne sindikate to dobro, so zaradi tega P članstvom še bolj odgovorni, ne smejoj1^ zočarati. Sindikatom pa ne gledajo pod P le člani, ampak tudi drugi. ^ Sindikat prometa in zvez je na zboro^jj ZSSS pripeljal več kot 300 avtobusov. je prispeval svoj delež pri akcijah v z' predlagano pokojninsko reformo. Tudi h je torej zaslužen, daje delovna doba of SffiKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ št. 20 / 27. maj 1999 ,nr^iter'j za upokojevanje, daje znižana po-e™a starost... (lilo |CZa sv°bodnih sindikatov je edina sin-v a na centrala iz Slovenije, ki je vključena je Vr°Psk° sindikalno konfederacijo. Na spre-kal' V t0 Ve*'ko sindikalno družino smo ča-di t'eSec*em let, čakanje seje splačalo. Zaradi. nas morajo partnerji v naši državi še (ja {sPoŠtovati, v Evropi je namreč navada, Sp Se Zak°ni, ki urejajo položaj delavcev, eJernalo le s sindikalnim soglasjem. katerega sestavi posluje tudi Hotel Celea, v katerem je bila skupščina SDPZ. Povedala je, da so vsi zaposleni, ki so člani sindikata, včlanjeni v Svobodne sindikate in da v Izletniku delavci že sedaj delajo po 36 ur na mesec. Zaposleni načrtujejo, da bodo postali večinski lastniki podjetja. Pozdrav je zaključila z besedami, da seje tudi ona od Svobodnih sindikatov marsikaj naučila. Udeležence je prijetno presenetil tudi predstavnik hrvaškega sindikata, saj je govoril v pogoj napredka podjetja. Tevž je poudaril tudi pomen soupravljanja, ki daje znak odličnosti podjetja, tudi delavski direktorji v podjetjih niso zanemarljivi. Generalni direktor Pošte Slovenije Anton Podgorelec je povedal, da imajo v tem podjetju več sindikatov, odnose z njimi so uredili s podjetniško pogodbo. Sociale pa Pošta Slovenije ni nagnala iz podjetja, zato zelo skrbi za zadovoljstvo zaposlenih. Podjetje delavcem ne pomaga le pri letovanju v lastnih po- Cvetka Gliha ob pomoči Janka Kar-doša podeljuje priznanje Ferdu Vudler-ju. Priznanje SDPZ so prejeli tudi: Milan Fujs, Jože Jug, Marica Lisjakt Bojan Malnar, Jože Ožek in Marjan Švajger. T°b0 roj „• ludi potrebno, saj je pred Svobodni-Zakri lkuti nebaj zelo zahtevnih nalog, nov tiv h 0 delovnih razmerjih, zakon o kolek-u pogodbah in tudi zakon o stavkah, ki Prom • ne*ltiaH povezovanje delavcev v sindikate dejavnosti. Vsak član sinil^ a Se mora usposobiti za to, da bo pripravljen in usposobljen sprožiti $ind?e mehanizme za varstvo svojih pravic. Le usposobljeni člani p0r ?ata in sindikalni zaupniki lahko zagotovijo, da bodo sindikati mu Z(\ uveljavitev, varovanje in izboljševanje ekonomsko-social- S[)pylC' r0(j .'- Jc sani in skupaj z drugimi sindikati, vključenimi v ZSSS, pod-je p . kolektivnih pogodb posvečal osrednjo pozornost. Uspelo nam Ibraviti in skleniti vse kolektivne pogodbe dejavnosti, razen kopo,, Pogodbe z.a dejavnost blagovnega cestnega prometa. Tudi ta \ptfj (>aje bila pripravljena v našem sindikatu in je v zaključni fazi V^vr!anja ‘n podpisa. b0lj ° . menimo, da se morajo kolektivne pogodbe dejavnosti še trditi kot temeljna raven sklepanja kolektivnih pogodb. Kolek-\>Sak Pogodbe dejavnosti morajo postati neposredno uporabljive za pQ posameznega delodajalca. Podjetniške kolektivne pogodbe de:n lJ ‘e nadgradijo standarde in normative iz kolektivnih pogodb ati V(,. . P° tudi vnaprej vztrajal, da so kolektivne pogodbe dejavno->iqSn 1,11 način urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, jtij(J 1,1,0vali bomo, da se te pravice, obveznosti in odgovornosti ure-8°fjL eri°stranskimi splošnimi akti delodajalca. V kolektivnih po-dQjai dejavnosti bomo bolj kot doslej uveljavili obveznosti delo-^r,,u\>r Za zaSotavljanje ravni zdravja in varstva pri delu in za za-Vq^0 ‘Janje sredstev za prostovoljno zdravstveno in pokojninsko za- SfipPje’ ki bosta davčno stimulirana. f*ov , vztrajal, da se plače usklajujejo z rastjo življenjskih stro-^j/j’VlVe dokler inflacija ne doseže ravni inflacije v razvitih evrop-io fžavah. Prav tako bomo vztrajali, da se plače realno povečuje-e,ni porast produktivnosti dela in da bodo izplačane plače zago- tavljale delavcu in njegovi družini dostojno življenje. Večja poslovna uspešnost in učinkovitost zaposlenih oziroma podjetja kot pravnega subjekta naj se izkazuje predvsem v večjem dobičku podjetja in udeležbi zaposlenih pri dobičku na podlagi dela. Poleg plač bomo ohranjali tudi vse do sedaj uveljavljene osebne prejemke in povračila stroškov. Ni nikakršnih razlogov za njihovo ukinjanje in morebitno zniževanje. V SDPZ bomo tudi v bodoče podpirali minimalno plačo kot najnižje možno izplačilo za poln delovni čas. Hkrati si bomo prizadevali, da bi se znesek minimalne plače uveljavil kot osnova za določitev osnovnih plač po kolektivnih pogodbah. Vztrajali bomo, da se razponi osnovnih plač pri delodajalcu ne morejo povečevati, če se kolektivna pogodba dejavnosti v celoti ne uresničuje. Temeljno vodilo SDPZ tudi pri naslednjih pogajanjih bo, da bomo vselej zahtevali maksimum, ki pa ne bo ogrožal razvoja in delovnih mest. V SDPZ se zavedamo, da globalizacija ekonomije in proces približevanja ter združevanja Slovenije z Evropsko unijo prinašata nove rešitve. Zato bomo te procese spremljali, se strokovno izpopolnjevali in na ta način krepili našo pogajalsko vlogo. Razmere v svetu, in to v kapitalističnem svetu, kažejo, da so spoznali, da je sodelovanje in skupno reševanje uspešnejše ter ekonomsko učinkovitejše od konfliktnega reševanja problemov. Čeprav se sindikati nikoli ne bomo povsem odpovedali pritiskom, mora moč argumentov prevladati nad močjo groženj. Pri tem bomo spremljali dogajanja doma in v svetu, upoštevaje načelo “učiti se od dobrega, izogibati se slabemu ”, Nove razmere in novi odnosi terjajo od sindikata kadrovsko in strokovno močan sindikat, temelječ na načelih solidarnosti. Naše dosedanje delo kaže, da smo na pravi poti. SDPZ je sindikat, vreden zaupanja. Ustanovili konzorcij kupcev Tama v stečaju Na pobudo Slovenske razvojne družbe je konec minulega tedna okoli 30 zainteresiranih ustanovilo konzorcij za nakup premoženja Tama v stečaju. Vodja konzorcija je Anton Čoki iz Slovenske razvojne družbe, v petčlanskem svetu konzorcija pa so trije predstavniki zainteresiranih kupcev, predstavnik Slovenske razvojne družbe in predstavnik mestne občine Maribor. Kupci naj bi za Tamovo premoženje plačali skupaj 10,5 milijarde tolarjev, za kolikor gaje bil stečajni senat pripravljen prodati podjetju MTI Evropa. Ce člani konzorcija ne bodo na žiro račun stečajnega upravitelja nakazali are 1,05 milijarde tolarjev, bo stečajni upravitelj začel prodajati premoženje Tama po delih. Kakor piše v konzorcijski pogodbi, je cilj konzorcija, da celotno industrijsko območje na Teznu v Mariboru zaživi kot proizvodno-obrtno-storitvena cona. V njej naj bi prišlo do revitalizacije proizvodnje, ki bo prispevala k oživljanju mariborskega gospodarstva. Po konzorcionalni pogodbi bi bile ceste in parkirišča, transformatorji in zelenice prenesene na mestno občino Maribor, ki naj bi nato to upravljala. V zameno za to preneseno premoženje pa naj bi bili kupci oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predstavniki mestne občine na to niso pristali in so predlagali, da bi bila občina le upravljavec in ne lastnik, bodoči lastniki pa naj bi plačevali prispevek za uporabo stavbnih zemljišč enako kot vsi drugi. Zainteresirani kupci so bili nad takšnim stališčem predstavnikov mestne občine, kije presenetilo tudi predstavnike Slovenske razvojne družbe, ogorčeni, ker so menili, da bi mestna občina morala sprožiti postopke za spremembo neživljenjskih odlokov, saj Maribor ob sanaciji Tama ne more stati ob strani. Po burni razpravi so člani konzorcija mestni občini Maribor dali tri dni časa, da še enkrat pretehta svoje stališče. Če ga ne bo spremenila, pa bodo morali vsi zainteresirani kupci plačati za 5,5 odstotka večjo kupnino. V tem primeru kupci infrastrukture ne bodo odstopili mestni občini, temveč bodo ustanovili posebno delniško družbo, ki jo bo upravljala. Nekateri zainteresirani kupci so že napovedali, da se bodo v tem primeru umaknili iz konzorcija, saj nimajo denarja za višjo kupnino. Člani konzorcija so se dogovorili, da bodo v treh dneh podpisali pristopno izjavo in hkrati plačali članarino za konzorcij v višini pet promilov vrednosti premoženja, za katerega se potegujejo. V treh dneh po pozivu vodje konzorcija pa bodo na poseben žiro račun plačali še 10-odstotno varščino. S tako zbranimi sredstvi bo vodja konzorcija stečajnemu upravitelju plačal aro za nakup premoženja Tama v celoti. Dan po ustanovitvi konzorcija so na mestni občini Maribor demantirali navedbe v nekaterih medijih, da mestna občina ni pripravljena sodelovati pri reševanju problematike Tama. Po besedah mariborskega župana Borisa Soviča je prav mestna občina predlagala oblikovanje konzorcija kupcev, kar je nadzorni svet Slovenske razvojne družbe tudi sprejel in za uresničitev zadolžil upravo. Po Sovičevih besedah je strateški interes Maribora, da bi na lokaciji Tama nastala ekonomska cona, ki bi nudila podjetnikom veliko olajšav - tudi pri priključninah in pri plačevanju prispevka Slovenska razvojna družba Je že plačala 500 milijonov tolarjev varščine V konzorcij so se prva vključila podjetja MPP lasti Slovenske razvojna družbe. Omenj ^ podjetja imajo v najemu velik del premOj Tama v stečaju. Slovenska razvojna družbaj v imenu svojih podjetij, ki poslujejo na k’' ciji lama, na poseben žiro račun Konzorcij a cev Tama v stečaju že nakazala varščino v šini 500 milijonov tolarjev. Ko bo vodja ko^ zorcija na omenjenem računu od drugih za teresiranih kupcev zbral še 550 milijonoV 0 larjev, bo lahko na račun Tama v stečaju P k čal aro za nakup premoženja Tama v celoti, h ostaja odprto samo še vprašanje, ali mu bo to pravočasno uspelo. Če bo konzorcij aro plačal, pa ostaja VF.^ šanje, ali mu bo v naslednjih šestih me uspelo zbrati celotno kupnino, ki znaša milijarde tolarjev. Da ne gre za majhno vso j dokazuje tudi dejstvo, da ima ameriški poslovn indijskega rodu John Eapen, ki je prvi na ® znamu kupcev celotnega Tamovega PrerTI‘, nja, s plačilom are velike probleme. Kljub mu pa v njegovem podjetju MTI Evropa se dno zatrjujejo, da bo aro plačal. Kdo bo tot hitrejši: ameriški poslovnež ali konzorcij mačih kupcev? Kaj pa, če nas čaka prosene nje in se bodo za nakup Tama združili vsi- So- za stavbna zemljišča. Mestna občina je p° ^ vičevih besedah pripravljena konzorcij < , bo tako, kakor je bilo dogovorjeno, de 0 . v ekonomski coni, z odlokom priznati vse o šave, ki so za takšne cone predvidene. ^ Podjetje W in G prihaja na zeleno vejo Marjana Batič: Podjetje W in G izvozi 95 odstotkov proizvodnje. V podjetju W in G, ki daje de- F0712. Po besedah direktorice lo in kruh 107 delavcem, so pro- Marjane Balič bodo tudi tega iz-izvedli 500. asfaltni finišer tipa vozili, saj podjetje 95 odstotkov svoje proizvodnje izvozi, zl& Nemčijo, Francijo in nekatere t žave na območju bivše Ju£°y0„ vije. Največ prodajo podjetju egele iz Nemčije. Delovnega uspeha so bil' q seli tudi delavci podjetja w [ saj uspešno poslovanje p°dl vpliva tudi na njihov ekonoflP in socialni položaj. “Plačej’1' mo po kolektivni pogodbi.s jj|j da v prvih treh tarifnih ra/-f nimamo nikogar. Tako je * * * v . šem podjetju najnižja bruto p 73.000 tolarjev. Kvalificiran1 .j lavci pa prejemajo plačo za F ^ tarifni razred,” pravi predsed” tek- SKEI v podjetju Josip Hu^ ^ Lani smo dobili tudi regN'. letni dopust, ki ga prej žara ^ žav v podjetju nismo dobn1 - Po Humkovih besedah Je -fl sodelovanje med sindikat0 vodstvom podjetja korekt ^ dobro. Vse skupaj pa vp'lV *e-večjo produktivnost delu in dalje uspešnejše poslovanj5 " jetja. t K- iz Sodne prakse -----_______Piše: dr. Aleksej Cvetko Pristojnost družbenikov n ^ ?0sP°darski družbi z omejeno odgovor-kfwi*° (^V^*)en'^i z družbeno pogodbo lahti ,®l°čijo, da imajo poleg pristojnosti, ki Do k .(*a*e ze zakon, tudi pristojnosti, ki so » dolo«ne z družbeno pogodbo. <>c Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Vlil Ips 15/99 z dne 13. 4. 1999) So?'?6 prve stopnje je ug zahtevku tožnice in razv stri° s*<*ePa organov tože oH? v ° razPoreditvi tožnice j ,v 'l°^da je tožena stran v r,Zn,a tozn>c> obračunati razli adomestilih plač za novei Jr in december 1995 in jan plač'™31 *n marec Z 996 t ®dbijani sodbi kršilo d l0dVne Predpise, ko je del,', r>0stoPku za sister Str^izijsk° sodišče , 1 u8°dilo in sc tov r) --------- d°ločhZbe lahko '°čbe 449. in 2 kona o gospodarskih družbah (ZGD - Uradni list RS, št. 30/ 93), pristojen poslovodja (direktor). Vendar bi bila njegova pristojnost podana samo v primeru, če si glede na določbo zadnje alinee 439. člena ZGD, takega odločanja družbeniki ne bi zadržali zase. V zadnji alinei 439. člena ZGD je namreč določba, da imajo družbeniki, poleg v zakonu naštetih pristojnosti tudi pristojnosti za odločanje v drugih zadevah, za katere tako določi sam zakon ali družbena pogodba. In iz 40. člena predložene družbene pogodbe tožene stranke izhaja prav to, da so družbeniki (skupščina) pristojni za sprejem pogodbe o ustanovitvi družbe, njene spremembe in dopolnitve in druge splošne akte, ki načelno urejajo delo in poslovanje družbe, izvedbene akte pa sprejema direktor. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sklep o ustanovitvi delovnega mesta upravnik za gospodarjenje in vzdrževanje stanovanj 17. 11. 1995 sprejel organ, ki za to ni bil pristojen. Glede na to, daje nemoteno delovanje družbe odvisno od vrste del in nalog, kijih bo ta opravljala in od plačila za opravljanje teh del in nalog, je poseg v to področje pri osemčlanskem kolektivu še kako v interesu družbe in sodi v področje načelnega urejanja in poslovanja družbe. Zato je tak sklep oziroma sprejem sistematizacije, kije določal tudi sistem plač, v spornem primeru lahko samo v pristojnosti skupščine tožene stranke. Ker je skupščina tožene stranke ustrezen akt sprejela šele 13.2. 1996, tožnica na delovno mesto, ki ga pred tem datumom ni bilo, po razrešitvi s funkcije direktorja, ni mogla biti razporejena. Zato tudi nista bila zakonita sklepa tožene stranke z dne 17. 11. 1995 in 4. 1. 1996 o razporeditvi tožnice na delovno mesto upravnik za gospodarjenje in vzdrževanje stanovanj. In to niti ne v primeru, če po vsebini sporna razporeditev ni bila opravljana zaradi šikanoznih namenov. Zaradi nezakonite razporeditve na neobstoječe delovno mesto je bila tožnica prikrajšana pri plači in ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi celotno pri krajšavo pri plači, ki jo je ta s tožbo uveljavljala. Revizijsko sodišče pri tem samo še poudarja, da se tako določbe 13. člena kot tudi določbe 17. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), na katere se sklicuje sodišče v izpodbijani sodbi, nanašajo na razporeditve na delovno mesto, delovno mesto pa se določi v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in sprejme po pristojnem organu. Pred določitvijo delovnega mesta v aktu nanj ni možno razporediti niti poslovodnega organa (direktorja), ki ni bil znova izbran (13. člen ZTPDR), niti zaradi nujne potrebe delovnega procesa drugega delavca (drugi odstavek 17. člena ZTPDR). Zato je, kar je že bilo poudarjeno, materialnopravno zmotna odločitev pritožbenega sodišča v izpodbijani sodbi, in je revizijsko sodišče na podlagi določb prvega odstavka 395. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo.” Sindikalna lista Maj 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.693,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27.3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.955,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za pretirano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 53.311,00 45.321,00 -za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 334.774,00 493.197,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 100.432,00 - ob smrti v ožji družini 50.216,00 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 5. Zajamčena plača 39.082,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - največ 115.079,00 (70 % povprečne slovenske plače) oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 90.641,00 68.223.00 39.082.00 84.800,00’ 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za prehrano je v januarju nižji za 11,00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehrambenih izdelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za prehrano dvakrat na leto in z rastjo cen prehrambenih izdelkov je naš. Če bi veljala eskalacija kot za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT na dan. Za januar pa bi se povišal na 545,00 SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini 548,00 SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v višini 537,00 SIT usklajen na višji ravni. 4. Nova višina regresa bo veljala po objavi aneksa KP za negospodarstvo v Uradnem listu. Strokovna slulba ZSSS 10 1 ^ ET/fl [?T?ITiTnTTT' št. 20 / 27. maj 1999 Poklicni gasilci in drugi delavci Javnega zavoda za zaščitno in požarno reševanje Maribor so v ponedeljek opozorilno stavkali. Na ta način so vodstvo zavoda in Mestno občino Maribor, ustanoviteljico zavoda, še enkrat opozorili na nespoštovanje podjetniške kolektivne pogodbe in na neurejen plačni sistem v zavodu. Če se pristojni v naslednjih dveh tednih ne bodo odgovorno lotili uresničevanja stavkovnih zahtev, bodo mariborski poklicni gasilci Poklicni gasilci v Mariboru stavkali zaradi nespoštovanja podjetniške kolektivne pogodbe stavkali - vendar takrat do uresničitve stavkovnih zahtev. V času stavke so poklicni gasilci opravljali vsa intervencijska dela, niso pa opravljali nobenih drugih storitev in vzdrževalnih del. Ustanoviteljske igre z gasilci in vodstvom javnega zavoda O boju mariborskih poklicnih gasilcev, ki so domala vsi člani Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije, smo v Novi Delavski enotnosti že pisali, ko so na svojem februarskem zboru napovedali stavko že za 23. februar. Takrat so terjali spoštovanje podjetniške kolektivne pogodbe v celoti, izplačilo plač po aktu o sistematizaciji in vrednotenju delovnih mest ter o določitvi osnovne plače delavcev od 1. septembra 1998 naprej tako, kot je določeno v 57. členu podjetniške kolektivne pogodbe. Prav tako so terjali plače po dejansko opravljenih urah (delo preko delovnega časa, nočno delo in dodatek za zahtevnost dela). Delavci so zahtevali tudi ureditev prehrane med delom, izdajo odločb o dopustih in izdajo novih odločb o zaposlitvi. Zaradi teh stavkovnih zahtev je Mariborski župan imenoval pogajalsko skupino (vodi jo Slobodan Stojanovič, direktor službe za zaščito in reševanje), ki seje začela pogajati s stavkovnim odborom. Pogajalci so našli kompromisno rešitev, na njeni podlagi so poklicnim gasilcem začeli izplačevati dodatek k plači za pooblaščene osebe in določene delavce na področju obrambe in zaščite za posebno nevarnost in ogroženost ter dodatek za posebne napore in psihofizične obremenitve. Ta dodatek znaša približno toliko, kolikor bi delavci prejeli po novi podjetniški kolektivni pogodbi. Pogajalci ustanovitelja in stavkovnega odbora so se že februarja tudi dogovorili, da bodo vse odprte probleme rešili z novim aktom o sistematizaciji in vrednotenju delovnih mest, ki naj bi ga pripravili v skladu s 57. členom podjetniške kolektivne pogodbe do 15. marca. Zaradi vsega omenjenega so mariborski poklicni gasilci februarja stavko preložili. So se Občinarji pogajali s figo v žepu? Po mnenju stavkovnega odbora kasnejša pogajanja niso potekala tako, kot so se dogovorili pred prekinitvijo stavke poklicni gasilci. Vodstvo zavoda je ustanovitelju poslalo v potrditev akt o sistematizaciji in vrednotenju delovnih mest, ki gaje predhodno uskladilo s sindikatom, vendar pa pristojni organi ustanovitelja nanj niso dali soglasja. Še več: za- voda in sindikata sploh ni nihče obvestil, kaj naj bi bilo v omenjenem aktu lahko sporne- V stavkovnem odboru sklepajo, daje bila kolektivna pogodba sporna zato, ker takratni direktor zavoda Savo Juhart, ni pridobil soglasja ustanovitelja, kot to zahteva zakon o zavodih in statut zavoda. Številni poklicni gasilci, ki Juharta dobro poznajo, so prepričani, da se za podpis podjetniške kolektivne pogodbe ni odločil na lastno pest in daje imel vsaj tiho soglasje pristojnih predstavnikov ustanovitelja. Predstavniki sindikata poklicnih gasilcev se spominjajo, da med pogajanji Juhart marsikdaj ni povedal svojega mnenja o posameznem členu podjetniške kolektivne pogodbe, češ da se mora posvetovati s pristojnimi. Kakor kaže, pa so ti pristojni sedaj, ko so se pojavili problemi, stisnili rep med noge in prepustili Juharta samega v navzkrižnem ognju med ustanoviteljem in delavci. Konec marca je direktor zavoda Savo Juhart pisno zaprosil za predčasno razrešitev. Za to je navedel dva razloga: ker pred podpisom podjetniške kolektivne pogodbe ni pridobil soglasja za njen podpis od ustanovitelja in ker pristojni organi niso dali soglasja k predlogu akta o sistematizaciji in vrednotenju delovnih mest. Mestni svet je Juharta v začetku majara^ rešil s položaja direktorja s I. junijem, za v- ^ direktorja pa je imenoval poveljnika J°zt-Žokarja. Nezadovoljstvo poklicni gasilcev je doseglo vrh * odpovedjo podjetniške kolektivne pogodbe Po razrešitvi pa je Juhart poslal sindjk*111 dopis, v katerem med drugim piše: ‘ ‘Sind^ poklicnih gasilcev zavoda obveščam. da ni- mam pristojnosti in tudi ne pooblastil us novitelja zavoda, da bi sklepal dogovor o P daljšanju veljavnosti podjetniške kolektiv pogodbe. Zato Sindikat poklicnih gasilcev ^ nega zavoda za zaščitno in požarno rese adbena nje Maribor obveščam, da kot pogon^ stranka dajem odpoved h kolektivni p°S(’ bi za poklicne gasilce in druge zaposlene lavce v zavodu z 18. 5. 1999.” Zbor delavcev je vodil predsednik stavkovnega odbora Leon Pilinger. Omenjeni sklep je še stopnjeval nakopi ,jčen° nezadovoljstvo. Direktorju v odstopu J je sin- dikat takoj pojasnil, da podjetniška k°^ tivna pogodba velja naprej, ker niso izp' njeni pogoji za prenehanje veljavno omenjeni kolektivni pogodbi namreč P1; “Če ob izteku časa, za katerega je sk'e^;1 na ta pogodba, ni sklenjena nova pog°“j_ in če nobena od pogodbenih strank ne pove kolektivne pogodbe, se njena velj nost podaljša do sklenitve nove kolektj pogodbe." Sedmi člen omenjene kolektj ^ pogodbe pa določa: “V primeru, da ena pogodbenih strank krši obveznosti, kiT V prevzela s kolektivno pogodbo, lahko p°8, sti- bi zvesta stranka odstopi od pogodbe- • stop je potrebno drugi stranki predhodne I’. sno napovedati v roku, ki ne sme biti kraj; d- od treh mesecev. Pred iztekom roka iz Pr^j. hodnega odstavka pogodbe ni mogoče 1 povedati.” . -jjiia V pismu, ki so ga sindikalisti naslov dp°' direktorja, piše tudi: “Kot razlog za o1 IV ved kolektivne pogodbe ste navedli vaš° ra„. rešitev s funkcije direktorja, ker pret ^ nim podpisom niste pridobili ustreznega^ glasja ustanovitelja zavoda. V zvezi s j menimo, daje to vaš osebni problem-sindikat ne more posegati v vaše odg0^. nosti do ustanovitelja. Najmanj pa je m’ -j ko razlog za odpoved pogodbe. Ne gleC*6 d°iT funkcijo sindikata pa opozarjamo na u čilo 10. člena statuta zavoda, ki med pr,s §IB!KAT POKLICNIH GASILCEV št. 20 / 27. maj 1999 i >13 ^mii'^ii'l-'v 11 ostmi direktorja navaja tudi to, da direk-r 0 plačah v skladu z veljavnimi sto' P'S'‘ ^*et*e na to menimo, da ste bili pri-(]u^ni 5a Ureditev plačnih razmerij v zavo-- vaš odnos do ustanovitelja in vaša odit vornost glede na druge veljavne predpi-Pa ne more biti razlog za poseg v zako-n|v? sPrejete akte, kamor sodi tudi podjet-Ska kolektivna pogodba.” javita za kolektivno po9odbo ne^tav*covn' odbor zaradi vsega navedenega ne sPrcJema odpovedi podjetniške kolektivne 1°^' Zaradi nastalega spora pa je predaj?. Ustanovitev komisije za pomirjanje, ki J tli jo vodil ugleden pravni stro- ___ praVnJ;|k in odvetnik Albin Ploj. tov ntako Je stavkovni odbor ugo-1 > da podjetniška kolektivna J™* ni bila realizirana iz-tla UCn° P0 krivdi vodstva zavo-Sji’Zato Sindikat poklicnih ga-0l ev v zavodu začel ob pomoči d močne organizacije ZSSS v Po-D Vju Postopek za izterjavo plač l^e°!TlenJeni kolektivni pogodbi. be r.IZVajanja kolektivne pogod-nom?^'k.atn* mogel zagotoviti po Za 5|a'n' Poti, je stavkovni odbor maj napovedal stavko. v ^tavka poklicnih gasilcev seje Ponedeljek začela s sejo stav- Neredu na mestni občini so se poklicni gasilci z grenkobo na licih nasmejali do solz Na zboru delavcev sta predsednik stavkovnega odbora Leon Pilinger in sekretar območnega odbora Sindikata poklicnih gasilcev v Mariboru Jože Korošec delavce podrobno seznanila s potekom pogajanj. Ernest Šileč je izrazil vso podporo stavkovnemu odboru ter opozoril na nesprejemljivo tehniko obračunavanja plač. Direktor v odstopu Savo Juhart je kritično opozoril, da poklicni gasilci nimajo svoje panožne kolektivne pogodbe na državni ravni lmi Poklicni gasilci so dali Občinarjem 14 dni časa za “popravni izpit" - če se reševanja problemov ne bodo lotili resno, bodo organizirali stavko do uresničitve vseh stavkovnih zahtev. - lingee®a odbora. Njegov predsednik Leon Pi- - lo(];v.r,0P'sa* dosedanji potek pogajanj z de-i bor k em' Povedal je, da seje stavkovni od- - skjp, v)nec minulega tedna sestal z maribor- - Pjijn ZuPanom Borisom Sovičem, kije bil po infof?evih besedah doslej dokaj enostransko a ljej. 'tllran o razmerah v zavodu. V ponede-top j | * ^ stavkovni odbor dobil pismo dirck-> Porog-p arta’v katerem piše: “V skladu s pri- - je^j !1 Službe za zaščito in reševanje, pogo-r 8ov0.' s sklepi, sprejetimi na delovnem poit xtv0|'u s'ndikata zavoda z županom in vodij lelqjv, ITlestne občine preklicujem odpoved ko- - SC'n'^ s Pridobljeno, vendar za-zbo 7 tr®a dela neustrezno izobrazbe h' P°S-ln‘ brez P°klicne izobra-javn * vk'jučeni v triletne programe, dVeh°i Ve*javno izobrazbo pridobili v viši'h et'h-Dvoletno izobraževanje na IUJ' 'J1 v*sokih šolah je predvideno brazb le/*X>Se*ne s srednješolsko izo-noi- k Nezaposlene, ki imajo poklic-mesečh0’pa bi vključevali v šest-kvalirine d° cnolelne programe pre-pro IKacil-Brezposehii se v omenjene jZo£avme iahko vključujejo v redno žev- ,‘IZcVilnje» v organizirano izobrazi? n° delo štiri dni v tednu po na-že r l,0riražcvanja odraslih ali pa v od a7sana mesta za izobraževanje U(e s S tem pridobijo status rednih sta[ ^ dijakov ali študentov ali pa slih S udeležencev izobraževanja odra-PencT'VSern' ^vicami (pravica do šti-njjt j*’ Pačila šolnine, povrnjenih potna „7°, kov in sofinanciranja nakupih Pripomočkov). žej0 ,atk' o vpisu na srednje šole kača V- a skorajda ni več osnovnošol-daij ' p° končanj osemletki ne bi nanj)) 7 klanja. Število razpisanih uč-^ na srednjih šolah je za najav J° SO*sko leto nekaj večje od pri-endar se bo razkorak, ki je pre- cej manjši kot lani, do začetka šolskega leta izravnal. Gimnazije so še vedno najbolj zaželene srednje šole in je prijav več kot vpisnih mest, zlasti na tistih šolah, ki veljajo za 'boljše’. Le na tehniških gimnazijah je več prostih mest kot prijav. Največ zanimanja glede na vpisne možnosti je na štiriletnih šolah za poklic zdravstvenega tehnika, na triletnih pa za frizerja. Dualni izobraževalni sistem se postopoma uveljavlja, učnih mest j e sorazmerno veliko, vse več pa je tudi vpisanih učencev. Le za dvoletne poklicne šole je iz leta v leto manj zanimanja. Podoben, če ne še slabši položaj kot na srednjih šolah je tudi pri vpisu na visoke šole tehniške smeri. V tem šolskem letu se je za tak študij odločilo samo 4,5 odstotka gimnazijskih maturantov, ki tvorijo dobrih 35 odstotkov študentske populacije, kar 53 odstotkov pa za študij družboslovja, pedagogije in medicine. Je pa vpisovanja na visokošolski študij iz leta v leto več, najbolj pa raste vpis izrednih študentov. Žal je tudi na visokih šolah zanimanje za študij precej enostransko: zanimanje za študij ekonomskih, poslovnih in pravnih ved raste, za tehnične vede pa pada. Mnogi so celo pripravljeni plačati izredni študij ekonomije, poslovnosti ali prava. Za študij metalurgije denimo se lani ni prijavil niti en študent. Ker je razvoj slovenskega gospodarstva odvisen predvsem od razvijanja novih izdelkov (večanja dodane vrednosti), so takšne težnje študentov kajpak nerazveseljive. Ena ključnih razvojnih nalog pa je izobraževanje odraslih. Ljudi, ki so končali samo osnovno šolo ali še te ne, je bilo leta 1996 med prebivalci, starejšimi od 25 let, kar dobrih 46 odstotkov, med aktivnimi prebivalci pa 41 odstotkov. Nezadostno izobraženi so takrat zasedali nad 30 odstotkov delovnih mest v Sloveniji. V zadnjih letih seje položaj sicer izboljšal, postavljene so tudi ustreznejše zakonske podlage. Edinole sredstva, namenjena izobraževanju odraslih, so še vedno nizka: 2,5 odstotka javne porabe. Tako predstavljajo tržni viri (samopla-čevanje) kar devet desetin vseh stroškov za izobraževanje odraslih. V razvitih državah namenjajo izobraževanju odraslih mnogo več denarja iz sredstev javne porabe. Pomanjkljivosti, ki otežujejo hitrejši razvoj izobraževanja odraslih, so po mnenju urada za ma- kroekonomska raziskovanja in razvoj tudi zakoreninjenost šolske tradicije in pedagoških stereotipov, pomanjkljivo razvita mreža različnih vrst izvajalcev izobraževanja odraslih, premalo centrov za izobraževanje na daljavo, za samostojno učenje, za multimedij-sko podprto učenje, za ugotavljanje in potrjevanje znanja in podobno. Ni pa zaželena politizacija izobraževalnega sistema, ki pa se je žal že začela. Navsezadnje je na izobraževanje odraslih zaradi njegovega naraščanja moč gledati kot na velik zaposlitveni potencial in podjetniški izziv za organizatorje in izvajalce programov. Vsekakor pa danes izobražujemo za družbo, v kateri se tehnološke in informacijske spremembe pojavljajo tako rekoč čez noč, in za prihodnjo evropsko skupnost množice različnih kultur. Ni mogoče reči, s kakšnimi problemi se bomo srečevali v prihodnosti, zagotovo pa je mogoče reči, da bomo vsi potrebovali sposobnost reševanja težav. Potrebovali bomo tudi lastnosti, ki nas bodo zbliževale z drugimi in omogočale sodelovanje. Potreben je torej pouk, ki bo znanja dopolnjeval z razvojem različnih kompetenc in s sporočanjem vrednot, menijo na UMAR. Potdl°9 zak<>na o prvem Pr K°Jninskem skladu in o jf, vollkkovanju pooblaščenih Še,es*'oijskih družb je pred dnevi pa o 2ačel svojo pot skozi Slh ar*ientarno proceduro (kolikor bo o *ahko doslej izvedeli, ta ne pa ^sem gladka), javnost pa je pojem že skrhala nekaj kopij, ejmo, za kaj pri tem zakonu ■o kakšen je njegov namen. Predlo^ Zeb' d‘l b' državni zbor ta zakonski ku -|7 °bravnaval in sprejel po hitrem postop-«evanmeljni namen vlade je zagotoviti uresni-yeSti yC lnteresov delničarjev pooblaščenih in-yseh '-lskih družb ob sočasnem upoštevanju hoč(7!vno pravnih obveznosti države. Torej star . ‘*da izpolniti svoje obveznosti v zvezi nem lrnen9van° privatizacijsko luknjo, obe-dastjPd tudi upoštevati druge javne interese, Seda d Področju pokojninskega zavarovanja. Šila vn‘! Zakpnodaja pa tudi še ni ustrezno re-raziikPrusanja certifikatov uslužbencev, ki za gli °d zaposlenih v podjetjih še niso mo-V ,7Čiti svo-i'h Prav'c 'z certifikatov. Pre°bVk nU Prvem pokojninskem skladu in vitev 'k0Vaniu pidov vlada predlaga ustano-ročne7Scb9.e8a sklada pokojninskega dolgega h()LdVar^evanja (bil bi sestavni del tretje-delajv Pjpipskega stebra), v katerem bi lahko 7 ni utr' P'dov svoje delnice zamenjali za poki zav> honc in jih dolgoročno naložili v obli-t>;t ^ovalnih polic v ta pokojninski sklad. Slavji a Povabila delničarje pidov, jim je ža p()i a finančno vabo: delnice, zamenjane Pjo inn:|n.‘.nskc bone, bi revalorizirala s stop-kfatn 77 ot* leta 1993, dodala pa bi še en-b(l()r jy dvčno olajšavo v višini 20 odstotkov. *a pok * •Se. °dločil za zamenjavo delnic pidov *ak ci()c!.n'nske bone, bi za vsak vložen tiso-'I bone v vrednosti 2400 tolarjev. Povečajmo si pokojnino Pred vrati je zakon o prvem pokojninskem skladu, v katerega naj bi delničarji pidov in uslužbenci vlagali svoje certifikate - Država mami z ugodno ponudbo V primerjavi s trenutno vrednostjo delnic v pidih, ki so le malo vloženih certifikatov že zamenjala za delnice, je takšna ponudba kljub nekaterim omejitvam uporabe bonov vsaj na prvi pogled več kot mikavna. Lastniki delnic pidov se bodo morali o zamenjavi delnic za pokojninske bone odločiti v treh mesecih po sprejetju zakona. Z boni bo mogoče prosto trgovati na trgu vrednostnih papirjev še tri leta. Če pa se jih bo njihov lastnik odločil vložiti v prvi pokojninski sklad in jih zamenjati za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, bo trgovanja konec. Police namreč ne bodo prenosljive, niti ne bodo predmet trgovanja. Od njih bo korist le po dopolnjenem 60 letu starosti lastnika: od te starosti pa do konca življenja bo dobival pokojninsko rento, odvisno od dolžine varčevanja, višine zavarovalne police in seveda od donosnosti takega varčevanja. Država zagotavlja enoodstotno donosnost letno (toliko naj bi zavarovanci dobili ne glede na pretrese na trgu), lahko pa bo ta glede na predvideno gospodarsko rast in donosnost premoženja sklada večja. Prvi pokojninski skladje namenjen občanom, mlajšim od petdeset let. Starejši bodo lahko bone ponudili (prodali) denimo otrokom, ki si bodo tako lahko občutno zvišali zavarovalno polico in pokojninsko rento. Ali pa bodo ostali delničarji pidov, kijih ta zakon zavezuje, da se v dveh letih uskladijo z določbami o investicijskih družbah zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ali preoblikujejo v delniške družbe. Uslužbenci pa naj bi svoje certifikate obvezno vložili v pokojninski sklad... Kdor se ne bo odločil za dodatno pokojninsko varčevanje in bo raje ostal delničar pida, se bo moral sprijazniti s kar dolgim čakanjem na kakšno izplačilo dividend. Biti delničar pidov je vsaj trenutno kaj neprivlačno: tržna vrednost delnic je v povprečju nižja od tretjine nominalne vrednosti vloženega certifikata. To pomeni, da bi morali pidi dobiti od države izjemno donosno premoženje (deleže v super rentabilnih podjetjih), če naj bi vrednost njihovih delnic že v nekaj letih dosegla vsaj nominalno vrednost vloženih certifikatov. Res pa je, da bo mogoče s temi delnicami vedno trgovati in resje tudi, daje ponavadi donosnost rizičnega kapitala večja. Je pa država v zakonskem predlogu tudi pooblaščenim investicijskim družbam nastavila kleč in potihoma zapretila tudi delničarjem: če pidi na zadnji javni dražbi oziroma zbiranju ponudb ne kupijo vsega oziroma dela ponujenega neprodanega premoženja (ponuja ga Slovenska razvojna družba), prenehajo veljati lastniški certifikati, ki ostanejo na računih pooblaščenih investicijskih družb. Zamisel o pokojninskem skladu oziroma prelitju dela premoženja občanov v to obliko dolgoročnega varčevanja ni slaba. Pomisleke pa vzbuja sestava, oziroma kakovost premoženja sklada. V tujini je praviloma v lasti pokojninskih skladov zelo dobro (donosno) premoženje, v nekaterih državah imajo ti skladi zelo visok delež državnih obveznic. Pri nas pa, kot kaže za zdaj, temu ne bo tako. B. R. Saj ni res, pa je! “Konec dober, vse dobro ” velja tudi Zfls čan podpis aneksa h kolektivni pogodbi Z» poslene v negospodarstvu. f :e Med pogajanji in samim podpisom p“ s jg dogajalo marsikaj, kar je širši javnosti sK Kerne želimo prilivati olja na ogenj, imen i slovov ne bomo izdali. __ Glavno težo na pogajanjih so ves čas no predstavniki sindikatov iz sestave ZSSS. Me‘ mi pa ni bilo sindikata, ki je svojim članom ljubil izplačilo regresa 102.000 tolarjev. Ta ksa tudi ni podpisal. s0 Pogajalci nekaterih samostojnih sindikat skušali speljati vodo na svoj mlin in skupn l gajanja izkoristiti za svojo promocijo ta* > . ne bi dala sadov. Zaradi močnejše skupne jim to ni uspelo. Nekateri so grozilis stavK hkrati pa so se jih bali. . «j Ko so delavke iz protokola pripravile ,nU’^u. svečan podpis aneksa, je prišlo celo do po ^ sa spremembe sedežnega reda. Na mestu' _ ministru Janku Kušarju, določenem za Dora lico, vodje koordinacije sindikatov negospf ^ stva in glavnega pogajalca, je želela sedeti o ■ iz sindikata, ki je na pogajanjih skušal spe vodo na svoj mlin. . Kot je videti iz naše fotografije, je tokol osebo in napis še pred začetkom cer niula postavil na pravo mesto. (]h>slir “Fantje, dobro me poglejte! Morda me jutri ne boste več videli! ” je pred dnevi pri malici v naši tovarni dramatično dejal skladiščnik Rudi. “Če vam povem čisto po pravici, se tudi sam čudim, da sem še vedno med vami! ” “Bravo Rudi! Torej boš letos ti prvi v naši tovarni, ki boš odrinil na zasluženi dopust?” je vzkliknil rezkar Vili. “O kakšnem dopustu neki govoriš, saj sam dobro veš, da si ga ne morem privoščiti,” se je razburil Rudi. “Kratko malo me nekega dne, ki ni več tako daleč, ne boste več videli in pika. Prosim vas, da si tega ne ženete k srcu. Takšno je pač življenje!" “Rudi, pa menda ja ne boš menjal službe?" je zaskrbljeno povprašal mizar Tone. “Potem bo pri malicali v naši tovarni tako dolgočasno, saj znaš vedno povedati kaj veselega.” “Lepo vas prosim, kje pa bi v na vse to porečem jaz, ko mesečno zaslužim 62.000 tolarjev? %L na, ki je že dva meseca na bolniškem dopustu, pa ima trenutno . za polovico manjše dohodke. Kako naj s takšnimi dohodki pre-naša štiričlanska družina?” , „ “Kaj pa naj rečem jaz, ko sam preživljam petčlansko družin “ 78.000 tolarji plače,” je vzkliknil Vili. “Moja žena mi vsak reče, da se s takšno plačo še crkniti ne da, kaj šele da bi preZ‘v‘J petčlansko družino.” . • “Tvoja žena ima popolnoma prav,” je zamišljeno dodal Rudi- J cenejši pogreb v našem kraju stane 148.000 tolarjev, brez rol, Pe cev in vencev seveda. Dandanes si dostojen pogreb lahko prl teh časih, ko je v naši regiji brezposelnih že več kot 30.000 delavcev, sploh lahko dobil drugo zaposlitev?" je začudeno vpraša! Rudi. “Morda pa je direktor Rudija povišal in ga ne bomo več velikokrat videli, ker bo malical skupaj s šefi?” je ugibal zidar Vinko. “Samo upamo lahko, da Rudi ne bo takšen kot večina drugih, ki pozabijo na svoje sodelavce takoj, ko postanejo šefi.” “Dragi Vinko! Vsaj za tebe sem mislil, da si pameten. Sedaj pa si še ti začel govoriti neumnosti! ” se je odzval Rudi. “Od vas bom zares vzel slovo, vendar pa ne zaradi tega, ker bi me povišali, temveč iz popolnoma drugačnih razlogov.” "Ljubi Bog!!!” je zakričala kuharica Špela. “Upam, da ne misliš dvigniti roke na sebe, ko se tako poslavljaš!? Življenje je prelepo, da bi si ga človek vzel sam! ” “Špela! Problem ni v tem, da bi si rad življenje vzel sam! Jemljejo mi ga drugi!" je skrušeno dejal Rudi. “Kako to misliš?" smo povprašali vsi v en glas. “Poglejte! Po podatkih strokovne službe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki že vrsto let objektivno in pošteno spremlja rast življenjskih stroškov v Sloveniji, potrebuje štiričlanska delavska družina z.a normalno preživljanje mesečno 388.246 tolarjev, stroški minimalne mesečne košarice pa znašajo 134.262 tolarjev. Kaj naj Iz dnevnika delavca Jožeta ščijo samo bogati in tisti z višjimi plačami! pomeni, da boni pol leta preden bom umrl, ■ , dan delati nadure, da bom ll" ičami! i “Ali to pomeni, da ho,nnU^ Reinkarnacija uun ličilih nuuurtz, uli iv«"- „ y dovolj za dostojen pogreb? J presenečeno vprašal kurir re , “Če je tako, vam povem, dcl se teh kriznih časih ne splačau"11^^ ti! S tem svojim nakoplješ s11" težave!" ,/ Saj v tem je tudi problem, da pri nas delavci s svojimi , i,,. niti živeti, niti umreti!” je še bolj zamišljeno dejal ne moremo di. “In kje vidiš rešitev ti, Rudi?” je povprašal Vili. ~]Ll “Veliko se mislil o tem, zato vam lahko sedaj povem, daje e<-rešitev v budizmu!” je šepetaje odgovoril Rudi. “Zakaj? ” smo vsi začudeno povprašali. .: ,a “Kdor je budist, verjame v reinkarnacijo. Reinkarnacija pa J nas edina rešitev. Samo pomislite, kako malo bi potrebovali „ cin? če bi bili denimo ptički. Zato se bom sam reinkarniral. Lepega me ne boste več videli." “Rudi, kaj pa boš v novem življenju?” je bil radoveden v m-“Dolgo sem razmišljal. Reinkarniral se bom v to, kar sem bi življenje - v mravljico. Vsak naj postane tisto, kar je pc< dušil “Ha, ha, ha....” se je zakrohotala kuharica Špela. “Če se b začeli tako kot Rudi vsi reinkarnirati, bomo zares smešna tovcl, /rf Samo pomislite, kdo vse bo v njej delal: trije prašiči, pet v°^n\jic se pustijo voditi za nos prašičem, dve lisici ter dva tisoč mrb in čebelic..." 0(j ,17- do 23. maja 1999 je bil Lin e*>em severnonemškem jezeru 0HfLWsee seminar o prevenciji in p0skodninah za poškodbe pri delu nemškem zakonu o nezgodnem oX°V-aniu- Seminarja, 2S94n,z,ran i® bil posebej za sin^’ se nas je udeležilo petnajst va» al'stov odgovornih za podjefilJ" zd^ie*ri.d?lu v *- ■ v ”je‘l|h, sindikatih dejavnosti in si9anih Zveze svobodnih bil , .,ov Slovenije. Seminar je goAai?.'m'v tudi zato, ker smo od l.0Uubnih Nemcev iz prve roke izvedeli, na Us*sen način v tej državi visoko razvitega tržno Pom-^ne9a gospodarstva sindikati sami in s Po?°C-j-° sv°i'b predstavnikov v svetih delavcev ždra 'j uresn'čujejo interes delavcev za varno in S seminarja o varnosti in zdravju pri delu v Nemčiji Zavarovalnice za primer poškodb pri delu zgledne tudi pri nas j Na seminarju smo bili: Jernej cr,an (sekretar Sindikata delav-nii pPr^benih dejavnosti Sloveli J’ Pan'*° Vedlin (predsednik n LbS-a), Branislav Toplak in ^ larda Mataič (iz Mure d./d. (vom. • ?obota)> Milan Tomše (]„, Ja mženiringa za varstvo pri ko n Heliosu Domžale), Bran-(do i arnbič in Soniboj Knežak miv Predsednika Sindikata ke-I ne, nekovinske in gumarske ( dustnje Slovenije), Vilko Švab uPprent za varstvo pri delu v 2V “ P°sJ«vne storitve Maribor), 0r„,n.a Šarman (svetovalka za jetij 'nupravljanjepod- niirDV ^9^ Ljubljana), Vladi-Vru .^Povrč (Kovinarska d. o. o. sed ■ a^’ Danica Avbelj (pred- Saaia DoSikata v podjetJU To: (n.Via, om/ale), Bogdan Godnič ga o Sindikata poklicne- Ubn-, vaSlovenije),Vladimir vinkv’Car (sekretar Sindikata ko-ve'j. e 'n elektroindustrije Sloki, j‘|e> ter Gregor Miklič in Luč-t0v.|!'hni (iz.vršni sekretar in sve-b01 ka Predsedstva Zveze svo-nin sindikatov Slovenije). Sem' Uspgv 'nar je bil rezultat večletnega (ltiih nC^u sodelovanja Zveze svobo-fUndalndikatov Slovenije z nemško tijenaC|J0 Hans-Bockler-Stiftung, (1'kalnUStanwvitelj‘ca Je Nemška sin-Prijg. Zveza DGB. Seminar pa je bil ^te 0 Presenečenje celo za najbolj viy(), °e med nami, saj je potekal kar k|jCn;!a/CValnem centru nemških po- m dn()/ združ.enj za obvezno nezgo-(Beru,Vai (>van je za poškrxlbe pri delu ŽevaltinOSSenschaft)!!! Ta izobra-Utiguilj Center se, kakor so nam na-(tiri..: . erganizatorii, financira iz.de- glg/jeleženci seminarja smo so-Wp'’da bi moral Sindikalni izo-(jiciTfmi center ZSSS v Radovih [ja izobraževalnega središča 8runtav^See-iu Prevzeti nekaj po-Prikj- vscin, ki, kakor smo se pre-Vaj0 'na lastni koži, še kako vpli-%v ® dobro počutje seminari-u° Linowseeju zvečer na- takarica zastonj postreže z vso pijačo, ki si jo zaželijo tisti, ki se pred spanjem udeležijo še nekaj družabnega druženja. Vse razen telefonskih računov je zastonj! Vodstvo izobraževalnega središča je namreč prepričano, daje tovrstno zadovoljstvo pogoj za uspešnost izobraževanja na sploh. Jorg Piasecki (pravnik iz poklicnega združenja za rudarstvo iz Bochuma), Harald Friedenberg (sekretar nemškega sindikata kovinarjev IGM), Heinz Woborsc-hil (tehnični inšpektor poklicnega združenja komunalnih dejavnosti iz Dusseldorfa), Helmut Last (direktor Deželne zveze industrijskih poklicnih združenj iz Berlina) in Hanns-Peter Beier (tehnični inšpektor poklicnega združenja za finomehaniko in elektrotehniko ter vodja izobraževalnega središča poklicnih združenj ob Linowseeju). sindikata IGM, 25 let predsednik skupščine poklicnega združenja fi-nomehanike in elektrotehnike! Sindikat ga je postavil na to odgovorno nalogo zato, ker seje kot član sveta delavcev v podjetju Siemens izkazal na področju varnosti in zdravja pri delu. Zvedeli smo, kako načrtna je kadrovska politika nemških sindikatov, ko imenujejo svoje predstavnike v organe poklicnih združenj. Na takšno imenovanje lahko računa le tisti, ki seje udeležil vseh izobraževalnih programov o varnosti in zdravju pri delu na vseh stopnjah, kijih organizirajo sindikati v okviru DGB, in kije znal voditi ustvarjalno in ak- Varnost in zdravje pri delu v Nemčiji se že dobrih 110 let razvija v dveh vzporednih sistemih: s predpisi, ki temeljijo na odgovornosti države za varno delo, in s predpisi nemškega obveznega nezgodnega zavarovanja za poškodbe pri delu. V Nemčiji seje v preteklem stoletju izoblikovalo 34 industrijskih, 19 kmetijskih in 41 poklicnih združenj za nezgodno zavarovanje za zaposlene v javnem sektorju. Bili smo gostje naj večjega industrijskega poklicnega zdmženja za finomehaniko in elektrotehniko, ki ima kar 2,5 milijona zavarovancev. Naši predavatelji pa so bili še iz poklicnih združenj za rudarstvo, za plin, toplovode in vodovode ter iz glavne zveze vseh nemških poklicnih združenj. Predavatelji na seminarju so bili: Karl-Heinz Nolden (predsednik upravnega odbora poklicnega združenja linomehanike in elktrotehnike iz Kolna), Hans- Predstavili so nam varnost in zdravje pri delu v Nemčiji skozi optiko obveznega nezgodnega zavarovanja za poškodbe pri delu. Ta zavarovalnice so nosilci stroke varnosti in zdravja pri delu, po katerih se zgleduje vsa stroka v Evropi. Ena najpomembnejših nalog poklicnih združenj je poleg priprave strokovnih navodil za varno delo in nadzor nad njihovim upoštevanjem tudi izobraževanje delodajalcev, varnostnih inženirjev, pooblaščenih delavcev za varstvo pri delu in delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu. Izvajajo na stotine izobraževalnih programov. Udeleženci seminarja smo bili med drugim tudi povabljeni, da si v skladišču natiskanega gradiva po mili volji izberemo vse, kar nas je zanimalo med stotinami različnih publikacij o varnosti in zdravju pri delu. Sindikati imajo ključno vlogo pri upravljanju poklicnih združenj za nezgodno zavarovanje. Karl-Heinz Nolden je bil tako, kot predstavnik Udeleženci na obisku v Siemensovi tovarni tivno politiko varnosti in zdravja pri delu v okviru sveta delavcev v podjetju. Delodajalskim predstavnikom so lahko kos le dobro podkovani sindikalisti. Karl-Heinz Nolden pa je za udeležence seminarja iz ZSSS organiziral tudi zanimiv obisk v berlinski Siemensovi tovarni plinsko-parnih turbin za proizvodnjo električne energije. Šest takih turbin proizvede prav toliko energije kot ena nuklearka. V tovarni smo si lahko v živo ogledali, kako Hanns-Peter Beier izpelje inšpekcijski pregled proizvodnje. Zaradi tega, kar je videl, nevarnega dela mladega monterja na višini. Berlinski Siemens najbrž čaka mastna kazen. Seminar je bil kljub temu, da so nam gostitelji zagotovili imenitne pogoje za delo izjemno naporen. Več kot 2000 prevoženih kilometrov in 30 ur vožnje ter predavanja, ki so trajala od jutra do večera, so nas izčrpala. Na srečo seje med nami zelo hitro razvilo imenitno popotno tovarištvo. Lučka Bčhm ANGLEŠKA FILMSKA IGRALKA (Claire) FRANCOSKI OPAT, DUHOVNIK NA SPLOŠNO TINE LOGAR MESTO V BRETANIJI, FRANCIJA PREDSTOJNIK SAMOSTANA SLOV. HRV. POLOTOK ENOTA ZA DELO TEMA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA ZDA IT. IGRALEC VALLONE RAČUNAL. PLOŠČA IGRALNA KA-| RTA, KI LAH-C KO zamenja! VSAKO KARTO PIVO (zastarelo) PREBIVALEC ROVT PRITOK LABE FILMSKA NAGRADA MAJHEN DIR. AVTOMOBIL ZNAČ AFORISTIČNEGA DUŠEVNO NERAZVIT ČLOVEK SINČEK ANDREJ MARINC VERDIJEVA OPERA DESNI PRITOK MOZELE KOŠARKAŠ DANEU STRUGA V PUŠČAVAH ZAVARJENO MESTO ZAKOVICA (ljudsko) LESNI PREMOG MILAN ANZELJ INVALIDNA OSEBA VRSTA MOKE AMERIŠKA KAČA VELIKANKA grška MATI bogov govornik STAVBA ZA VRATARJA IGRALEC NA KITARO KDOR IMA VELIKO ČELO ANGL. PIVO LIKOVNO ZNAMENJE KOT SIMBOL SILICIJ VOJAŠKA PRODAJALNA SANKE SKRAJNI ZUNANJI (Pesa NIKOLAJ URBANČIČ BAVARSKI VOJVODA LAURENCE OLIVER PREVOZNO SREDSTVO IME VEČ MEST NA NORVEŠKEM JAP. POLITIK LOŠČILO VOGAL PLANOTA, PLOŠČAD URADNO PISMENO POTRDILO KRILOV IVAN RUTENIJ VLADIMIR LEVSTIK ČEŠKO M. OE ISTOIM. REKI NATRIJ ŠKOTSKO JEZERO ITAL. MESTO SEV. ZAHOD. OD PESCARE IGRA S KARTAMI LETENJE PISATELJ FLEMING ADETEK PRI ŠPORTNIH IGRAH MELODIJA, NAPEV KRAJ PRI LJUBLJANI 100 REDOVNICA ZEMELJSKI TEČAJ PODSTREŠJE TVEGANJE DUŠAN NOVAK IVO ŠORLI ROMAIN ROLLAND RASTLINA IZ EKSOTIČNIH IEZEL PLEMIČ ČOLNARJEVO "ORODJE" ŠPORTNI STRELEC PIŠTOLO GESI-A NAGRADNE KRIŽANKE št. 20(27. 5. 1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, „d\W in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih a 1999. 2j ..... Pravilna rešitev gesel iz 17. letošnje številke Nove Delavske e ih 3. ti: 1. VICTORY. 2. BABEWATCH. jC Nagrado 5000 tolarjev prejme Ferjan Darja, Krnica 30 a, 4247 4:.................................................... Gorje. Nagrado bomo poslali po pošti. '• ':f’\