3?omenki o 8 lov en 8 kem p i s an /1. v. U. Malikovavci so se latinski imenovali pagani, in malikovavstvo se je zvalo paganismus. Kakor pogani, poganstvo pišejo eni tudi molikovavci, molikovavstvo — ali po istem pravilu? T. Malik je gr. lat. idolum (Jidmlov, Gotze, Gotzenbild), malikovavec je idololatra in malikovavstvo idololatria; v inih slovanskih: krivi bog, lažni božek, idol, kuinir, balvan i. t. d. U. Ali drugi Slovani nimajo naše besede? Jeli že spet tuja? T. nHoc germ. est originis" — piše Miklosic. U. Ki vrabec! Kakor jeseni izgerma, kadar se potrese, vrabci —tako Ietijo iz njegovega germ. — a besede iujke sim ter tje po slovarju! Ali mi znaš kaj več povedati o tej besedi? T. Razlagali so jo eni a) iz nioliti, čes, neznabogi (Heiden), ki ne poznajo pravega Boga, molijo stvari, krive bogove, ler jih po božje čestijo, in le-ti pisarijo po tem molik, molikovati, molikovavec. 11. Vodnik piše tudi tako; ali ni to razlaganje dobro in ovo pisanje pravo? T. Molik, čes. modla Łdas Idol o. Gotzenbild, st. das Modell), modlaf (der Gotzendiener, Abgotter), je po Jungmanu iz lat. modulus. U. Sej pravi Čeh modliti (slov. prositi) in modliti se (slov. moliti), kakor kridlo, šidlo, pisadlo nam. slovenskega krilo, šilo, pisalo i. t. d. Čemu toraj razlagati iz latinščine! T. Drugi razlagajo ime malik b) iz mali, mali bog (lar, Hausgotze), in Jarnik piše malik- malič (kleiner Abgott), maljčik (homunculus, infantulus), slov. mali, malič, maličko, parvus, parvulus; čes. malik, maliček — mališek, rus. maloj, nialjčik v tistem pomenu. U. Ali ne popisuje po teh mislih sv. pismo malikovavstva in njegovega začetja (cf. Modr. 14, 15.)? Tudi česko-slovenska pesmica poje: Karjemalo — Res je zalo —Resje Ijubo i. t. d. T. Spet drugi Iikajo besedo malik c) iz gotovskega man-lik (manleik-lih); svn. manalikho t.j. človeku podoben, ker so bogove ali malike delali si po cloveški podobi (cf. Modr. 13, 13). V. Ali je to Miklosičev germ.? T. Miklosič piše d) k besedici stsl. m a I' (parvus, pauci): nsl. mali, nota malik (mal'k malika) statua meg. idolum meg. malus genius lex. hišni malik lar lex. echo; malik leti oberkr. malikova služba trub. malikovati trub. croat. malik, maličac, maličič spirito folletto Veglia glasn. 1860. II, 8: hoc germ. est originis cf. ags. m a e I signum, imago ztschr. 7, 225. Pott. 2. I. 293. 11. To je previsoka nemščina! Iz nemškega Mal t. j. Denkmal (Bild, Figur, Zeichen) je slovenski malik, malikovati, malikovavec? Zakaj pa ne pravimo po tem malovati, m alovec? T. I meni se to čudno zdi. Malik je v slov. edina beseda na ik-ika (cf. molek — molka t. j. čislo, kronica, brojanice, Rosenkranz); k se vseskozi derži, torej gre k deblu; in kaj velja, da je malik razlagati e) iz hebrejskega mlk — melek (malek, milko, molok-ch), kar pomeni gospod, vladar; sej so mislili neznabogi malike si gospode in vladarje svoje (cf. Modr. 13, 2. ^rectores mundi" in Mikl. bolvan'nik iZqxcov princeps, moloch). U. Da se malik reče jek, odmev (echo), in da je po gorenjem Kranjskem- v navadi, to vem. Ne sme se toraj [pisati malnek (prim. ,,Malnek duhovnih vaj" Dan. 1852). T. Malik, maličac, maličič, v benetačkom narečji ,,spirito foletto" in ,,malus genius* se vjema, in o unem pravi Glasnikov dopisnik, da cekinov prinese, če se mu dadobrihjel! VI. V. Pustiva malikovavstvo, kakor so pustili Slovani poganstvo in malikovavstvo, in so sprejeli kristjanstvo in s kerščanstvom vred so še le dobili pravo pisanje. Preden govoriva o tem, pomeniva se o imenih kristijan — kristjan — kersljan, kerščenik — kerščanski — kerščanstvo, in o njihovi različui pisavi. T. Da razvidiš njihov pravi pomen, vedi, kar nam kaže staroslovenski kr'st': a) %Qiar6g in sicer <*) Christus, /S) christus aliunctus; b) ^amKTTtjg-fffio?, toje«) Baptista} /5)baptismus; c) otavQot crux. To so poglavitni pomeni, po kterih se dajo določiti vse te besede v kteri koli pisavi pri teh ali unih Slovanih. Da jih bolje spoznaš, razdrobiva si besedo in preiskujva jo po čerkah in zlogih kar po versti. U. Bere se v slovanskih knjigah Hrist in Krist in od lod /tristijan in /cristijan, uno po gerški, to pa po latinski ali zahodnji šegi. T. Kršeanin — ntako sebe zovu Srbi zakona Rimskoga (jer oni mjesto Isus Hristos kažu Isu Arst), a one, koji su zakona Grčkoga, zovu Ariščanima (jer ovi govore //ristos)"— piše Vuk Stefanovic. U. Zakaj pišemo zdaj knstjan, zdaj kerstjan, knstjanstvo pa kerstjanstvo? T. Da se nam je i v kristjan ohranil iz gerš., lat., nemskega, je gotovo. — V stsl. je kr'st', torej polglasnik za r, ki ga pa v novosl., kakor v tisuč in tisuč besedah devamo za pervim koreninskim soglasnikom (p. poln, solnce, smert, berdo, berzda nam. stsl. pl'n, sl'nce, smr't, br'do, br'zda itd.), da pravimo kerst nam. krest, kerstjan n. krestjan. V českem je še v rabi oblika kfesfan, mn. kfesfanp, stc. kfestene kakor v srn. kerstene, christen t. j. krestiti (^baptizare, cliristianum facere), in v rus. krest, krestjanin i. t. d. U. V slovensketn pa nam nič več ne rabi ta oblika? T. Nahaja se pač v brizinskih spominkih: 1. 3. ,,i zuetemu creztu" (kr'stu) jure pro (Joanne) baptista accipinius, prout et aliae confessiones habent: quamquam Dalmatae nunc Christutn ipsum vocent Kerst, etlsukerst, ut videbis ex speciminibus, ipsoque Nostro inferius. In 1. 20. ,,creztu" (kr'stu) vides hic usurpari alio sensu, i. e. baptismi aut fidei christianae, aut ipsius Christi, quod vidisti supra I. 3. usurpatum pro (Joanne) baptista (Kop. glag. cloz.). — V. Ktero je bolje pisariti kri*^7an? kris^anski ali kristjan, km^anski? T. Staroslovenščini, kakor tudi šploh jugoslovanskim jezikom, se bolje poda perva pisava. Tudi v novoslovenščini pišejo mnogi kristijan po vsi pravici. Ker se pa končnica an, z vstavljenim soglasnikom /, ali prav za prav končnica jan brez težkote veže s samostavnikom krist - kerst, toraj nam je že tudi gotova pisava kristjan, kristjanstvo. Po navadni menjavisoglasnikov senam je napravila oblika kerščan- ski, kerščanstvo n. kerstjan-ski, kerstjanstvo (cf. mestjan — mcščan, Korintjan — Korinčan). U. Kerščenik je pa iz deležnika terpne dobe od glagola kerstiti — kerstien — kerščen, in od tod kerščenik (stsl. kr'štenik' christianus), kprščenica. Kako je vendar to, da po mestih dcklam pravimo kerščenice — keršenice? T. Kopitar pišp nato: ,,Nota Russis doininis servos rusticos vocari kresfjane, itemque Carniolis servas (ancillas) kr'ščpnice; nescias utrum a paganismi tempore, an quia sacerdoles plpbeoi suam pro charissimis christianis salutent^ (glag. cloz.). In prijatel njpgov, serbski starina Vuk: ,,Kalugjeri (monaclii) zovu svakoga čovjeka hriščan inom (kad mu ne znadu imena), kao i ženu hrišcaniconi ili hriščankom".