SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejemali velja: Za celo lato predpiačan 15 (ld., za pol leta 8 (Id., za četrt leta 1 (ld., ml jed» mesec 1 (Id.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za «alo leto 18 (ld., sa pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (Id., ta jeden mesec 1 (Id. V LJubljani na dom posiljan velja 1 (ld. 20 kr. v«i na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserste) »«prejema upravnlfltvo in ekspedictja v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrmnkovsoa pisma ne vsprejemsjo. Vredništvo j« v Semeailklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemli nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 151. V Ljubljani, v soboto 4. julija 1896. Letnilt XXIV. Penffferstorfer v Ljubljani. Včeraj je bil prav imeniten dan za napredno Ljubljano in krščanski socijalizem v papirnih resolucijah shoda zaupnih mož ima zabeležiti veliko zmago. Ze pred tednom je „Narod" pisal, da go-rori 3. julija na Virantovem vrtu državni poslanec Pernerstorfer in da se po mestu razvija grozna .klerikalna" agitacija proti temu shodu. S tem je zvon nirodne stranke prijazno zvonil pomoč socij. demokraciji. Pa naj Še kdo pravi, da naši narodnjaki ne koketirajo s socijalnimi demokrati! Morda mislijo s tem nagajati naši stranki — bojimo se pa, da tolčejo s tem po zobeh i sebe, da igrajoč s tako nevarnim ognjem ne opečejo našega naroda. So-cijalna demokracija je odločno proti „načelom" narodne stranke — no, dr. Tavčar in tisti gospod, ki skrbi poleg dr. Slauca za moralne zaušnice „Slov. Narodu", sta se včeraj prav dobrohotno smehljala, da je ona notica rodila zaželjeni sad. In Pernerstorfer je govoril! Ko bi živel v Ljubljani gosp. Andrej Gabršček, bi ga ne pustil govoriti. Dejal bi: v Ljubljani je gospodstvo nk-rodne stranke, ona ima že ves „socijalizem" zabeležen v svojih kršč. socijalnih resolucijah — kaj hoče tedaj Pernerstorfer. Na Goriškem dr. Krek ne sme govoriti proti socijalni demokraciji, v n&rodni Ljubljani pa sme govoriti — soc. demokrat. Doslednost „narodne" stranke I Že pred osmo uro je vrelo ljudstvo k Virantu. — Na vrtu je bila vsa socijalna demokracija, na čelu nemški železničarji v službenih opravah. Vrt je bil jako zvito predeljen v dva dela: na jedno stran so pustili socijalne demokrate, dr. Tavčarja etc. — na drugo so pa silili krščanske socijaliste. Ni čuda, da so krščanski delavci proti takemu nasilju odločno protesiirovli in da proti takemu Javnemu ljudskemu" shodu niso mogli mirni ostati. Shod je otvoril v kranjski šprahi Kordelič. Pritožil se je, da se slovenski poslanci ne ponižajo mej njegove pristaše ; zato je prišel Pernerstorfer. — Vedno, kadar je Kordelič, otvarjajoč kak shod, govoril na prvem mestu „slovenski", sliSali smo vsklike nemških sodrugov „Deutsch sprechen!" Tako tudi to pot. Pozdravil je v imenu delavcev poslanca Perner-storferja. Ker je lep del delavcev protestoval, prekinil je Kordelič za četrt ure shod — „dass fir ob-schofen olle ondern." Bil je kritičen trenotek 1 Ostro so se sprijeli kršč. delavci s socijalno-demokratičnimi „reditelji" — naposled so prvi z „Živijo« klici zapustili vrt, na katerem so ostali še „narodna stranka", nemški nacijonalci in soc. demokrati v najboljšem prijateljstvu . . . Pernerstorfer nastopi. Prav „gemütlich" mož. Začetkom se jo pritožil, da so v Ljubljani krščanski socijalisti. Povedal je, da ima (kakor sodruginja Noetseher) na vse strani ¿'liti svoj« — pomoč. G. Pernerstorfer ume prav poljudno govoriti — dotaknil se med Slovenci seve ni narodnega vprašanja (morda je vedel, da je večina navzočih sccijalnih demokratov zagrizenih Nemcev), niti ni preveč zabavljal veri kot taki. Mož zna. Omenjal je poželjivo francoskega „kracha" in pravil o naših vojskovodjah in vojskah, „die wir alle verloren haben" (viharna demonstracija od strani soc. dem.) Cesar pa ni mogel povedati direktno, povedal je indirektno. Avstrijski komisar je pri takem shodu res posebnega uvaževanja vredna oseba . . . Primerjal je jako hu-moristično angleško upravo z našo. Dovtip ima dober — morda je v njegovih govorih več dovtipnosti, nego stvarnosti. Drastično, kakor v državnem zboru, opisoval je parlamentarne avstrijske razmere in volilni red. Dobro je govoril o konfiskacijah časopisov. Občinstvo mu je pri tej točki ploskalo — in če bi bili navzoči krščanski socijalisti, ploskali bi mu tudi ti. Mej govorom je hvaležno napravil lep kompliment „narodni" stranki: in dem Lande gibt es viel Geistesiinsternis itd. — Narodna stranka, oziroma sedanja njena uprava naj bo po teh besedah potolažena, da je tako sijajno pogorela pri zadnjih deželnozborskih volitvah. „Was will uns die politische Freiheit, wir wollen gut leben" — tako pravijo nekateri. Gospod Pernerstorfer se je protivil takemu izvajanju, pri tem pa pozabil, da večiaa soc. dem. razume pod „politische Freiheit" le „ein gutes, ungebundenes Leben." — Pravil je, da je soc. demokracija le gospodarstvena ... Ko bi Kristos prišel še jedenkrat na svet, šel bi — mej socijalne demokrate. (!) Židovske kolovodje bi menda vender le ne obiskal. Samo soc. demokracija tolmači prav besede Izveličarjeve — posebno bogato plačani židovski žurnalisti. (Kordelič kliče: „Stopite dol 8 stolov, da tudi zadnji kaj slišijo." Splošen smeh) Globoko je ironiciral višje kroge. „Wenn ein Minister seinen Portier grüsst, da glaubt er schon, dass er mit dem Volke in Berührung kam". Napravil je precejšen utis. Ko je Pernerstorfer končal, pozival je Kordelič, naj se kdo oglasi k besedi. Oglasiti se ni mogel, ker se znanih pristašev krščanskih socijalistov sploh ni pustilo na zborovalni prostor; poročevalec si je komaj priboril vstop. Konečno je še Kordelič par neslanih povedal. „Ce Kristuš spet pride, se med f. . . . žapodi." Ljudje so se mu smejali. Pokvaril je ves vtis, ki si ga je pripötil Pernerstorfer. Kadar hoče Kordelič kaj koristiti socijalni demokraciji — naj molči. Nekateri rudeči mladiči in par žensk dvomljive vred- LISTEK Izlet v Pompeje in na Vezuv. (Spisal Pr. Kovačič.) (Dalje.) Prav klasično nam opisuje ta dogodek Plinij mlajši. Njegov ujec je stal z oddelkom mornarice pred Mizensko glavico, kar mu naznanijo, da se iz Vezuva vleče grozen stebar dima, podoben piniji ali razprostrtemu dežuiku. Kot ukaželjen naravoslovec je hotel iz bliža opazovati čuden pojav, zatorej ukaže hitro veslati proti jugu pred mesto Stabiae — dandanes Castella-mare. Pepel in drobno kamenje je že letelo na la-dije, toda stoični Rimljan se ni dal prestrašiti, ampak je predrzno šel naprej, od koder so drugi bežali. A svojo radovednost je plačal z glavo. Razni soparji so ga zadušili, ker je bil precej obilnega telesa. Prizor je postajal vedno strašnejši. Temna noč se je spustila na celo okolico, „bolj črna," pravi Plinij, „kakor vse druge," dasi je bil dan. Ljudje so bežali, kakor zmešani, ne vedoč kam ; v silni gneči so mnogi izgubili življenje. Nekateri so bežali s gorečimi bakljami, ki pa niso mogle razsvetiti grozne tejne. Na glavah so dižali blazinice, ker je gosto kamenje letelo kakor dež. Iz Vezuva so švigali grozni plameni. Obupno kričanje se je razlegalo povsod. Jeden je klical svojega očeta, drugi svojega sina, tretji ženo, a v gosti temi se niso mogli prepoznati. — Nekateri so si od „straha pred smrtjo želeli smrt." Mnogi so klicali bogove na pomoč, drugi so jih preklinjali in vpili: bogov ni več! Tretji so mislili, da je to zadnja in večna noč, ki bo požrla ves svet. V tej strahoti so ljudje — dostavlja Plinij — celo pozabili na svoje strasti in zabave ter so s strahoma obračali oči proti nebu, ki je metalo na zemljo smrtne strele. Vkljub temu je vender večina prebivalstva zbežala iz mesta, ker doslej se je našlo le kakih 130 trupel. Mnogi so seveda tudi zunaj mesta na potu našli smrt. Kakor se sedaj vidi pri izkapanju, je najprej letelo na mesto zdrobljeno kamenje (lapilli, v napolj-Bkem narečju rapilli — Bimssteine, votliči), potem pepel, ki se je vsled nalivov tako strdil, da je trd, kakor žlindra. Tri dni je trajala strašna žaloigra, vender mesto ni bilo popolnoma zasuto. Nekateri so se še vrnili in poiskali svoje dragocenosti, vender nikdo ni mislil na to, da bi popravljal svoje domovje. — Pompeji so ostali mrtvo mesto. Pozneje je še večkrat Vezuv vsipaval svoje pleve na mesto in tako dandanes 6—7 metrov debela skorja pokriva pompejske razvaline. Po majhnih gričih se lahko pozna, kod se razteza mesto. Kar je molélo iz zemlje, se je v dolgih stoletjih razrušilo ali pa so ljudje sami raznesli kamenje in opeko. Sčasoma se je popolnoma pozabilo na slavne in bogate Pompeje, celi sredni vek se ni nič vedelo, kje je stalo staro mesto. L. 1592 je arhitekt Fontana napravil ondi vodovod bkozi razvaline, ali dalje se nikdo ni brigal za razvaljeno mesto. Sele 1. 1748 je prišlo mesto zopet na svetlo. Kmetje so kopali ondi nekak studenec in so zadeli na hiše ter našli več kipov. Kralj Karol III. napolj-ski je dal na svoje stroške kopati, takrat so odkrili amfiteater in gledišče. Toda to izkopavanje je bilo jako nepravilno, iskali so le dragocenosti in podob, potem pa zopet zasuli jame. Napoleonov namestnik v Italiji Murat je dal odkopati znaten del mesta. Pod njegovo vlado so odkrili forum, mestno obzidje, via sepulcrorum in več privatnih hiš. Prav sistematično se izkopavajo Pompeji od 1. 1860 po umnem načrtu arheologa Fiorellija. Po tem načrtu bi bilo v sedemdesetih letih odkrito celo mesto in bi stalo izkopavanje 5 milijonov lir. Navadno dela 80 ljudij, včasih tudi več, na leto se nosti je poskušalo zapeti neko nemško delavsko pesem — sicer pa ni bilo nesreč. Omenjamo še, da so naši narodnjaki skupno b socijalnimi demokrati klicali „Hoch" Pernerstorferju. Ali so mislili, da ne razume slovenskega „živio" 1 „Adijo pogrebec!" zaklicali bi za poslancem Per-nerstorferjem. Socijalna demokracija s skrbjo vseh poštenih rodoljubov med nami ne bo prišla do zmage. Naš narod je preveč veren in naroden, da se mednarodnemu „genossen-schaftsgeistu" ne bo dal vjeti. Narodni gospodi pa rečemo: V interesu naše svete narodne stvari je, da gre iz slovenske domovine socijalna demokracija — z lepa ali pa z grda. Bosanski jezik. Iz Zagreba, 29.junija. Ni bilo prvikrat, da se je pri delegacijskih razpravah slišala pritožba gledč naziva narodnega govora v Bosni in Hercegovini. Znano je namreč, da sedanje oblasti v Bosni zovejo jezik bosenskega prebivalstva bosenski ali pa tudi deželni jezik. Vsakemu, kateremu so poznate okolnosti v tej deželi in pa način vladanja v njej, ne zdi se to čudno. Zuano nam je, da upravlja to deželo mož, ki ni naše gore list, pa ko bi tudi bil, javaljne ne bi mogel vladati v prilog slovanskej stvari, ker to izključuje že današnji dualistični zistem. Niti hrvatska niti srbska niti hrvatskosrbska se ne sme zvati govorica prebivalstva v Bosni, kajti s tem bi se priznalo slo-vanstvo v Bosni, kjer se za zdaj ne sme gojiti radi aspiracij hrvatskih in srbskih po trditvi ministra upravitelja, češ, da bi to bilo za prebivalstvo škodljivo. Naj se zato rabi raje deželni jezik ali pa bosanski, kakor so nekdaj znali dunajski centralisti rabiti kranjski jezik mesto slovenskega, ker jim je prvi naziv bil za njihove svrhe praktičneji, nego drugi. Žalostno in za naše slovanske okolnosti prav značajno je to, da so proti temu neopravdanemu nazivu govorili le Cehi, in da se ni javil nobeden Hrvat niti Srb za besedo v tem pogledu, saj se vendar njih v prvem redu tiče ta zadeva. Prav na slabem smo glede Bosne, odkar nam je umrl umni Klaič, ki gotovo ne bi bil propustil, da pri tej priložnosti spregovori v korist hrvatstva v Bosni. Bržkone se tudi ne bi bil podvizal profesor Jagič, da se izjavi za naziv bosanski jezik, češ, da je oprav-dan, ker se je že v sedemnajstem veku rabil med književniki, ki so delovali v Bosni. Če se v takih vprašanjih išče rešitev pri učenjakih, potem se po navadi odobri in poprime ono, kar je on rekel. In tako je bilo tudi v tej zadevi, in kdo je mogel biti zadovoljneji, nego minister Kallaj, ko mu je pritrdil največji slavist sedanjega časa, da ima prav, ko rabi naziv bosanski jezik. Je-li pa tudi res, da so pisatelji iz Bosne rabili ta naziv v svojih delih? Ni popolnoma resničen. Prva bosenska spisatelja, namreč P. Kanižič (t 1597) in J. Baudulovič (1613) zvala sta svoj jezik s l o v i n s k i; S. Matijevič in včasi Kačic izda 30—40.000 lir, kar se nabere iz vstopnine. Italijanska vlada vsled slabih finančnih razmer ne more podpirati takih znanstvenih podjetij. Sedaj je izkopano nekaj več kakor tretjina. — Misli se, da je odkrit najvažnejši del mesta, vender še lahko marsikaj zanimivega pride na dan, kakor se je zgodilo ravno minulo leto, ko so odkrili veliko rimsko hišo s prekrasnimi slikarijami. Važnejše reči so prenesli v narodni muzej v Napolju, ki je v tem oziru sila poučljiv in jeden najimenitnejših v Evropi. Sedaj je že tudi v Pom-pejih samih majhen muzej. (Dalje sledi.) Iz W6rishofen-a, dne 26. jun. (Dalje.) Meso naj se uživa po malem z zelenjavo in ne premastno. — Bolje se počuti in lahko spi, kdor si zvečer pritrga in na pol lačen legne k počitku. — Kedar človek ve, da je jedel, naj žlico odloži in naj neha jesti; natura se sama oglasi in pove, kedaj je dovolj. Preveč jesti in preveč piti, oboje škodi. Treba vprašati glavo, ne razvajeno grlo in kar prva ukaže, tisto storiti. Žalostno, ako gospodar v hiši nima besede, ako njegova ne velja; ravno tako je žalostno, bosanski; M. Randič (1683) slovinsko-bosanski; M. Divkovič (f 1631) rabi včasi bosanski, pa tudi srbskiinsiovinski; P. Posilovič i 1 i r i č k i ali pa s 1 o v i n s k i (1647); St. Margetic bosanski ali pa ilirički (1708), a M. Pavic ilirički ali dalmatinski (1768). Od slovanskih spisateljev zove svoj jezik J. Garličič bosanski, a P. Katančic ilirički izgovora bosanskega. Iz tega se vidi, da sta naziv bosanski rabila samo dva pisatelja, drugi vsi pa rabili še naziv slo vinski ter tako dokazali jasno, h kateremu narodu pripadajo. Ti možje so gojili slovansko mišljenje že takrat v večej meri, nego je to dovoljeno v Bosni dandanes, ko se ne trpi naziv onega naroda, ki iznaša v Bosni od vsega prebivalstva 97 odstotkov, in sicer Hrvatov 55 odstotkov, Srbov pa 43 odst., če jih delimo tako po veri, kajti muhamedovci se prištevajo sami k Hrvatom. S:cer pa te razlike ni treba, saj vse prebivalstvo govori jedno ter isto govorico, katero moremo zvati že hrvatsko ali srbsko, a kdor hoče, tudi hrvatsko-srbsko ; le današnji upravitelji dežele Bosne in Hercegovine tega ne trpš iz poznatih razlogov: divide et impera, in to podpirajo Hrvati in Srbi s svojo malomarnostjo za tako važne narodne zadeve. Tudi profesor Jagič je prav slabo poslužil s svojo izjavo o bosanskem jeziku, pa so ga hrvatski opozicijonalni listi zategadelj tudi obsodili, morda še preveč blago, nego je zaslužil v tem pogledu. Tudi pisatelj teh vrstic ni namenil oponašati profesorju Jagiču, kar je skrivil za Slovane s svojo neopravdano izjavo, kakor se vidi iz zgornjih podatkov o bosenskih pisateljih, saj nam je znano, da se taki učenjaki na nas navadne političarje, niti ne ozirajo, ker mislijo, da je njihova beseda vselej ne-pobitna, kar pa ni, kakor se je tudi v tem slučaju pokazalo. Nekaj drugega mi je dalo povod tem vrsticam. Slovenci se še dobro spominjajo mnogih napadov na pokojnega profesorja Miklošiča od strani Hrvatov, češ, da on, poznati „dvorski filolog", kakor so ga zvali, hrvatski jezik zanikuje, ker prišteva Kajkavce k Slovencem, Stokavce pa k Srbom. Mikloš c pa hrvatske narodnosti ni nikdar tajil, nego je le hrvatski jezik tako po dijalektih delil; sicer pa je prav rad rabil naziv srbsko-hrvatski jezik s Stokavskega dija-lekta. Hrvati so tedaj Miklošiča po krivici obsoje-vali, a zdaj se jim je to osvetilo, da je njih „dvorski filolog" zanikal v Bosni hrvatstvo in srb-stvo z omenjeno izjavo. • Politični pregled. V Ljubljani, 4. julija. Vlada in Nemci. Graška „Morgenpost", priloga uradne „Grazer Zeitung" je objavila zanimiv članek, v katerem se naglaša, da hoče vlada tudi v prihodnje varovati zgodovinsko veljavo avstrijskih Nemcev v državi. Vladni Člankar pa ob jednem Nemcem polaga na srce, da ne smejo takoj kričati o zatiranju nemštva in vlado klicati na pomoč, ako se kje na Češkem Spro nemški „turnarji" ako v človeku um ne ukazuje, ampak poželjivo meso. Vino ali pivo piti, ni verska resnica. Nisem popolnem zoper te dve pijači, zdravi naj ga le pijo po malem, bolnim pa se mora čisto prepovedati, alkohol je škodljiv telesu. — Bavno tako je s kavo, ki lepo diši, pa slabo redi; sladna kava je mnogo boljša, ker ima 39% redilne snovi v sebi, pa vendar ljudem ne ugaja, ker imajo razvajena usta in jim le to dopada, kar grlo segače. Kneipp priporoča v bolezni namesto mesne juhe črno kruhovo juho in mleko spreminjema, po dve žlici vsako uro. Mnogo pripomore k zdravju snažno in zračno stanovanje. Sobe treba vsake 3 ure zračiti; — po noči eno okno ali saj zgornji del okna odprt imeti. Ljudje, ki žive v zaduhlih prostoiih, imajo slabo, nezdravo barvo. — Po zimi ne preveč kuriti, le kar je prav. Kdor pride iz preveč zakurjene sobe na hlad, dobi katar; 14° je zadosti gorkote. Oče Kneipp tudi radi kako smešno povedo ali kako uganjko zastavijo. Zadnjič pri razpravi o krompirju so rekli: „Veste, zakaj je Bog krompir ustvaril? Zato, da imajo tudi ubogi ljudje nekaj, kar smejo odreti". Ako zapazi mej poslušalci katerega v rokavicah ali s kvišku zavihanim zavratnikom, se brž oglasi in malo ponorčuje. Vrat bodi prost, človek ne sme s Sokoli. Položaj liberalne stranke, pravi člankar, ni posebno prijeten. Njena trdnjava je bila na Češkem, toda že zadnje deželnozborske volitve minolo jesen so pokazale, da se ta trdnjav» udaje# Libe. ralna stranka se je, kakor vse druge Iniernejše stranke, odtujila svojim volilcem. Na shodu ? pragj so vladi očitali, da ne varuje dovolj nemštv* T striji. In vendar niso imeli druge pritožbe, ko 80. kolsko slavnost v Toplicah. Grof Badeni hoče popolnem varovati nemški kulturni živelj, ne da bi kršil pravice drugih narodov. Da so Nemci razcepljeni, temu so sami krivi. Tudi na shodu v Pragi so govorniki preveč naglašali izključno nemško stališče v okviru češke kronovine in s tem odbijali konservativne življe, ki so med nemškimi veleposestniki. — Kakor se čita med vrstami, svari vlada pred nemškimi nacijonalci in radikalizmom. Razdor v mažarski neodvisni stranki. Vsi poskusi, da bi se zjedinili frakciji mažarske neodvisne stranke, so se razbili. Nedavno je Košut potujoč skozi Siatmar sklical shod, ne da bi vprašal Ugrona, zastopnika tega okraja, ter je govoril proti „klerikalnim" težnjam Ugronove frakcije. Dalje se čuje, da hoče poslanec Sima izdajati nov list „Ma-žarska zastava" proti Košutovi stranki. Pri prihodnjih volitvah bode strasten boj med Ugronovimi in Košutovimi pristaši. Razmerje pa se ne bode mnogo premenilo, ker Košuta podpira vlada. jLaž ima kratke noge. Liberalni ogerski listi so raznesli vest, da so katoliški duhovniki iz mošanjske županije v deputaciji prišli k nadvojvodi Frideriku ter ga prosili, naj njegovi uradniki in služabniki na tamošnjih posestvih podpirajo katoliško ljudsko stranko, in da je nadvojvoda na to odgovoril : „Jaz sem vojak in ne politizujem. Ko bi po-litizoval, bila bi moja politika ona presvetlega cesarja". Dunajski „Fremdenblatt" pa je objavil popravek grofa Wolkensteina, dvornika nadvojvode Friderika, ki izjavlja, da ni bilo nobene deputacije pri nadvojvodi in torej tudi ni dobila nobenega odgovora. Mažariftacija mef grškimi unitarci na Ogerskem. Ze od 1. 1868 so se nekateri župniki trudili, da se uvede v liturgijo mažarski jezik. To pereče vprašanje je pa posebno prišlo na dnevni red v zadnjem času. Prenapetneži zahtevajo, da se ustanovi za nje posebna škofija z mažarsko liturgijo. Za to zahtevo so radevolje odprli svoje predale vsi židovsko-liberalni in framasonski listi. Minuli teden je došla v Budimpešto deputacija iz vseh dosedanjih škofij ter potožila baronu Banffyju svoje težnje. Mi-nisterski predsednik je baje odgovoril, da se mora to vprašanje še temeljito pretresati. Predsednik poslanske zbornice, Szilagyi, kateremu ie deputacija izročila v tem smislu sostavljeno prošnjo, se je s svojim vedenjem pokazal takega, kakoršen je bil, namreč sovražnik katoličanov. Minuli ponedeljek je prišla deputacija tudi h knezu-primasu, kateri jih je opozoril na razsodbo sv. Očeta. Najbolj čudno je pri tem počenjanju mažarskih prenapetnežev to, da kličejo na pomoč v prvi vrsti židovske liberalce in tolikanj mehkužiti života. Vrabec ima po zimi in po letu isti frak. Po zimi mu zrase pod njim še kratka volnata dlačica, katero si po letu vso izpuli. Tako naj tudi človek dela, naj se po letu in po zimi primerno obleče, pa ne čez potrebo. Iz tega vidimo, da je Kneippov blagi namen ta: doseči, da bi se ljudje vrnili k nekdanjemu preprostemu in naravskemu življenju, ter si tako utrdili zdravje. Zdravje zgubljeno je težko v prvotni moči in popolnosti nazaj dobiti. Boljše je tatu zunaj hiše imeti in vrata pred njim zakleniti, kakor ga v hišo spustiti in šele potlej loviti. Kneipp govori vsak dan blizu jedno uro, ne izvzemši praznike. Govori so močno obiskani. Nekateri pridejo samo za to v Worishofen, učit se od Kneippa, kako pametno in človeški naravi primerno živeti. Stenogrsii govore pišejo, kateri pridejo natisnjeni v worishofenskih časnikih. Pri nenavadnih slučajih, ako je kdo v Woris-hofenu ozdravel, ki je leta in leta zaman iskal zdravja okoli zdravnikov ali po toplicah, Kneipp na koncn govora dotičnega predstavi občinstvu in prosi, da sam pove, kako je bil bolan. — Zeua nekega admirala je bila 8 let slepa. V Worisbofenu je zopet spregledala, Kneipp jo je sam oblival. Pol leta ni bilo nič bolje Kmalu potem je spregledala. Labko si mislimo nje radost in hvaležnost. Prestopila je v katol. Cerkev. (Dalje sledi.) prostozidarje, mesto da bi se obrnili takoj do vrhovnega cerkvenega poglavarja, ki ima jedini pravico, izreči odločilno razsodbo. V Bolgariji so do najnovejšega časa krožile vsakovrstne vesti o delni ministerski krizi. Govorilo se je, da odstopita vojni in trgovinski minister radi vladajočega nesporazumljenja mej ostalimi minister-skimi tovariši. Vojnemu ministru baje ni bila po goda razprava o vprašanju glede amnestije, miniBter Načevič se pa ni strinjal z nazori svojih tovarišev v zadevi trgovinske pogodbe z Avstrijo. Vsa ta javna mnenja sedaj odločno zavrača dnevnik „Mir" in pripomni posebno glede odstopa trgovinskega ministra, da se njegovi nazori niso prav nič razlikovali od onih njegovih ministerskih tovarišev. Njegovi tovariši odobravajo važnost trgovinske pogodbe z Avstrijo in jo bodo, kakor naglo bode sklenjena, ravno tako zagovarjali, kakor trgovinski minister sam. Glede trditve o odstopu vojnega ministra ne navaja „Mir" nikakih protidokazov. Popolno izmišljena toraj ne more biti javna govorica in se zamore, ako ne sedaj, uresničiti v bližnji prihodnosti. Jubilej K. Pobjedonoscevu. V Petro-gradu je 31. maja slavil 50 letnico svojega službovanja prokuror ruske sv. sinode Konstantin Pobje-donoscev, ki je mej najvplivnejšemi osebami v Rusiji. Sedanji car mu je poslal lastnoročne pismo, v katerem mu izraža priznanje na zaslugah za pravo-slavje in domovino. Razprava o davčni preosnovi v f rancoski zbornici je v marsikaterem oziru zelo zanimiva. Mej nasprotniki davčne predloge se nahaja tudi bivši ministerski predsednik Ribot, ki najostreje pobija rentai davek in imenuje ta boj kot znak pravega patrijotizma. Dosedaj, pravi govornik, so bile vsaj manjše rente proste vsakega davka. Radi malenkosti 18 milijonov (1) ni umestno razdirati zaupanje in slogo mej francoskimi državljani. Govori se, da ima Ribot na strani več somišljenikov, vendar pa nikakor ne morejo upati na kako zmago, ker jim odločno nasprotujejo somišljeniki sedanjih prvih državnikov. Občni muzlotnan8ki kongres. Mnogi indijski, arabski in turški muzlomani so sklenili, da to leto slcličejo kongres, na katerem bodo razpravljali razna vprašanja, tičoča se položaja Izlama. Posvetovali se bodo tudi o ženskem vprašanji. Po mnenji sklicevateljer muzlomanska vera ne zahteva, da so ženske brez vsega pouka. Odličnejše rodo-vine si že zdaj jemljo angleške, francoske in nemške učiteljice. Sedaj iščejo mesta, kjer bi mogli svobodno zborovati. Jedni nasvetujejo Tánger v Maroku, drugi Kairo v Egiptu. Cerkveni letopis. Sv. Ivan Krstnik. (Ain Karem, Machaeros, Sebaste.) (Dalje.) Nad obokom, izpod katerega izvira studenec, je muhamedanska molilnica z minaretom. Od tod grem-na levo ob pobočju strme gore, ki se vzdiguje ono stran doline, še kakih pet minut navzgor ter pridemo do železnih vrat, ki vodijo v dvor in kapelo „obiskovanja Marijinega". V dvorišču je vodnjak in nekoliko mogočnih oljk, s kamenjem lepo ograjenih. Onstran dvorišča nam nasproti ¿trié temne stene i zidine, oboki in predori, v levem kotu pa moli sprednji del kapele, obnovljene na razvalinah starejše (leta 1860 od frančiškanov sezidana). Po starem sporočilu je tu nekdaj stal letni dvorec Zaharijin, v katerem je Marija Devica svojo teto Elizabeto obiskala. Ko je stopila blažena Devica v Zaharijin dom, je zaslišala iz ust navdihnjene Elizabete sloveč pozdrav: „Blagoslovljena Ti med ženami in blagoslovljen sad telesa Tvojega!" In ko je Marija Devica slišala iz ust Elizabete poveličevati svete skrivnosti, ki so se v njej že zgodile in katere je Elizabeti sam sv. Duh razodel, ko je videla in skusila, kako iz Božjega Sina že izhajajo milosti in dobrote na človeški rod, n. pr. na svetega Ivana Krstnika v maternem telesu skakljajočega, ko je spoznala, da je ona izvoljena za srednico božjih milostij, tedaj svete pobožnosti in radosti vneta zažene iz deviških prsij glas ter zapoje oni večno lepi slavospev Magníficat: „Poveličuj, duša moja, Gospoda 1 In duh moj se raduje v Bogu, svojemu Zve-ličarju. Ker ozrl se je na nizkost svoje dekle, zakaj glej, od zdaj me bodo blagrovali vsi rodovi." (Luk. I, 47—48) „Marija Devica je ostala," kakor sv. Luka piše I, 56, „pri svoji teti tri mesece in se je potem pred rojstvom svetega Ivana Krstnika vrnila v Nazaret." Ce je že prihod Marijin učinil toliko veselja in milostij Božjih, koliko dobrot je še le njeno daljše bivanje hiši Zaharijini prineslo ! V spomin in zahvalo vseh teh svetih dogodkov, ki so se tu vršili, stopimo v kapelo, pokleknemo in zmolimo ganjeni Magnificat ter očenaš za odpustke. Vrnivši se iz kapele na dvorišče nam prijazni frater, ki z drugim redovnikom zad za kapelo v malem samostanu stanuje, potegne vodo iz vodnjaka, da se je slastno napijemo ter ponudi za spomin še cvet pasijonske rože. Ko smo se po istem potu vračali k studencu Marije Device, vidim stopati ruske romarje navzgor po stopnicah mimo kapele obiskovanja Marijinega. Sklepal sem iz tega, da imajo Rusi zgoraj nad latinskim zemljiščem svoje gostišče ali pa svetišče. In res! Vrnivši se v Evropo si naročim kažipota „k životvareščemu grobu gospodnju", IVizdanje, S. Pe-terburg 1889, kjer na str. 78 čitam, da imajo Rusi tam gori ne samo gostišče (strannoprijmni dom), ampak tudi „cerkev kazanske Božje Matere". Okrog nje živijo ruske redovnice in drugi pobožni pravoslavni, ki dohajajo sem preživet večer svojega življenja. Navadno se podajo romarji, ko so si ogledali Ain-Karemska svetišča, še v takozvano „puščavo svetega Ivana Krstnika", uro od tod oddaljeno. Tam kažejo v gori duplino, kjer je mladi sv. Ivan pripravljal se za svoj poklic, studenec (Ain-el-Habes), iz katerega je pil, skalnato klop, na kateri je spal, ter celo grob njegove matere. Ta puščava pač ni zameniti s puščavo Judeje in dolino jordansko, kjer je pozneje sveti Ivan pridigal in krstil. (Mat. III. 1.) K večjemu bi se dalo misliti na ono puščavo, o kateri govori sv. Luka I, 80 : „Mali deček je rastel in se krepil na duhu, in je bival v puščavah do dne, ko je nastopil pred Izraelom." Dandanes omenjena puščava (Ain el-Habes) ni več puščava, temveč precej rodoviten kraj, poln vinskih loz, oljk in drugih sadunosnih dreves. Sploh so vsa sporočila o Ain-Karemskih svetiščih le verojetna, ne pa še dokazana. Ko sem se z drugimi romarji vred vračal iz Ain-Karema po isti poti v Jeruzalem, sem se žalostno oziral po prelepi dolinici. Sicer ne vidiš bujnih šum in zelenih livad, ne rodovitnih njiv, ne zelenih trat, vendar vsaj nekaj drevja okoli čednih hiš in skrbno negovane nasade po terasah. Ain - Ka-remska dolina mi je poleg Betlehema in Nazareta, da ne omenjam najlepše Naplusove doline, najbolj dopadala. Sploh sem spoznal, da so vsi sveti kraji, na katerih se je kak veseli dogodek našega odrešenja vršil, ob jednem tudi lepi in prijazni. Z Bogom, z Bogom sveti Ivan v Gorovju! sem milo vzkliknil na višavi, od koder se zadnjikrat vidi dolina. Srčno sem želel še jedenkrat videti ta prijazni kraj in še prijaznejše ljudstvo. Spolnila se mi je po čudnem naključju ta želja, ko sem veliki petek pel pasijon v cerkvi rojstva svetega Ivana. (Dalje sledi.) Slovenska Matica. 107. odborova seja v sredo dne I. julija 1896. leta. N a v z o ž n i: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, dr. H. Dolenec, dr. J. Janežič, dr. A. Jaro, A. Koblar, Anton Kržič, dr. Pr. Lampč, dr. L. Požar, S. Rutar, P. Stegnar, I. Sušnik, I. Šubie, A. Tavčar, dr. Iv. Tavčar, I.Vavru, I. Vilhar, Fr. Wiesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanee (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 21. Predsednik konštatuje sklepčnost, pozdravi navzočne, vzlasti novoizvoljene odbornike, ki so vsi izvolitev vsprejeli. Na ogled sta zapisnika o 106. odborovi seji in o XXXI. občnem zboru, ki se vzameta na znanje in odobrita brez ugovora. Za zapisnikarja današnjemu zapisniku se določita odbornika F. Stegnar in A. Tavčar. Določi se, kdo bo letošnje društvene knjige vezal. Na znanje se vzame, da je Matica v zadnjem času izgubila dva odličnejša uda, namreč kanonika K. K 1 u n a in trgovca M. Medveda. Prvi je bil društvu 25 let ustanovnik in osem let odbornik, drugi pa več let marljiv poverjenik. — Obeh se je društvo povodom smrti dostojno spominjalo. — Po Medvedu je prevzel poverjeništvo za Zagorje z okolico načelnik ondotne postaje g. Fr. S t e r 1 4. Društva je od zadnje seje pristopilo 27 d r u -štvenikov na novo, izmej njih jeden kot ustanovnik ; letnino jih je plačalo za letos 820. Knjižnici je prirastlo 36 knjig, zvezkov in časopisov ; 6 podarjenih, 30 zamenjanih ; 12 ruskih, 7 čeških, po 5 slovenskih in srbskih, 4 hrvaške, 2 bolgarski in 1 nemška. Tudi v zadnji dobi je bilo iz zaloge več k n j i g podarjenih in je prejela Matica za darila več zahval. Izvrši se volitev predsednika in ostalih funkci-jonarjev. Kot starosta prevzame predsedstvo odbornik dr. Z u p a n e c. K besedi se oglasi odbornik dr. Tavčar, ki predlaga, da Matica za predsednika z vsklikom potrdi sedanjega predsednika prof. Fr. L e v c a, čemur odbor pritrdi. Prof. Fr. Leveč prevzame predsedstvo in se zahvali za izvolitev, rekoč, da jo sprejme in da je zmirom pripravljen to častno mesto odložiti, ko bi odbor nič več ne imel potrebnega zaupanja do njega. Z vsklikom se potrdijo tudi vsi ostali funkcijonarji, namreč dr. Fr.Lampè kot prvi, P. Grasselli kotdrugi podpredsednik, dr. J. S t a r è kot blagajnik in hišni upravitelj, prof. A. Kržič in kanonik J. Sušnik kot ključarja. Udje gospodarskega odseka ostanejo odborniki : 1. dr. H. Dolenec, 2. P. Grasselli, 3. dr. A. Jarc, 4. dr. J. S taré (načelnik), 5. J. Sušnik, 6. d r. J. T a v č a r in 7. J. V i h a r ; udje književnega odseka odborniki: 1. A. Bartel, 2. Fr. Hubad, 3. dr. J. Janežič, 4. A. Koblar, 5. A. Kržič, 6. dr. F r. L a m p è , 7. dr. J. Lesar, 8. F r. Leveč (načelnik), 9. M. Pleteršnik, 10. dr. L. Požar, 11. S. Rutar, 12. A. Senekovič, 13. J. Subie, 14. A. Tavčar, 15. Fr. Wiesthaler, 16. A.Zupančič in 17. V. Zupančič. Predsednik poroča, da je Matica prejela v zadnjem času več gradiva za častno nagrado Jurčič-Tomšičevo, izmed tega nekaj prav dobrega. Določijo se rokopisom presojevalci. Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsednik sejo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske dne II. junija 1896. (Dalje.) Podružnica sv. Križ predlaga: Pri glavnem odboru naj se napravi odsek za razpečavanje sadja. Zastopnik podružnice stotnik Kump kaže na sadno kupčijo na Stajarskem. Tamkaj je kupčija or-ganizovana. Stajarci potegnejo po 6 — 7 gld. za kvintal. Tudi na Kranjskem je treba sadno kupčijo organizovati, da ne dobe večino dobička prekupci. Posamezne podružnice bi odseku poročale vsak teden, koliko sadja imajo posamezni sadjerejci za prodajo. Odsek naj bi pa stopil v zvezo z velikimi trgovci. Tajnik Pire povdarja, da na Štajerskem ni sadne kupčije organizovala kmetijska družba, ampak posebno sadjarsko društvo, kateremu je na čelu grof Attems. Sadna letina bode letos povsod jako dobra, zatoraj najbržej ne bode kupčija s sadjem posebno cvetoča. Da bi se storilo, kar je storiti mogoče, naj občni zbor pooblasti tajništvo kmetijske družbe, da inserira po domačih in tujih časnikih, da skuša dobiti naslove velikih trgovcev ter na ta način pospešuje sadno kupčijo. Sprejeto. Podružnica Mokronog predlaga: Visoka vlada naj se naprosi, da napne vse sile, da se bi pokončali hrošči prihodnje leto, ki bode tako imenovano hroščevo leto. Baron Berg, ki priporoča ta predlog, pove, da je skušal uže na razne načine hroščeve lečinke pokončevati. Poskusil je tudi z nekim bacilom, kakor je priporočal neki kmetijski list, toda bilo je zaman. Učitelj Šetina povdarja, kako hrošči tudi vinogradom delajo silno škodo. Naj bi se toraj pokon-čevanje hroščev vršilo vstrajno in splošno. Predlog se odobri: Podružnica Mokronog predlaga: Visoka c. kr. vlada se naprosi, da energično postopa proti prašičji kugi. Grof Barbo pojasnuje, kako se je prašičja kuga zanesla na Kranjsko. Okrajna glavarstva so bila premalo skrbna. Cas za opazovanje je bil prekratek. Gonjačem odvzeti prašiči so se prodajali in tako je prišla kuga v deželo. * Vitez Langer stavi še dopolnujoči predlog. V občinah, kjer je kuga samo po nekaterih hlevih, naj se kuga lokalizira, da se ne bode razširila tudi na sosednje hleve. Deželni živinozdravnik Wagner zagovarja postopanje vlade in zvračuje vso krivdo na kmetovalce. Župani so izdajali živinske potne liste domačim kmetovalcem, kateri so po noči dobili čez mejo hrvaške prašiče. In ti so jih dalje prodajali kot svoje. Vlada je prosila za vojaško stražo, toda taka straža ni bila dovoljena. Občinska straža se ni skazala zanesljivo. Drž. posl. P o v S e : Ako je bil kateri predlog na mestu, je gotovo na mestu predlog mokro-noške podružnice. — PraSičja kuga je neozdravljiva. — Od 100 napadenih jih navadno 100 pogine. Na poslanca V i S n i k a r j a so se obrnili nekateri posestniki s prošnjo, naj bi se tako strogo ne postopalo pri dovolitvi prehoda prašičev čez mejo. Višnikar je šel k ministerstvu, toda dotični referent je naravnost povedal, da o polajšavah ni niti govoriti. Postopati se mora z vso strogostjo, da se odvrne od dežele velika nesreča. Učitelj S e t i n a vpraša, kako naj se pa za-brani preteča revščina na Dolenjskem. PraSičja reja je Dolenjcem precej donašala. Mlade prašičke so Dolenjci dobivali iz HrvaŠkega. Letos pa prašičev dobiti niso mogli. Prišla bode jesen in ne bode kaj prodati. Kmetijska družba naj bi preskrbela potrebnih prašičkov zlasti za Dolenjsko. B a b n i k iz ljubljanske okolice pravi, da večkrat prašiče, ki so poginili, kar v Ljubljanico vržejo. Tem potom se bode lahko tudi v ljubljanskem okraju prašičja kuga razširila. To naj se torej strogo prepove. Graščak G o r i a n y pravi, da je kazen za prestopke proti naredbam višjih oblastnij prenizka. — Neki kupec, ki je več sto prašičev spravil čez mejo, je bil kaznovan s 40 gld. Je li potem čudno, če se prašičja kuga ne more zatreti? Deželni živinozdravnik Wagner obljubuje, da bode vlada strogo postopala in zlasti kontu-macijski čas podaljšala. Merodajni krogi pa naj podučujejo ljudstvo, da bode spolnovalo natančneje postavna določila. Tajnik Pire obžaluje, da je izgubila naSa dežela precejšen dohodek, ker imamo prašičjo kugo. Prodalo se je iz dežele prašičev vsako leto za več ko 1 milijon gld. Da se je kuga zanesla v deželo, so krivi kmetovalci sami. Ljudje mislijo, da so vse naredbe vlade same sitnosti. Celo v dveh časopisih sta dopisnika postopanje vlade obsojala in hujskala proti njenim naredbam. Ako ljudstvo prav nič storiti noče, da bi se ubranilo nesreče in vsa postavna določila sovraži, potem se ni čuditi, če je prišla kuga v deželo. Predlog mokronoSke podružnice se na to vsprejme. (Konec sledi.) Tedenski koledar. Nedelja, 5. julija: 6. pobink.; ev.: Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. ; Ciril in Metod, šk. Ponedeljek, 6. julija : Izaija, prerok. Torek, 7. julija: Vilibald, šk.; Pulherija, kr. Sreda, 8. julija: Elizabeta, kr. Port, četrtek, 9. julija: Vigilij šk. m. Petek, 10. julija : Félicita in sedem sinov. Sobota, 11. julija: Pij I., papež. — Lunin spremin: Mlaj 10. julija ob 8. uri 33 minut zvečer. — Solnce izide: 5. julija ob 4. uri 21 minut; zaide ob 7. uri 46 minut. Dnevne novice. V Lj u bi j » n i, 4. julija. (Pernerstorferjev ljudski shod.) Obširneje o tem shodu poročamo v vvodnem članku. Tukaj še pripomnimo, da je bil sklican ljudski shod, a se ni volil noben predsednik, kar je bilo nepravilno in dalo prvi povod neredom. Nadalje so socijalisti napravili pred govorniškim odrom cel kordon, krščanskim socijalistom so pa odločili kot, kamor se ni nič slišalo. Zato so kršč. socijalisti silili naprej, a železničarji, ki so delali kordon, so jih vrgli nazaj, krščanski socijalisti so se branili in ko je iz vrst socijalistov priletel vrček ter nekega kršč. socijalista občutno ranil na glavo, tedaj sta se stranki spoprijeli. Nato so posegli vmes policaji in dr. Tavčar, najvernejši oproda socijalistov in nemških nacijo-nalcev, kričal je : Ven s klerikalci ! Nato so se krščanski socijalisti odstranili in zbor se je nadaljeval. Več krščanskih socijalistov je bilo ranjenih, nekateri celo z nožmi, to kaže razrezana obleka pri več kršč. Bocijalistih. — Mi seveda obsojamo vsako na-silstvo, vendar moramo reči, da iz vseh priprav je sklepati, da so bili socijalisti na vse to že pripravljeni. — Zanimivo in značilno pa je, da je vodja „Narodove" stranke dr. Ivan Tavčar družil se politično s socijalnimi demokrati in nemškimi nacijonalci. Iz brezdna v brezdno. (Dom katoliške družbe) na Turjaškem trgu je bil vsled potresa tolikanj poškodovan, da bode treba dve tretjini stavbe do tal podreti in na novo sezidati. TroŠki bedo znašali nad 30.000 gld. — Neimenovan dobrotnik je v ta namen katoliški družbi daroval 50 gld., katera mu tem potom izreka najtoplejšo zahvalo in prosi, naj bi dobil prav veliko darežljivih posnemovalcev. (Igra sv. Alojzij v Marijanišču.) V lepi in prostorni dvorani v Marijanišču so igrali že nekaj nedelj sem lepo, zabavno in ob jednem vspod-budno igro »Sv. Alojzije. Oni, ki so se je udeležili, zatrjujejo, da jih jo ganila, nekatere celo do solz. Dobro bi bilo, ko bi se izdala v tisku. Za sedaj samo še opozarjamo, da se bo igrala tudi Se jutri ob 5. uri popoludne. — Vstopnina je jako nizka. (Grdo laž,) da so nekateri udeleženci velikanske procesije dne 30. junija izposojene sveče nesli domu in tako cerkev Jezusovega Srca oškodovali, trosijo sedaj po mestu ljudje, katerim je velikanski pojav katoliških mož ljubljanskih trn v peti. Druzega si ne upajo očitati vrlim možem, zato se poslužujejo te podle laži, da bi vsaj nekaj mož očrnili pred svetom. — Temu obrekovanju nasproti izjavljamo, da je cerkev Jezusovega Srca dobila veliko več sveč nazaj, nego jih je izposodila. Nekateri možje so bili Se tolikanj natančni, da so drugi dan prinesli popolno nove sveče v cerkev, ker so se jim izposojene v veliki gnječi polomile. Kdor tedaj kaj tacega govori, je — obrekovalec. (Potna ustanova) Profesor in vodja celjske nižje gimnazije, gospod Julij G 1 o v a c k i, je od naučnega ministerstva dobil ustanovo za naravo-slovsko učno popotovanje ob letošnjih počitnicah. (Iz Vipave.) Hudo nevihto imeli smo 1. t. m. popoludne in potem čez noč. Bučalo je cel božji dan zdaj tu, zdaj tam. Proti večeru omenjenega dne pa začne silno grmeti in treskati sem čez Kras. Bliski švigali so neprenehoma, da je človeku kar vid jemalo. Le še nekaj trenutkov in strašen naliv je tu I — Takega že ^ismo kmalu imeli I Tu in tam se je kaj malega toča oglašala, pa znatne škode ni naredila. Pač pa so vsled preobilnega deževja narasli čez mero razni potoki in odnesli marsikomu odkošeno seno. Sledeča noč je bila tudi grozna. — Drugi dan imeli smo v Vipavi — povodenj. (Izpiti gojencev v šoli „Glasbene Matice") se bodo vršili 6, 7. in 8. t. m. popoludne ob 5. uri v društvenih prostorih na Bregu št. 20 v II. nadstr. K tem izpitom se uljudno vabijo stariši in sorodniki gojencev, ter vsi prijatelji „Glasbene Matice". (Osebna vest.) C. g. Peter B e r č i č se je minuli torek nastanil v tukajšnji hiralnici sv. Jožefa v Kravji dolini. Bil je 12 let župni upravitelj v župniji Starilog na Kočevskem, zadnji čas je zelo obolel ter bil primoran prositi za pokojnino. Zdaj je prišel semkaj iskat ljubega zdravja. Znancem in prijateljem, osobito svojim duhovnim sobratom in tovarišem se priporoča v molitev. (Iz Bele Krajine.) Dne 8. julija se bo v šolskem poslopju v Črnomlju vršila učiteljska konferenca za črnomaljski Šolski okraj. Ne bi omenjali konference, saj se vrši vsako leto z skoro jednakim vspo-redom. Letošnja konferenca bo pa po točki 8 volila jednega zastopnika učiteljstva v c. kr. okr. šolski svet za tekočo volilno dobo. Tudi o tej volitvi ne bi govorili, saj se dotični volilci med saboj toliko poznajo, da si lahko izberejo najbolj sposobnega in vrednega tovariša kot zastopnika v okrajnem šolskem svetu. Da pa le o tej volitvi par besed izgovorimo v javnem listu, imamo svoj poseben vzrok. Bela Krajina nima že dalje časa definitivnega c. kr. okrajnega glavarja. Kje in kaj je temu krivo, nam ni znano. Okrajno glavarstvo vodijo c. kr. vladni tajniki, sedanji je že tretji. Za čas vodstva prvega so se nekateri gospodje toliko razvadili, da je bilo videti, kakor da bi oni odločevali, vodili. Prišel je drugi, mož vsestransko izobražen, vzel je vajete v svoje roke, delaven do skrajnosti, energičen, strog, ki je pazil na red in skrbel, da so se dolžnosti natanko spolnovale. Zlasti mu je bil pri srcu ugled učiteljskega stanu. Bekel je: „Bolje da občina nima učitelja, kakor takega, ki bi dajal pohujšanje." Zatorej je s krepko roko segel tam, kjer je bilo potrebno, ne zmeneč se, da nekaterim razvajenim go- spodom ni bilo všeč strogo postopanje njegovo kot načelnika okrajnega šolskega sveta. Tako postopanje je pa nemilo dirnulo vzlasti jednega gospoda, ki je v okrajnem šolskem svetu zastopal učiteljstvo. Do vrhunca je pa skipela njegova nezadovoljnost, ker je načelnik pazil tudi na to, da so se šolske ure natanko držale, in čestokrat si videl na^iaj^ 0 prj. četku šolskega pouka šetati pred šolskim poslopjem. Sklep je bil storjen in dotični gospod je rekel je(j_ nemu svojih tovarišev: „Jaz odstopim, pa to V*, prosim, volite mesto mene takega učitelja, ki je liberalec." Zastopstva sicer ni odložil, vendar bodo belokranjski učitelji volili zastopnika v okrajni šolski svet mesto gospoda, ki je premeščen v drugi kraj. Koga si bode učiteljstvo izbralo, ne vemo. Za kandidate ne bo težko. Kakšen bodi? V svoji stroki dobro izvežban, to je že potrebno. In mišljenja? Bazume se „liberalnega", bo zaklical gori omenjeni gospod. Kranjski liberalec, kakov je? Dve vrsti sta jih: nemški in slovenski. Prvi je nasprotnik cerkvi in narodu in kolikor poznamo belokranjsko učitelj-s yo nemškega liberalca nima v svoji sredini. Slovet ¡ki liberalec je sovražen cerkvi in nasproten du-ho Ščini. Ce je kaj takih med belokranjskimi uči-tp i, Vam ne povemo. Le toliko rečemo, da sedanji zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu želi v prihodnjem tovarišu sebi jednakega, to je „liberalca". (S Pivke) dne 2. julija: Neaavadno deževje o tem času nam je priklicalo Pivko iz svojih podzemeljskih votlin. Kmetovalci so že klepali svoje kose, da bi pokosili pivške „mlake", a namestu lepe trave so pričakali polno vode po senožetih in čez kaka dva meseca nekaj umazanega in smrdečega sena. Škodo, ki jo je letos Pivka samo v št. Peterski žu-paniji napravila, cenijo možje do 9.000 gld. In to se godi več ali manje vsako leto. Bes, da se vsled takih uim davki odpišejo, toda kmetovalec vender le nima kaj živini pokladati, kaj šele, da bi prodajal. To je pač nov dokaz, kako potrebno je regulirati Pivko in pač bi bilo skrajno potrebno in hvaležno delo, vender že jedenkrat ureditev Pivke začeti. — Zanašamo se na naša dva g g. novoizvoljena poslanca, da bodeta vspešneje in marljiveje zagovarjala in priporočala naSe vodne težnje, kakor so to izvrševali njihovi predniki. OJ novega županstva pa pričakujemo, da bode energično vso stvar spravilo v pravi tir in tek in da mu bode občen blagor nad strankarsko ali celo osebno politiko. Potreba je res velika in nujna. Zdaj se iz vode ne vidimo, čez nekaj tednov pa bodemo zevali žeje in zdihovali s tico „pivko" : Vsi gase si silo žeje, — Sama pivka le ne sme je. (Toča je pobila) zelo v sredo ob sedmi uri zvečer polje, ki že mnogo let ni bilo tako lepo, v St. Juriju pri Kranju, v Srednji Vasi, na Lužah, v Hrastju in v Cirčičah. Skoda je občutna in bode tem bolj občutna, ker je bila lani silno slaba letina. (Ogenj.) V Zagorici, dobrepoljske fare je včeraj t. j. 30. junija popoludne ob polu 2. uri pogorela hiSa in kozolec Franc Padarja. — Zažgali so baje otroci. (Iz Zagorja) 3. julija. Danes so končali zidarji s podiranjem v cerkvi. Podreti so morali tudi štiri glavne stebre od vrha navzdol vsacega za štiri metre. Vzrok temu je, da so bili na vrhu počeni. Ko so podprli strešni stol, so našli, da je bila gornja plast Btebrov iz same malte, in na tej plasti so ležali strešni glavni tramovi. Ko so to zidarsko nesmisel odstranili, so dobili blizu do Štirih metrov visoko plast samega debelega okroglega kamenja, ki je na visoke iz opeke sezidane stebre gotovo slabo vplival. Vsled tega so podirali tako dolgo, da so prišli do opeke in odstranjene kamene gruče nadomestili zopet z opeko. Podrli so tudi osem malih zidov, ki so sklepali iz nadstropa moleče glavne stebre se stranskimi stenami. Ti zidovi so dolgi po štiri metre, široki po 80 cm, Vsacemu so odvzeli po jeden meter višine ter na ta način olajšali zgornji zopet kameni pritisk na male šipovnike. Tri stranske večje šipovnike so v sredi in pri straneh betonirali. Monterji so spletli strop nad presbiterjem, pri dveh sprednjih stranskih kupolah in nad stranskima al-tarjema mej steno in šipovuikom. Delo jim gre jako hitro izpod rok. Opeke, kamenja in druge šare je toliko okrog cerkve, da bi ne verjel, da je bilo vse to le v stropu in stebrih, ako bi sam ne videl. Nekoliko debelo sem pogledal g. arhitekta Jeblingerja, ko sem ga prvič peljal pod streho, in se je za glavo prijel rekoč : „Čudim se, da se ta velikanska teža ni podrla že sama od sebe pred potresom". Sedaj se lahko prepričaš, da je g. prav imel. Vsled zadnjega brezpotrebnega strahu, o katerem sem Vam že poročal, imamo nedeljsko službo božjo v zakristiji. * * * (Goriške novice.) Dne 20. t. m. se je poklonila goriška duhovščina prevzv. nadvladiki in mu Čestitala za god. Po presrčnej zahvali blagovolili so prevzv. vabiti duhovSCino k jedinosti z istim v bcju proti liberalizmu z izjavo, da ao izdali zadnjo okrožnico proti liberalnim naCelom, ne proti osebam, da niso preprečili zidanja cerkve presv. Srca Jezusovega, ker niso mogli ugoditi zahtevam magistrata, ki je hotel imeti svetni patronat. Vsacega Slovenca, tem bolj Goričana mora srCno veseliti izjava. — Gor.Ski katoliški Časopisi že veC Časa razpravljajo vpraSanje o primorskem laSko-slovenskem katoliškem shodu. Lepa misel. Sosebno za goriške Lahe in Furlane uzorna misel. Dolgo smo Slovenci molCali, ker ne čutimo potrebe tacega shoda. Imeli smo ga leta 1892 v Ljubljani. Njega resolucij se držimo in se bodemo držali do prihodnjega II. katoliškega slovenskega shoda. — Lahom in Furlanom želimo najboljšega vspeha. (Iz Kubeda poleg Černikala) 3. julija. Kdor je kdaj popotoval po cesti od postaje Herpelje-Kozine ali pa iz Trsta proti spoduji Istri, videl je eno urico od Černikala na hribu proti jugu trdnjavo Kubet. V tej trdnjavici je lepa cerkvica sv. Florijana zidana tik 30 m visoke stene, pri vhodu v trdnjavo je zvonik na pet voglov, revež bil je celih devet let brez pokrivala, letos ga pokrivamo in dobili bomo še en nov zvon, da bomo zvonili s tremi zvonovi, ker že eno leto nismo zvonili z nobenim. Rim ni bil v enem letu Bezidan, tako tudi mi ne moremo vse eno leto narediti ali počasi že kaj storimo. — V trdnjavi je župnišče, šola (katera je tudi od decembra meseca zaprta) in tri privatne hiše. Nekaterim ljudem naš kraj prav ugaja, posebno radi dobrega zraka. Bolezni imamo malo, tudi umrje jih malo. Do 1. julija imamo komaj 16 mrličev in še med temi sta se dva ponesrečila in eua stara ženica je umrla nagle smrti. Dne 28. m. m. pripetila se je ua naši steni grozna nesreča. "Po sveti maši so se plazili štirje dečki po visoki steni za cerkvijo, enemu ja spodletelo in padel je več ko 30 m globoko na cesto, čez eno uro je zdihnil svojo dušo. Kakor ljudje pripovedujejo, že marsikdo je svoja rebra stresel čez te stene ali še nobeden se ni ubil. Lansko leto je padel tudi konj kakih 15 metrov globoko in nič mu ni bilo, čez tri dni je že tekel v Trst. Oni, ki ukazujejo, naj bi ukazali, da bi se ta stena malo obzidala, da se ne prigodi še kaj hujšega. Posebno po zimi je nevarno, ko imamo hudo burjo, morda ni hujše v celi Istri. Iz naših krajev časopisi ne prinašajo novic ali vendar se pripeli večkrat kaj novega, ako ste željni zvediti, Vam bomo sporočili"1. Pri nas raste tudi trta in daje dobro vince, posebno belo vino je dobro. Nad vse je pa naš mošket. Letos prav lepo kaže, Bog nas obvaruj pred točo in hudim vremenom in imeli bomo mo-šketa, da ga ne bo pod solncem enakega, kakor se naš kmet rad pohvali. (Strašna nevihta.) Iz B u z e t a. Dne 11. ju nija sem napisal v svoj zapisnik : „Mesec dnij je vže tega, odkar skoro vsak dan dežuje. Posije sicer eolnce, a kmalu nato se vlije dež v plohi. Tudi treskalo je letos vže dobro. V našem mestu si je strela izbrala sodišče, kamor bi butala. Škode sicer ni posebne. V Vrhu je treščilo v nekega človeka. Strela mu je šla skozi usta. Na mah je bil mrtev. Ne vem, kaj bo z letino. Grozdje in vse na polju kaže tako lepo, da še stari, stari ljudje ne pomnijo takega. Vse bode dobro, samo toče reši nas o Gospod". Minol je vže 7. junij, obletnica ko je toča opustošila vse vinograde, in vsa polja. Dolgo, dolgo časa ima sušiti naš kmet solze, katere mu je pro-vzročila ta šiba božja. A letos namerava Gospod Bog podvojeno jim povrniti in obilo poplačati lanski in letošnji trud skupaj. Toda .... prišel je dan 25. junija. Sv. Ivanu Krstniku, ki je bil dan poprej, so pred vsako hišo žgali kresove, v nekaterih cerkvah nepretrgano zvonili celo noč, da bi jih usmiljeni Bog obvaroval vse nesreče na polju. Toda ravno 25. junij spravil je marsikoga na beraško palico, da Se več, veliko beračev ima vsaj zdravje, našim ljudem je še to šlo z osodepolnim dnem 25. junija. S strahom smo gledali ta dan v nebo. Utr gal se je oblak. Lilo je in vmes je padala — toča, ona pogubonosna toča, ki preti pokončati kmetu vse *) 8e priporočamo. Ured. upanje. Dva meseca vže upa človek in pričakuje plačila za svoj dolgotrajen trud. A pet minut in . . . Padala je in bila debela, toda hvala Bogu, med dežjem. Zato mislimo, da nam je za sedaj še prizanesla. Ne, ne, ni res I Prizanesla je nam Bu-zečauom na hribu (kjer ni imela druzega pobiti, kot par opek), a kaj pravijo Sterpedčani. Jokajo in držeč roke proti nebu cenijo škodo napravljeno po toči. Cul sem od neke strani številko 70.000. Tira jih ona številka v obup, ko pomislijo, da je toliko goldinarjev bilo vuičenih v petih minutah. Lansko leto — letos I Skrb, da plačajo lanske dolgove, skrb za vsakdanji kruh in pogledi v negotovo bodočnost jih morijo in jemljejo vse veselje do dela. Rekel sem : Lilo je. Res je, da je v Brestu strela ubila pet ove in v kuhinji ranila neko žensko, ter vede b.Io kot v morju. Ali ta je bila nekako mirna in lepo odtekla. Drugače je bilo v našem sv. Martinu — v vasi, katere ime sem napisal v zadnjem dopisu radi ustanovitve podružnice sv. Cirila in Metoda. Radi preobilega naliva je bil ves promet ustavljen, železničua proga pretrgana, mostovi podrti. Dve hiši ste čisto porušeni, muogo ua pol omajanih. Vodi ni zadostovala navadna struga, napravila sije novo in udrla ravno sredi hiš, ki stoje pod hribom. Ljudje niso rešili ničesar. Ovce so beketale, prašiči krulili, a pomagati ni mogel nobeden. Skozi okno podirajoče se hiše je odneslo gospodarja ; valilo ga naprej in drgnilo ob špičastih kamnih. Klical je na pomoč, a kdor bi mu pomagal, bil bi z njim vred zgubljen. Revež se je ustavil na vrhu nekega hrasta, kamor ga je telebila voda. In to je bila njegova rešitev. Lepo obdelane njive so puščava, o žitu, turšici, trti ni nikakega sledu. Ljudje pravijo, da bi nam samo teča pobila, bi nam pobila le za eno leto ali dve toda voda je nam vzela za vselej. Dosti prizorov bi imel še opisati; — dovolj bi imel pripovedovati tudi o surovosti nekaterih Buzečanov, ki pravijo gledaje ogromno škodo : Prav jim je, tega so vzrok „tabori", katere sklicujejo. Vse bi natanjko označil, toda bojim se gospoda ureduika, da ne bi hotel darovati toliko prostora cenj. lista, bojim se pa tudi, da ne bi častiti čitatelji rekli: Dopis je predolg, nimam časa ga prebrati in s tem vrgli list v kcš za vedno. Vendar dve vrstici mi še dovolite. Trkal bi prav ponižno na okna usmiljenih čitateljev. Vem, da imate posebno na Kranjskem vedno veliko potreb, za katere morate segati v žep, ali vendar drobtinico, prosi Vas dopisnik, dajte tudi ponesrečencem našim. Pogum za tako prošnjo mi je dal gosp. Zorman, vinotržec iz Vam dobro poznate Šiške. B I je ravno navzoč, ko je voda poplavljala vas sv. Martin. Usmiljenega srca je gospod ter daroval takoj 20 gld. za ponesrečene. Srčna hvala mu bodi izražena na tem mestu. Ia ta dobrodelni čin me vodi sam, da naj trkam pri Vas. V Istri imamo samo dobro srce, a dr agega nič. Prisiljeni smo obrniti se k svojim bratom s klicem : „Pomagajte nam". Blagovolite pošiljati darove naravnost na buzetsko občino ali pa na veleč. g. dr. M. Trinajstiča tu v Buzet. Za vsak tudi najmanjši dar bodi Vam zagotovljena naša hvaležnost dobro vedoči, da zamoremo sedaj oziraje se le na vašo radodarnost tolažiti Sveto-Martince z besedami: „Ne obupuj mi, saj iz podrtije navadoma življenje zaljše klije". * * % (Štajerski cesarski namestnik) marki Baque-hem se je 1. t. m. pripeljal v Celje, ogledal si šole ter se povoljno izrekel o napredku na okoliški deški in šoli č. šol. sester. Nato je vsprejel načelnike raznih zastopov ter se popoludne odpeljal v Laški Trg prepričat se o škodi po zadnjem viharju. (Zrelostni izpiti) na celjski gimnaziji so imeli lep vspeh. Vsi maturantje so izpite prestali z dobrim vspehom, 6 med njimi z odliko. * * * (Barski nadškof Milinovič) je nevarno zbolel na pljučnici. (Rektorjem na zagrebškem vseučilišča) je za bodoče šolsko leto izvoljen profesor Armin Pa vid. * * * (Semnji po Slovenskem od 6.—11. julija.) Na Kranjskem: 6. v Ljubljani, Trnovem, v Vidmu pol. Krke, Poljšnjikti. Slančjem vrhu in Travi ; 9. v Žužemberku, v Tirni; 11. v Nemški Loki, Senožečah. — Na Slove n. Štajerskem: 6. v Lembergu. — Na Primoiskem: 11. v Ogleji, v 8uti. Društva. (Odbor pevskega zbora »Glasbene Matice") opozarja tem potom še eukrat vse p. n. pevke in pevce, člane in prijatelje „Glasbene Matice" na jutršui izlet v Lavrco. Kakor omenjeno, sodelovala bode pri veselici na vrtu gosp. Lenčeta vojaška godba slavuega c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev štev. 27. — Izletniki se vračajo v Ljubljano z večernim vlakom dolenjskih železnic in je toraj vsakemu omogočeno udeležiti se Sent Peterske O.ril - Metodove svečanosti v Hafnerjevi restavraciji. (Katoliška družba) ima prihodnji torek dne 7. julija na Rožniku sveto mašo za žive iu umrle družbenike zjutraj ob 5. uri z darovanjem za uboge podpirane od Vincencijeve družbe. (Slavnosten večer,) katerega priredi pevsko društvo „Slavec" na čast „slovenskim narodnjakinjam", preložil se je na soboto, dne 11. julija t. 1., iu sicer radi odpovedi vojaške godbe, katera svira jutri na garnizijskem koncertu. (Št. Peterska moSka in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) kličete glavni družbi in osobito Se vsem svojim milim bližnjim in daljnim sestricam podružnicam najsrčnejši »Na svidenje» pri veselici, slaveči praznik slovanskih blagovestnikov v nedeljo, dne 5. julija t. I. v Hafnerjevi restavraciji na Sv. Petra cesti St. 47. (Družbi svet. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali: Gospodičina Ljudmila Mankočeva, blagajnica tržaške podružnice, 65 gld. letnine in 47 gld. 28 kr. prostovolinih Ci-rilo-Metodijskih darov ; od Št. Jakobsko - Trnovske podružnice v Ljubljani : gospa Uršula Jurkovič 1 gl. in gospa Ana Esar 2 gld. letnine ; moška podružnica v Kranju 53 gld.; č. gosp. Avguštin Skočir, kuiat v Gradcu, 5 gld. kot mesečni prispevek. G. Marija R^bek je plačala kot ustanovnica 10 gl. dne 3. maja gospej Gutmkovi in ta jih je precej oddala blagajmštvu. — Rodoljubi, ki čitate te vrstice o godu naš h blagovestnikov, položite na oltar domovini svoj Cirilo Metodijski dar 1 Slovenci I otmimo naš čolnič z neopešano požrtvovalnostjo, posnemajoč zgoraj omenjene mladinoljube. Blagajništvo družbe svet. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Vabilo) na veliko svečanostno vrtno veselico, katero priredita v proslavo slovanskih blagovestnikov Št. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v nedeljo, dne 5. julija 1896 leta na vrtu Hafnerjeve restavracije na sv. Petra cesti štev. 47. Iz posebne naklonjenosti sodelujejo: častiti gospod Ivan Roštan, učitelj mestne nemške deške šole; slavni moški čve-terospev „Ilirija" ; slavni tamburaški zbor ljubljanskega „Sokola" in slavni pevski zbor „Slavec". — Vspored: 1. Nagovor predsednika podružnice, prečast. gospoda Martina Malenšek-a. 2. Jenko-Katkič: „Naprej!", koračnica, udarja tamburaški zbor „Sokola". 3.1. Bartl : „Danici", tamburaški zbor, udarja tamburaški zbor „Sokola". 4. Volarič: „Moja domovina", zboi, izvršuje pevsko društvo „Slavec". 5. „Slavnostni govor", govori glavne družbe blagajnik, državni poslanec, prečastiti gospod Anton Koblar. 6. „Cveterospev", prednaša čveterospav „Ilirija". 7. pl. Zajc-pl. Farkaš: „U boj", koračnica, udarja tamburaški zbor „Sokola". 8. Bendl: „Svoji k svojim", zbor, izvršuje pevsko društvo „Slavec". 9. Sim. Gregorčič: „Blagovestnikom", deklamacija, deklamuje gospod Ivan Roštan. 10. „Cveterospev", prednaša čveterospev „Ilirija". 11. Milutin pl. Farkaš: „Sarafan", tamburaški kvartet, udarja tamburaški zbor „Sokola". 12. Sachs: „Pozdrav majniku", izvršuje pevsko društvo „Slavec". 13. Mi|o Majer: „Hrvatsko narodno kolo", tamburaški zbor, prednaša tamburaški zbor „Sokola". 14. Foerster: „Samo", zbor, izvršuje pevsko društvo „Slavec". 15. V. G. Brož : „Molitva mornara", fantazija, hrač I. solo z varijacijami, zbor, prednaša tamburaški zbor „Sokola". 16. Milutin pl. Farkaš: „Kanšek hrvatskih narodnih pesmi", zbor, prednaša tamburaški zbor „Sokola". — Vstopnina za osebo 20 kr. — Pre-plsčila se hvaležno sprejemajo. — Začetek veselice ob 7. uri zvečer. — K prav obilni udeležbi vabita najuljudneje cdbora. (Novo društvo.) Dne 28. junija se je v Vitanju ustanovilo „kat. del. podporno društvo." V odboru so sledeči možje: č. g. J. Zičkar, Fr. Mlin-šek, Martin Slatinek, Fr. Triukaus, Fr. Kovač; namestnika: Anton Jeseničnik in Martin Kranjc. Poslednji šesteri so sami delavci, večinoma iz Rakovca. Društvo utegne sčasoma postati za tamošnje razmere jako važno. — Poglavitni namen je: podpora oslabelih udov. Bog daj srečo! (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca junija 1. 1896. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 461 strank gld. 179.249 30, 493 strank pa uzdignilo gld. 196.524 77. V drugem četrtletju dovolilo se je 187 prosilcem posojil na zemljišča v znesku gld. 130.810 —. (Letno zborovanje kranjsko-pri-morskega gozdarskega društva) bo v torek 7. t. m. v Trstu v veliki borzni dvorani. V nedeljo popnludn*, oziroma zvečer se bodo zboro-valci sešli v Sežani; v ponedeljek si bodo ogledali pogozdovanje na Krasu in potem se podali v Trst. Kranjsko deželno vlado bo zastopal gozdarski nad svetnik V. Goli. Govoril bo med drugimi kanonik dr. Elbert. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juniju 1896 je 93 strank vložilo 19.470 gld. 21 V« kr., 58 strauk vzdignilo 10.922 gld. 80 kr., toraj več vložilo 8.547 gld. 417i kr., 16 posojil se je izplačalo 7.200 gld — kr., stanie vlog 266.821 gld. 22'/t kr., denarni promet 58.802 gld. 86'/, kr. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu juniju 1896 je 41 strank vložilo 17.861 gld. 58 kr., 2 stranki vzdignili 400 gld., 1 stranki se je izplačalo posojila 3000 gl.; stanje vlo k shshshshshí Usojam si najudaneje naznaniti tem potom p. n. občinstvu, da sera dni 1. t. m. prevzel hotel in restavracijo Fischer v Kamniku, Kranjsko, in jo bom na svoj račun nadalje vodil. Za dobre pijače, okusno kuhinjo po zmernih cenah, kakor tudi za solidno postrežbo se bode najboljše skrbelo. Tukaj je na razpolago 16« vsemi potrebščinami oskrbljenih sob pri zmernih cenah. Sluge pri vsakem vlaku. Trgovski potovale! vživajo ugodneje cene. Za mnogoštevilen obisk prosi velespoštovanjem 481 (3—1) Krnil Kerscliisclinigg. i S -HI HÍ Hi m i m i jI ZmMi i@fflaiigi m I Z odkritjem in kupno pridobitvijo mogočne zalogo popolno nezgorljive in popolno belo žgane ilovee na Kranjskem se nahajam v prijetnem položaju izdelovati popotno nezgorljive pači iz Rvarčeve ilovice v vseh zaželjenih barvah, kakor: bele, cr6me, slonokoščeno-bele, orange, sivo-olivne, platino-sive, rococo biserno-sive, kostanjevo-rujave, kavino rujave, temno bronasto-zelene, svetlo-bro-nasto-zelene, višnjevozelene, vijolčasto-zelene, mahovo zelene, morsko-zelene itd. itd., ne samo mnogo trajneje in elegantneje, kakor do sedaj, marveč tudi mnogo ceneje, ki ne razpočijo celo pri najvišji temperaturi, kakor tudi ne pri naglem spreminjevanju temperature. z belo, višnjevo-sivo in najflnejO ObkladbO Z email-peenieami, olbkludle za kopališča, kuhinje itd. z vžganimi okraski elegantne in cene. terracotta kipi, podstave za vaze, konzule, okraske za vrtove itd. itd. 483 1-1 v največji izberi. Priporočam tudi p. n. g. tvorničarjem svojo popolno nezgorjjivo kvarčno opeko za ogniišča pri kotlih. Sostavljanje pečij, štedilnikov, banj za kopanje itd. oskrbujem z izvežbanimi lastnimi monterji. _ . Najprijazneje vabim tudi nekupce na ogled svojih razstavnih skladišč PecarsKa steza št. 2. in Trnovski pristan št. 4. August Drelse, tovarne za izdelovanje pečij in ilovnatih izdelkov, v Iijubljani. Premovan in odlikovan na mnogih razstavah. Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezeuje, prenov ljeuje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje roino In poSteno po najnižji ceni bandera in vso drngo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno. zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča Ana Hofbauer, i60 45 imejiteijica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice 4. Zarezna strešna opeka prešana strešna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike se stroji delana strešna opeka je po znižanih cenah vedno na prodaji v tovarni Knez & Supančič 296 14-12 Ljubljana. ČXKH»0*KXKKXXKKKK>«KX«XK»a Št. 19.035. 470 3-2 Podpisani magistrat opozarja na ukaz z dne 22. decembra 1852. I., štev. 5662, oziroma z dne 12. maja 1891. 1., štev. 9280, in z nova določa, da se je strogo ravnati po njem. Ukaz sloves Prepovedano ,je: 1. nesnago, kakoršnokoli na ulice, trge in v kote iztresati, izlivati ali napeljavati; 2. perilo, krzna in kože obtšau r.a ulicah in mestnih trgih, posebno na dižaje ob bregu Ljubljanice. Nadalje je prepovedano na javni cesti, na vratih, oknih in balkonih proti javni cesti ali proti javnim nasadom prezračevati in stepati posteljno opravo, žimnice, preproge, cunje itd. Prestopek teh prepovedi kaznuje se po § 7. ces. naredbe z dnč 20. aprila 1854. 1., štev. 96, drž. zak., z globo oi 1 oo 100 gld., ali z zaporom od 6 ur do 14 dnij. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 17. junija 1S96. Št. 19.748. Razglas. 467 3-2 Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je službeno mesto konceptnega pristava s plačo letnih 1000 gld.. aktivitetno priklsdo letnih 200 gld. in s pravico do dveh petletn e, in pa služba konceptnega praktikanta, za katero je določen adjutum 600 gld. na leto. Prosilci za te dve službtni mesti morajo dokazati, da so zvršili juridične študije in prebili z dobrim vspehom teoretične državne izpite in pa praktični izpit v političnem uradovanj'. Oni, ki praktičnega izpita še nimajo, namestijo se provizorno in se morajo zavezati, da uarede ta izpit vsai v teku treh let. Vrh tega je dokaziti starost, potem znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in vse druge merodajne razmere prosilčeve. Prošnje, opremljene z omenjenimi dokazili, vložiti je do 31. julija t. I. pri magistratnem \ložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 23. dan junija 1896. Pleskarski in lakirarski obrt tvrd k I I Josip jfftakovcc V Ljubljani I H = na Bregu štev. 20--J^ t W se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, o-olito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 7 llelika zaloga stavbinskega materijala. F.P.VIDIC & Comp. v Ljubljani ponujajo po nnjnižjih cenah Zarezane strešnike CStrangfaliziegel), najbolje in najcenejekritje streh. Lončene peči in štedilna ognjišča isllaZtotud?e' Češke peči. Nastavke za dimnike in (Steinzeug) za vodovode, stranišču itd. Cevi iz kameYWtXd• V/MDn/u/J ali moza)ik plošče in plošče iz Portia nd-cementa za tlakanje kjlllflUvIt" cerkva, hodnikov, trotoarjev itd. Roman-Cement. Portland - Cement »>'■«>■»<•j^-.um. Ognju protivno opeko in plošče. Q/w^im Ivrtwion (Pachpappe) ter vse v stavbinsko stroko Kjl/l Co/c-f/ t/CJJspadajoče predmete. Trstne Štorje in karbolinej. Najnižje cene. -M (265 30-27) S s $ s * I * l * I * * Restavracija Pufitsch v Zabnici, ob vznožju gore sv. Višarij. Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žabnica c. kr. avstrijskih železnic novo restavracijo ter jo opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, kateri nameravajo obiskati slovito 465 15—2 božjo pot na sv. Višarjih najbolje priporočena, ker je od tu najbllžnja pot do cerkve sv. VišariJ. Za zanesljivo dobro kuhinjo in pijačo, istotako za pazno in uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno in založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Nosačl, spremljevalci, Jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago. V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem Franc WoŽitZ, restavrater. Rudolf Pufitsch, posestnik. K K K K i K K K Št. 19.669. Razglas. 475 3—3 Po uačitu zakona o volilni reformi ima v splošnem volilnem razredu vsak samosvoj avstrijski državljan moškega spola, ki je izpolnil 24. leto in od volitve ni izključen, pravico voliti v oni občini, v kateri vsaj 6 mesecev pred razpisom volitve prebiva. Da pa bo mogoče sestaviti kolikor mogoče popoln imenik vseh opravičenih volilcev, poživljajo se vsi oni, ki menijo, da imajo po zgoraj navedenih določilih v Ljubljani volilno pravico, da se v teku 8 dnij, t. j. vštevši do 7. julija letos v navadnih uradnih urah oglase v mestni dvorani in dokažejo svojo volilno pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 28 junija 1896 vsakovvstno železo za vezi, strešni papir, cinkasti in pocinkano ploščevino, štorje za obijanje stropov, samokolnice, vsakovrstno kovanje za okna in vrata, sploh vse, kar se pri stavbah potrebu je, priporoča po zelo znižanih cenah Jlndraj $)rušfiovič, trgovec z žoteznino Glavni trg i) 10. Ljubljana. Glavni trg 9 10 Priporočilna naznanila '^^"""^Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1 na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata so prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbniStvom v izvrševanje *r * «T- ______, vKandljl pri Novem mestu ^ ^ Največja in najcenejša tvornica stolov in kloplj za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče O o > a te o •1 - S ■■3 'C S O X-, - & — w p h a a o «35 I LUKA VILHAR | (na Dolenjskem) priporočata j,^ jepo svojo zalogo • A1^ . in vseh v ! ' njih stroko \ spadajočih trpežno v ognji iz- i delanih predmetov po ] prav nizki ceni. — Zaloga ] ^ v Ljubljani je v Židovskiulici, I zastopnik g. Kališ na Prešer- ] novem trgu. mmwmwmM» Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne priporoča svojo zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, nihalnih, stenskih in ur budilnic po najnižjih cenah. I I I I f« ifríl'r'i /i *■' 1 vi'riki'i'-j ■■■m 1 Zaloga rezilnega orodja ■■ # HH 9 ■■ ln kirnrgl¿nih Inštrumentov Alojzij Vanino s^btH Ljubljana Stari trg 0. priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu nože, ikarje, britve _ itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — Brušenje in poprave izvršuje točno. P5HEH5BSHHHSH4HHSB5H5HSaSH.il Cj Franc PavSner vXLvcr^r4'! L *M> » Fr. Siska ded.^^bVani^ | Marije Terezijo oeata št. 6 § v st- fse priporoča v podkavanje konj in razno- g vrstnih voz, ima tudi v zalogi f raznovrstne voze in sani % J ter jih izdeluje po najnižji ceni. J » «<« ♦ 4401 jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnein delu. Stena Milna slapa za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-liom večinoma po hlevih, ako živinče ue more Jesti; zbolj-šuje mleko. _ Zamotek z rabilnim " '"»"«rinrniii^ar-r^.r-^- navo(jom vrej vejja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 14 Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko. AAAAAAAAAAI A V^ IINt J čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v naklonitev naročil na vsakovrstna obuvala zagotavljajoč dobro delo iz trpežnega blaga po možno ^ nizki ceni. 406 10-6 ^ že dosti dobre, se dobč na prodaj prav po ceui pri farni cerkvi v Komendi. 473 2-2 ¿BjS~ Pri rabi 387 8-7 preprog ¿„ oBšivov naj se naroči najnovejši vzorci vzRodno - nemšRe tovarne za preproge <§usf. h letih po nastopu službe. Prošnje, opremljene z omenjenimi dokazili, vložiti je do dne 30. julija letos pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat ljubljanski, __30. dan junija 1S96. f*i Gostilno na Bledu z novo opravljenimi sobami, dobrimi jedili, izvrstnim dolenjcem in istrijanom, ter Kosler-jevim marčnim pivom priporoča Jakob Peternel, posestni!*. 470 3-1 M. »i podrte hiše št. 32 na Starem trgu so najceneje na prodaj. Kranjska stavbinska družba. 480 3-1 Zobozdravnik Schweiger orcliiruje vsak dnu od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v hotelu ,pri Maliču* v Ljubljani, šotna št. 25-26. Najnovejše: Pariške emajl-plombe, prav Iste bdje, kot zobje, zlato- in platina - plombovanje. Umeteljno zobnvje in posamne zobe v zlatu vstavlja po najnovejši metodi, tudi v kavčuku. — Za vsa dela jamči popolnoma. 324 11 V-Vi'V-'Vi VŠVi \ »i Vi Vi'Vi' »«¿C. >K ii'/l^i'il'i^ w- m o Josip Stupica, i ___s____i_» »• . . . ^ mizarski mojster 435 4-4 11 a Viru pri Domžalah, priporoča se častiti duhovščini, slavnim cerkvenim predstojništvom in hišnim posestnikom v vestno iu točuo Najbolje priporočena za preskrbljenie vseh v kurznem listu zaznamovanih »enic in vrednosti] I ■ Ä izdelovanje cerkvenih klopi, spovednic, vrat »1 BES ; in oken, kakor 'vsakovrstnih mizarskih del I; I s» pri stavbah in hišne oprave. Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I. Bezirk, tefansplat» Nr 11, Parterr* Za čas košnje, kakor tudi vedno, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih rumenih, črnih in rudečih vin, kakor: vipavca, istrijaua, Štajerca in dal-matinca. 460 3-3 Cena hektolitru 17 gld. in višje. TOMO TOLAZ/I v Dolenjem Logatcu. Vzorci na zahtevan,jo brezplačno. Usta uo v;i je ix o lota. ISTO. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. o» > C* u p* o O) o Srajoe ra gospode, beli clnffon, glndke ur pršili, brei ovratnika, brez muniet, 87 vrat jedna od gld. 110 do S'70 •e«t „ „ 6 85 „ 15 — Srajoe za deBke, rlvelikoslib, ticcrkiikor gornje jedna od gld. 1 — do 140 ,. ., 5-75 ., 7-75 Svltloe ta gospode, 6 vrst jedne R0 kr. do gld. 1-40 lest gld. 4"50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-80. Dvanajst manšet od gld. S'30 do 4-60. ¡¡ 12 predlog J (Vorheiaden) od gld.S-85do5-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O. Ilamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo c. ln kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo. JS*S~ Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 27 Jakob Accetto duh0Tlžini in s,av- v st,,. zidarski mojster, cerkvenih stavb, župnišč. zasebnih poslopij polaaanie cer- zapriseženi izvedenec c. kr. dež. sod. v Ljubljani, kvenega tlaka, demoliranje starih poslopij, prenavljanje itd Kravja dolina it. 19, poleg znamenja po lastnem ali predloženem načrtu pod jamstvom rtobn».™ trni*,,»™ tik Martinove oeste dela po nizki, delu vseskozi primerni eeni. 953' ^Ig® Izvirne ruske spominske kupe na caro yo kronanje priporoča 462 4-4 V mir. DruákorÍ¿-, železarija, Ljubljana. Štajersko deželno kopelišče Postnj« južne železnice Pollčane. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Pitno, kopalno zdravljenje z mrzlo vodo in mlekom itd. Opise v obliki knjižice razpošilja ravnateljstvo zastonj. Tempeljski in St;yria vrelec, vedno sveže napolnjena 327 10-7 priznana glavberjevo solnata kislika, proti obolenja prebavnih organov priporočena od najprvlh slovitih mediolnskih avtoritet, prijetna, osvežujoča ln namizna pijača, katero razpošilja kopališko oskrbništvo n „, Jiof/asko-Slatinsko. ALOJZIJ VANINQ, Ljubljana. K»di pomanjkanja prodajalniških prostorov sem odprl svojo brusilnico na Kongresnem trgu št. 3, na dvorišču. Podpisani se priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu v nadaljno naklonjenost. Spoštovanjem 469 3-3 Alojzij Vanino. «SAvo Liniment. Capsici comp. 18—14 z lekarne Rlohter-jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodiea po 40 kr., 7u kr. in 1 «ld. r vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-60 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko sidro" kot pristno. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Star, vendar še raben 3-2 klavir je za n;zko ceno na prodaj. — Več se zvé pri uredništvu „Slovenca-1. »1 mm t s štirimi sobami in prltikllnami oddati je s 1. avgustom v II. nadstropju hiše kamnoseka Alojzija Vodnika v Kolodvorskih ulicah. 388 8 Naznanilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se vrše v poletnem obroku vzprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1896/7 dne 16. julija počenši ob 8. uri zjutraj. Učenci, ki žele delati ta izpit, naj se spremljani od svojih starišev ali odgovornih zastopnikov oglase dne 12. julija med 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovaluo spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se njim vrne, ako vzprejemnega izpita ne zvrše z dobrim vspehom. Vuanji učenci se k vzprejemnim izpitom tudi lahko oglase pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino. Po naredbi veleslavnega deželnega šolskega sveta od due 28. avg. 1894.1., št. 2354, smejo se odslej učenc;, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici, in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, v Ljubljanski gimuaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega s\eta. Zaradi tega se opozarjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si je pravočasno po posebui prošnji priskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šulskem svetu. V Ljubljani, dne 29. junija 1896. 471 3-3 Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije. Valentin Accetto, zidarski mojster iei 45-19 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v Izvršitev novih stavb, cerkvenih ln zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji eeni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke L iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji eeni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali v že obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno D u n a j s k a borza. Dnč 3. julija. Skupni državni dolg ▼ notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron , Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemgki dri. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. 45 kr. 101 50 122 90 101 20 122 65 99 35 957 é — a 350 50 119 85 58 72",, 11 74 9 61 44 45 6 n 65 n Dné 3. julija. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. 6% državne srečie 1. 1860. 100 gld. 4 % zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4*, 100 gld........ Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne ieleznice 3% , . „ južne železnice 6% . , dolenjskih železnic 4% 144 gld. — kr. 155 . 50 * 190 . — 99 . 50 • 138 . 25 126 , 25 107 „ —. 112 . — « 99 ; 25 n 223 . 50 169 . 75 • 129 . — ■ 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld......• Salmove srečke. 40 gld.......• St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . • • Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 198 gld. 25 kr 18 22 69 69 6t 22 150 3345 422 102 61 77 158 126 50 60 62 AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev Itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitki». Kalantna izvršitev naročil na boril. Menjarnična delniika družba JIERC1I «ollziili it. 10 Dunaj, Ririahilfirstraisi 74 B. 66 V Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrodnoftail! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega jorestovanja pri popoini varnosti ay naloženih tr t arn i o.