J_J O p 1 S _.„ Iz Zagreba. Otvorenje »Hrvatskega učiteljskega doma« v 4. dan t. m. je bilo v vsakem oziru sijajno. Danes le toliko povemo, da se je te redke slavnosti udeležilo tudi mnogo učiteljev iz Slovenskega — iz Ljubljane in iz raznih drugih slovenskih krajev. Pri banketu so bile navdušeno vzprejete napitnice češkega učitelja g. Materne in češke pisateljice-učiteljice gdč. Sokol, ravno tako tudi napitnica g. Josipa Bezlaja, meščanskega učitelja in šolskega nadzornika v Krškem. Telegramov je došlo mnogo. G. šolski nadzornik Žumer je skupščino pozdravil v imenu »Slovenskega učiteljskega društva«. Gg. A. Praprotnik in Ivan Tomšič iz Ljnbljane sta brzojavila tako-le: »Prvi učiteljski dom bodi naj prva trdnjava učiteljskemu napredku i slogi. Slava tako vzglednim i požrtvovalnim hrvatskim učiteljem!« Iz Postojinskega okraja. Nihče nam slovenskim učiteljem ne move oporekati, da nismo vneti za ugled svojega stanii, ali da ne izpolnujemo svoje naloge bodisi v šoli in tudi zvunaj šole. Velik dokaz temu so razna učiteljska društva v posameznih okrajih in venec zavednosti naše je pa »Zaveza slovenskih učiteljskih društev«. Ni moj namen, da bi opisoval, kolike važnosti in koristi je za slovensko učiteljstvo ta »Zaveza«, omenim naj le mimogrede, kako uspešno delujejo posamezna učiteljska društva na šolskem polji. Poglejmo si »Ki-ško pedagogiško društvo«. Komaj živi še-le tri leta, in izdalo je uže tri velevažne in krasne knjige, ki so gotovo v čast in ponos najprvo čast. gospodom tovarišem v Krškem okraji, in pa tudi slovenskemu učiteljstvu sploh. In kako bi to društvo tudi uspešno ne delovalo, ker ima v sredini svoji tako uzorne šolnike, kakor so n. pr. gg. Bezlaj, Gabršek, Lapajne, Eavnihar, dr. Romih in še mnogo drugih. To društvo daje tudi vsem drugim društvom najlepši vzgled, koliko se lehko doseže s druženimi močmi. — Učiteljsko društvo Logatskega okraja izdalo je pod svojim marljivim predsednikom g. Ribnikarjem tudi uže dve lepi knjigi. — Lehko pa tudi trdim, da učiteljstvo v našem okraji ne zaostaja glede delovanja na šolskem polji za učitelji drugih okrajev. V blagem spominu ostala nam bodo laskava priznanja in pohvale p. n. gg. prisednikov vis. c. kr. deželnega šolskega sveta in mnozih druzih šolnikov glede »opisa Postojinskega okrajnega glavarstva«, kojega smo pred nedolgim časom izdali. To pohvalno priznanje naj nam pa bode v spodbudo, da tudi v pribodnje tako mnrljivo in složno delujemo, lcar nam bode prinašalo gotovo mnogo koristi, časti in slave. To doseči nam bode pa edino le mogoče v našem društvu, če se ga oklenemo z združenimi močmi, ne gledamo na osebnosti, ampak imejmo pred očmi vedno le dobro in sveto stvar, za kojo smo pokiicani dolovati v svojem stanu. Ne bodem uneinal in vzpodbujal častite gg. tovariše in tovarišice k sodelovanju in pristopu k društvu, saj dobro znam in vem, da so vsi, od prvega do zadnjega, vestni učitelji in uzoini šolniki ter znajo ceniti korist našega diuštva. Namen mi je danes le popisati v kratkih potezali zadnji občni zbor, ki je bil v 3. dan avgusta t. 1. na Razdrtem. Točno ob napovcdani uri otvori naš spoštovani predsednik g. Martin Zarnik zborovanje s prijaznim pozdravom na navzoče, izrazajoč posebno svoje veselje, da se je učiteljstvo v tako ogromnem številu udeležilo zboruvanja. Nadalje pozdravi prav prijazno prisotnega podpornega uda, deželnega poslanca blag. g. Hinko Kavoiča. Potem spominjal se je g. predsednik v daljšem prav ganljivem govoru prerane smrti Kj. Visokosti cesarjeviča Rudolfa, kar smo vsi prisotni stoje poslušali. Na to spominjali smo se tudi smiti g. HoCevarja, referenta v deželnem šolskem svetu, kot prijatelja ljudskega šolstva in velicegu naklonjenca in podpornika učiteljev. Za tem nastopi g. Miha lležan, učitelj na Slapu, koji nam je kaj jedrnato poročal o »kmetijstvu v ljudski šoli«. Poročilo to bilo je z občniin odobravanjem v/.prejeto in gospod poročevalec bil je naprošen, da objavi svoj referat v »Učit. Tovarišu«. Upam, da bode blage volje ustregel našej želji.*) Potem poročal nam je g. tajnik prav obširno in natančno o društvenem delovanji v minolem letu, kar smo vsi radostno pozdravljali. Z odobravanjem bilo je vzprejato tudi poročilo blagajnikovo, ki nam je povedal, da ima društvo zdaj uže 69 gld. in 78 kr. čistega pre= moženja. Jako zanimivo bilo je pa predavanje g. Al. Luznika, učitelja v Škrbini na Primorskem, o točki »Didaktofon v praktični skušnji«. Kaj in kakšen je »didaktofon«, o tem so častiti gg. čitatelji »Tovariševi« gotovo uže brali v slovenskih listih, zato ga ne bodem natančno opisoval, ampak omenim naj samo mimogrede toliko, da ima ta glasbeni inštrument podobo in obliko harmonija in ima tudi prav tak glas, kakor harmonij. Temu prepričali smo se pri zadnjem našem zborovanju. Gospod izumitelj vzel je štiri šolarje iz Razdrtške sole ter jih seznanil v dobri pol uri v prav praktičnem navodu s sekiricami in koj na to so učenci pesmico »Solnce milo« sami na didaktofonu svirali in peli. Gospoda izumitelja smo na to občno hvalili in mu čestitali na tem izvrstnein uspehu in iznajdbi. Kdor potrebuje torej kak glasbeui inštrument, naj si ne naročuje harmonija, kojcga bi gotovo moral silno drago plačati, ampak naročl naj si pri g. Alojziju Luznik-u (učitelj v Škrbini — Komen — Primorsko) didaktofon, ki stane v obhki harmonija z III. oktavami 25 gld.; z IV. oktavami 35*5 gld. in s V. oktavami pa 46 gld. V podobi šatule, ki pa po glasu ni nič slabši, stane pa 22, 32 iu 42 gld. Kdor želi tudi prav lično klavijaturo, stane potem še 2 do 3 gld. več. — V odbor za bodoče društveno leto so bili izbrani gg.: Zarnik Martin (predsednik); Jelenec Števo (podpredsednik); Kostanje vec Josip (tajnik); Dimnik Jakob (blagajnik); Mežan Miha (tajnikov namestnik); Hiti Matija (pevovodja); Rustija Josip (pevovodje namestnik). Delegatom za »Zavezo« bili so izvoljeni ti-le gospodje: Dimnik, Jelenec, deželni poslanec Hinko Kavčič, Kostanjevec, Mežan in M. Zarnik. Sklenilo se je, da knjig to leto društvo še ne bode izdajalo, zato ker društvu je tudi namen postavljati umrlim spominke in zato moramo imeti vedno vsaj 100 gld. na razpolaganje. S tem je bil dnevni red dognan. Gospod predsednik zahvaljuje se gg. leferentom za njihov trud, posebno g. Luzniku, ker je tako daleč prišel k nam ter nam pokazal svojo prekoristno iznajdbo in potem vsem navzočim za pazno poslušanje; na to zaključi zborovanje s trikratnim »slava«-klicem na presvetlega cesarja, na kar je zadonela burna trikratna slava! Po zborovanju smo se zabavali v gostilni g. Kavčiča, prepevaje lepe slovenske pesni. Da bode odboru mnogoče naznaniti direktoriji »Zaveze slovenskih učit. društev« v Ljubljani natanono število društvenikov, zato usojamo se vse one gg. tovariše in tovarišice, ki niso bili pri zborovanju, uljudno vabiti, da blagovolo svoj pristop k društvu prej ko mogoče javiti. — mn — Iz Knineni.škept okraja. Okrajna učiteljska konferencija. Za letošnjo okrajno učiteljsko konferencijo določilo se nam je 29. dan julija v Domžalski šoli. Gospod okrajni šolski nndzornik Lovro Letnar nagovori učiteljstvo običajnim pozdravoin ter imenuje svojim namestluk.m nadučitelja g. Messnerja. Zapisnikarjev posel piovzela sta gospodicina Gogala in g. Š i r c. Potem je g. nadzornik poročal najpred o preineiiali pri učiteljstvu in o sestavi novega okvajnega šolskega sveta. Zasilne šolo bile so v pret. š. 1. na Vrlipolji pri Moravčah, na Homci in v Stranjah. V prvem kraji dobival je učitelj 320 gld., v drugem pa 120 gld. *) Prosimo! Ured. nagrade. V prihodnjem šolskem letu otvori se nova šola pri sv. Trojici, s š. 1 1891/92. pa na Homci. V Mengeši in Šmartinem zidali se bodeta novi šoli, v Dolu pa bode vsled razširjenja treba šoli kaj prizidati. Šolske sobe v mnogib krajih še ne ustrezajo svojemu namenu. Vlažnosti se nekoliko pomaga z vsakdanjim zračenjem. Kjer so okna premajhna, naj se dela na to, da se povekšajo. Stare, slabe klopi naj se, kar je mogoee, odpravijo, kajti kvarne so disciplini in pouku. V 18 šolah bode vsakako treba klopi napraviti, nekaj nm-ib, nekaj pa predelati, da bodo pripravnejše. V to svrho naj se vsako leto všteje gotov znesek v proračun. V mnogih šolah treba bode prebarvati table. Učila naj bodo dobro spravljena v omarah. Rabijo naj se samo pri uku. Nikakor ni prav, da se zemljevidi i. dr. pušča v šolski sobi na prostem. Kjer so šolske sobe vlažne, naj bode shramba za učila zunaj šolske sobe. Za šolo godnih otrok je bilo v vsem okraji 4392; v šolo jih je hodilo 3746, mod temi v ponavljalno šolo 1076; v srednjih šolah je bilo 29, v domačem pouku 6, oproščenih, da niso hodili v šolo, je bilo 369, duževno nezmožnih 103, šoli se je odtegnilo 42 otrok, večinoma s tem, da služijo v krajih, kjer še ni šol. Kaka je bila hoja v šolo, dokazal je g. nadzornik s tem, da je naznanil, koliko je imela vsaka šola neopravičenib šolskih zamud po odstutkih. Povpreeno je bilo 3*5^ neopravičenih šolskih zamud. Otroške knjižnice štejejo 1300 knjig. Nevezane knjige naj se ne izposojujejo. Učitelj naj zahteva, da učenci iz izposojenih knjig ncznnne bosede izpisujejo in kadar knjige vračujo, da te zapomine učitelju pokažejo, da jim njih pomen razjasni. Za pomnožitev šolskih knjižnic priporoča knjižice, ki jib izdaja Ciril-Metodovo šolsko društvo. Učiteljske krajne knjižnice štejejo 1604 knjig, med temi 206 kmetijskega zadržaja. Za pomnožitev šolskih knjižnic bilo je v vsem okraji proračunjenih 93 gld. — Šolskih vrtov nlnia še 9 šol. Pismena poročila šolskih vodstev na više šolske urade bila so sestavl.jena še precej pravilno. Poročila naj se ne pošiljajo direktno šolskemu nadzorniku, ampak potom okrajnega šolskega sveta. Uradni spisi bili so v 29 slučajih prav redni, redni v 6, neredni pa v jedni šoli. Kronika, ki naj se posebno lepo piše, sestavi naj se še le koncem vsacega leta. Kroniko zadevajoče dogodke bilježi naj učitelj mej šolskim tetom posebej. Število knjig za ubužne učence naj bode koncem vsakega šolskega leta razvidno v dotienem zapisniku. Obnašanje učencev bilo je prav povoljno. Disciplina bila je v 22 razredib prav dobra, a samo v jednem razredu pomanjkljiva. V nekaterih šolah je pouk zaradi hladnosti učiteljeve preveč suhoparen in vsled tega otrokom premalo zanimljiv. Povsod naj se učenci ločijo po oddelkih; kajti s tem je lože pripomoči k dobri disciplini. Učitelj naj bode vsikdar pravočasno v šoli, kajti vsakako vpliva to tudi na učence, da ne dohajajo prekasno v šole. Na večrazrcdnicah tmj se gleda na soglasje v pouku. Pri uku naj bode učitelj marljiv. Učni uspeh bil je v 17 razvedih prav povoljen, v 7 povoljen, v 4 manj povoljen, a v 1 razredu nepovoljen. Tudi varičnost se je gojila, kajti otroci imeli so 1320 gld. v poštnih hranilnicah. Obnašanje učiteljstva bilo je vzgledno. Nikdar ne bodi učitelj v gostilni, ako je v njej s stariši tudi kak njegov učenec, kajti vsakako škodi to učiteljevemu ugledu. Branje naj se skrbneje goji. Na ločila treba je paziti uže v prvih šolskih letih. Cita naj se razumno. Posamezna berila naj se stvarno, temeljito obravnavajo. Nazornega nauka ni nikjer ojmščati. Tudi nčenje na pamet naj se kaj pridno goji. V slovnici dosegel se je malokje učni smoter popolnoma. Slovnica naj se veliko vadi. Spisje se v nekaterih krajih premalo vadi. Vse spisne vaje naj se urede tako, da bodo koristile učencu v življenji. Število nalog iz jezikovega nauka, ki naj se popravijo, se določi. Naloge se v več krajih niso marljivo popravljale. Nalogo z redi »komaj zadostno« in »nezadostno« mora učenec še enkrat prepisati. Računi naj se mnogo na pamet. V prvib oddelkih pišejo naj se številke od črte do črte, v zadnjih oddelih pa naj se porabi prostora med dvema črtama samo ¦l/4. ¦— Pri zemljepisnem nauku ravna naj se popolnoma po učnem črteži. V zgorn.jem oddelku naj se rišejo tudi zemljevidi. Vse šole naj si okrbe zemljevid šolskc občine. Tudi lepopisni zvezki morajo se večkrat klasiflcirati. Petje se je dobro gojilo; svetovati je, da si šole napravijo harmonije. Telovadi pa se povsod slabo; seveda učitelji temu niso krivi, ampak le šole, ker nimajo telovadnih prostorov. Koliko koristi učitelju podrobni učni načrt, razpravljal je g. Pfeifer jako obširno. NaJzornik zahvali se poročevalcu na vestno izdelani obravnuvi, priporoča prav toplo, da naj se izdelujejo podrobni učni črteži, osobito za jezikov nauk ter stavi slednjič te-le predloge: 1. V prihodnjem šolskem letu naj se sestavi za vsaki oddelek, oziroma ruzred podrobni učni črtež. 2. Vsak učitelj naj imenovani črtež izdela sam, na večrazrednicah za tisti razred v katerem poučuje. 3. Izvoli naj se odbor, kateremu bo naloga, da izdelane učne črteže natančno pre- gleda; učni črteži 4iazrednih šol poslali naj bi se pa v pregled kakemu veščaku v drug okraj. 4. Vsak učitelj izdela naj učni niičrt do prihodnje konferencije; ako pa bi mu to ne bilo mogoče, pa vsaj za jezikov nauk. 5. Piegledani učni črtež spravi naj se v jednega in naj se 1 itograflra. Šola in učitelj dobita naj vsak po jeden izvod. 6. Troški za litografovanje naj se pokrijejo iz premoženja okrajnega učiteljskega društva. Gospod Burnik predlaga, naj se v podrobnem učnem črteži določi tudi številu šolskih nalog, kateiih je treba učitelju vsako leto popraviti, ker s tem bodo vsak učitelj popolnoma zavarovan napram svojim predstojnikom, kateri bodo mogli od učitelja zabtcvati samo toliko popravljenih nalog, kolikor bode teli v črteži določenih. G. Toman predlaga, naj se v učni črtež vzprejme tudi tvarina za memoriranje. Vsi predlog se jednoglasno vzprejmo. 0 stalnem stališči učiteljevem glede šolskega vrta, poročal jo g. J e g 1 i č in stavil sledeče nasvete: 1. Šolske oblasti delajo naj na to, da vsaka šola dobi vsaj 4 are velik vrt. 2. Vse oskrbovanje šolskega vrta izroči naj c. kr. okrajni šolski svet na jednorazrednici učitelju, na večrazrednicah po dogovoru jednemu aii dvoma učiteljema. 3. Vse potrebne troške plača krajni šolski svet; uživa naj pa zato vse dohodke. 4. Učitelj naj ima pravico do zelenjave in drugih sadnih pridelkov. 5. Krajni šolski svet se ne sme vtikati v kmetijski pouk in ne v notranjo uredbo šolskega vrta, 6. Učitclju oskrbniku se plača brez posebne prošnje nagrada za pouk in oskrbovanje vrta, kakor tudi primerna odškodnina za obleko koncem šolskega leta. Vse točke razun zadnje, se vzprejmo; kajti spoznalo se je, da bi bilo vender le boljše, ako učitelj sestavi sam za nagrado prošnjo, ter jo odpošlje potom šolskega vodstva na okrajni šolski svet. Sledeči samostalni predlogi, katere je stavil g. Kecel, so se jednoglasno vzprejeli: 1. Dčiteljem, kateri so 3 leta pri vojakih služili, naj se ta čas všteje v penzijo. 2. V vojsko klicanim oženjenim učiteljem naj se plača ne krči na 15 gld., ampak dobivajo naj vso. 3. Velike počitnice naj se razširijo na dva meseca. 4. Učiteljem in učiteljicam naj se plača zboljšuje po službenih letih. — Za utemeljitev vzprejetih predlugov v prošnjali pooblasti se predlagatelj. (Konec. prih.) Iz Škofje Loke. t Jjosip Kramar, nadučitelj v pokoji, lastnik zlatega križca za zasluge, starosta vseh učiteljev na Slovenskem, star 91 let, je v 10. dan t. m. mirno v Gospodu zaspal. Bodi blag spomin poštenemu, vrlemu možu! Iz Dobrove. (Konec). Večer v 3. in 4. dan t. m. bil je za tukajšnjo župnino čas božjega obiskovanja. Dne 3. t. m. kmalu po »zdravi Mariji« zvečer pripeljali so se k nam premilostljivi vladika Ljubljanski g. knezoškof dr. Jakob Missia. Dospeli so le-sem doli na prijazno Dobrovo iz Črnega Vrha nad Polhovirn Gradcem. Do faine meje (Žirovnika v Gabriji) šfil je g. župan M. Novak z občinskim odborom premilostljivemu naproti, kjer jih je v imenu Dobrovske občine primerno pozdravil. Vas Švica in most pri ftlalnarji bila sta krasno razsvitljena. Uomača duhovžčina in šolska mladina (200 otrok) ter množica zbranega ljudstva vzprejeli so višjega apostoljskega pastirja pri znamenji pod farovžem; gospod župnik v imcnu župnine, belo oblečena deklica pa v imenu šolske mladine, pozdravila sta višjega dušnega pastirja kaj ganljivo, za kar se je premilostljivi knezoškof vsakemu posebej kaj laskavo zahvalil. Ucenci in učenke imeli so v rokah — zelene lipove vejice. V lepem redu podali so se prevzvišeni vladika od tii v župljansko cerkev, kjer so počastili presveto Rešnje telo in dali blagoslov z Najsvetejšim zbranej množici. Dne 4. t. m. vršila so se apostoljska opravila v župljanski cerkvi zjutraj od 8. ure naprej, trajajoča ravno do poludne. Otroci, osobito birmanci, so na stavljena vprašanja iz veronauka kaj točno, razumno in glasno odgovarjali. Domače gg. duhovne so premilostljivi vladika potem med svojim uro trajajočem govoru o pravej krščanskej odgoji mladine na svojem mestu kaj laskavo pohvalili. Posebna čast našej šolskej hiši došla je tega dne mej 10. in 11. uro; premilostni vladika izvolili so v stanovanji nadučiteljevem jim pripravljeni iu le-sem donešeni zajutrek zaužiti, kjer mudili so se kakih 10 minut. Do tega dne ni praga tukajšnje šole še noben višjih apostoljskih pastirjev bil prestopiti izvolil. Slava jim! Moment ta ostane najpoznejšim naslednikom v šolski kroniki kot kaj posebno imenitnega in častnega zabilježen. Birmanih bilo je 64 otrok iz domače župnine. Obeda v farovžu udeležil se je tudi g. deželni glavar p. n. dr. Josip Poklukar. Popoldne ob 4. uri bile so v župljanski cerkvi litanije z blagoslovom, potem so blagoslovili nov križ s prekrasno podobo Izveličarjevo na pokopališči. Ta kiiž s podobo vred je delo izvrstnega strokovnjaka g. Jerneja Trnovca, podobarskega mojstra v Polhovem Gradcu. Župljanska cerkev je bila v vsem svojem lesku in krasu kaj okusno ovenčana. Šolska hiša je bila vsa v zelenji in zastavah; pot od te do župljanske cerkve obdajali so velikanski mlaji prepreženi z venci. Vseb mlajev od Žirovnika pa duli do konec Kozarskega mosta bilo je ob potib, kodar so se prevzvišeni vladika vozili in kodar so tudi peš liodili, vseh skupaj 82, ra/, katerih so vihrale manjše pa tudi orjaške cerkvene, narodne in cesarske zastave kazajoč, da tukajšnje ljudslvo prav dobro ume pomen gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Slavolokov bilo je 22. Transparentov bilo je vsega vkup 9 z 12 primernimi napisi. Vso slavnost povelieevalo je milo-doneče pritrkavanje lepo ubranih zvonov in pa mogočno gromenje topičev. Vso slavnost poveličevala sta dne 4. t. m. p. n. gospoda kanonika: prelat Čebašek in dekan Križnar. Okolu '/26. ure zvečer dne 4. t. m. zajiustili so premilostljivi vladika s svojim spremstvom Dobrovo. Pri dohodu le-sem in odhodu odtod delili so posameznim osebam, kakor tudi vkupnim množicam, katere so jih ob potih kleče pričakovale, svoj apostoljski blugoslov. Bog živi našega milostljivega knezoškofa! Iz Ljubljane. Iz c. kr. deželnega šolskega sveta (v 18. dan julija in v 19. dan avgusta t. 1.) Nadučitelj je bil za kazen premeščen na drugo šolo brez opravilne doklade. — Otrokom pokojnega učitelja Ivana Novaka, (v Šent-Mihelu) nakazala se je četrtina stanarine, ki jo je pokojnik užival. — 0 nastavi izpraznjenih služeb dveh glavnih učiteljev na c. kr. učiteljišči se je predlagalo slavnemu ministerstvu. — Služba šolskega sluge na c. kr. izobraževališči za učiteljice v Ljubljani oddala se je dozdanjemu slugi Val. Cerar-ju. Dovolile so se petletnice, nagrade in denarne podpore. — Deželnemu odboiu se je predlagal proračun za stalne učiteljske plače za 1. 1890. (286.715 gld.) ¦— Ravno tako se je tudi deželnemu odboru nasvetovalo, katerim šolskim občinam naj se dajo podpore za zidanje šolskih poslopij. — Šestrazredna mestna dekliška šola v Ljubljani se je razširila v sedmerorazredno in trirazredna mestna nemška dekliška šola v čveterorazredno (če bode namreč to odubril deželni odbor). — Peterorazredna šola se čveterorazredni v Metliki ni dovolila. — Vasi Primskovo, Huje, Klanec, Čirčiče, Gorenje in Rupa se iz šolskega okraja v Krauji ločijo in se določi, da se za te vasi ustanovf posebna šola blizu Primskovega. — Učiteljevi vdovi Frančiški Legat v Budanji se je nakazala po.tavna pokojnina. — Rešilo se je več prošenj za vzprejem v c. kr. učiteljišče, v srednje šole, za nagrade in denarne podpore. — Prva mestna Srazredna deška ljudska šola seje v 5. dan t. m. iz svojih starih, slabih, prostorov v licejalnem poslopji preselila v svoje lepo novo poslopje v Poljskih ulicah, kjer se bodo učenci v 16. in 17. dan t. m. vzprejemali in vpisovali. — Ta zares krasna šolska zgradba dela čast Ljubljanskernu mestu in se je vesele učenci in učitelji, kateri so se uže mnogo let morali potikati po slabili šolskih prostorih. Tudi tem je tedaj pred prag prisijalo rumeno solnce. — Vse srednje in ljudske šole so se ta teden začele. Učencev je povsod mnogo. Bog daj vsem srečno, uspešno novo šolsko leto! — Vabilo k občnemu zboru »Slo venskega uči telj skega društva« v Ljubljani, ki bode dne 3. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj v društveuih prostoi-ib, sv. Jakoba trg, št. 10. Dnevnired: 1. Ogovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev treh pregledovalcev društvenih računov. 5. Knižničarjevo porofiilo. 6. Posamezni nasveti, kateri naj se vsaj dva dni pred zborom naznanijo predsedništvu. 7. Volitev 9 udov v odbor, izmej katerih jih mora vsaj 5 stanovati v Ljubljani ali okolici. (Dosedanji odborniki so: A. Žumer, predsednik; Fr. Govekar, namestnik; A. Razinger, tajnik; I. Tomšic, blagajnik; Fr. Kokalj, knjižničar; J. Furlan, I. Krulec, A. Praprotnik, odborniki. Funkcijonarje voli odbor sam).