Po9t*ina pla&na r gotovini Letna naročnina znaša Din 40-—. Ureiniitra in nprara t Ljubljani, Selenburgora nlica it 8/1. Račun pri Poitni hranilnici it 16.160. Rokopisov ne mtčamo! Telefon it 21-09. Y Ljubljani, dne 1. januarja 1936. štev. 1. — Leto V. IZHAJA VSAKO SOBOTO! Leto 1935. Leto, ki gre k zatonu, je bilo polno vele-važnih dogodkov, ki so tek evropske politike usmerili na čisto nova pota. Zadelo je z znamenitim rimskim protokolom, ki naj bi dokončal spor med slatinskima sestrama« in s tem postavil evropski mir na novo solidno podlago. Slej ko prej se je namreč kot neko dediščino vojnopoLitične filozofije smatrala Nemčija za onega nemirneža, ki bi z nova lahko zagnal baJtljo v evropsko smodnišnico. Toda rimski sporazum je dosegel baš nasprotno tega, kar se je nameravalo. Italija in Francija sta se tani pogodili na škodo tretjega — Abesinije. In ker nista pravočasno obvestili tretjega veleinteresenta — Anglije, je iz tega nastal oni tragični konflikt, ki zdaj ob koncu leta nad vse mračno zatemnuje vse evropsko politično ozračje. Ob koncu rimskega sestanka pa ni bilo ničesar povedanega o tej veliki kupčiji. Rečeno je bilo le, da sta se Italija in Francija sporazumeli glede podonavske politike, predvsem glede Avstrije, katere neodvisnost je bila zajamčena s tako zvano obvezo »neume-šavanja«. Drugi del pa je tvorilo vprašanje vzhodnega pakta, pod čemer se je razumevala vzajemna pogodba za varstvo meja vzhodno evropskih držav. Usoda tega pakta je bila seveda odvisna v mnogočem od Anglije, v prvi vrsti pa od Nemčije. Predlog nove pogodbe pa ni naletel niti pri eni niti pri drugi na posebno dober odmev. V Angliji zaradi tega ne, ker London ni bil pripravljen prevzeti nobenih novih obvez na evropski celini, smatrajoč imperij za svojevrstno svetovno politično tvorbo, ki ima svoje težave in svoje skrbi ter prav nobenih interesov nad dogodki evropskega vzhoda. V Nemčiji pa so pakt odločno odklanjali, ker so videli v njem novo orodje francoske obkroževalne politike. Toda v začetku so delali v Berlinu še kolikor-toliko prijazen obraz ko jim je šlo za usodo Posarja, kjer se je imel v onih dneh vršiti plebiscit, glede pripadnosti tega ozemlja. Ko je pa plebiscit z nepričakovano večino izpadel v nemško korist, je iz diplomatskega besednjaka tretjega rajha tudi beseda »vzhodni pakt« čisto izpadla. Celo česta potovanja angleških, francoskih ministrov v Moskvo niso na tem ničesar izpremenila, dokler ni nov, nepričakovan dogodek tihoma osvetlil vzroke nemškega oklevanja. 16. marca je nemški radio napovedal svetovni javnosti, da uvaja Nemčija zopet splošno vojaško dolžnost navzlic prepovedi versajskega miru in ne da bi se o tem pogajala z ostalimi državami, oziroma jih prosila za pristanek. V Parizu pa ludi v Rimu in Londonu je nastalo veliko razburjenje. Saj je predsednik konservativne stranke in za naslednika Mac-donalda določeni Baldwin pred kratkim izjavil, da je nova meja Anglije ob Renu in ne na Doverskih pečinah. V Rimu pa so se spomniil stalniih iredenstitičnih teženj nove Nemčije v Avstriji, kjer je med tem Italija zavrela staro vlogo. V Parizu so grozili z mobilizacijo, šušljalo se je že o možnosti vojne proti Nemčiji. Danes bi še zmogla Francija pobiti Nemčijo, za nekaj let pozneje že ne več. V tem nadvse kritičnem položaju je prevzela Anglija posredovalno vlogo, ona Anglija, ki se je medtem že na tihem sporazumela z Berlinom. V Stresi v severni Italiji je bila sklicana velika konferenca glavnih podpisnic versajskega miru, da bi sklepale o skupnem nastopu proti Nemčiji, ki je na tak samolasten način pogazila eno svojih svečanih obvez. Z največjim pompom sklicana konferenca v Stresi pa ni dala nobenega rezultata. Antantna fronta, ki je do tedaj še nekako držala skupaj, se je tam definitivno razbila, solidarnotsit, ki je ostala kot neka dediščina skupnega prelivanja krvi v veliki vojni, je razpadla. Zapadne velesile gredo po konferenci v Stresi vsaka za sebe svoja pota. Anglija se zase pogaja z Nemčijo in ji da velike koncesije v pomorskem oboroževanju. Njena ' dvolična igra razjezi Francijo, ki išče v italijanskem zavezništvu oporo proti novi nevarnosti na vzhodu. Italija pa misli, da je sedaj prišel ugoden moment, da ustvari prvi del svojih sanj v obnovi rimskega imperija. Red, čeprav trdi red zmagovalca, ki je vladal v Evropi vsa leta povojne dobe, se je zrušil in znova smo zajahali v temno situacijo, za katero nihče še ne ve, kako bo končala. Italijanski osvojevalni načrti so namreč zadeli na nepričakovan odpor Anglije. Ta porine v ospredje kot bojnega konja Društvo narodov, . da po njem ugotoviti, da so Italijani protipravno kršili njegov statut, ko so napadli v njem včlanjeno državo, ne da bi prej bil izveden postopek, ki ga ti za tak primer predpisujejo. (0čividno pa je, da v sporu ne gre za Dništvo narodov, temveč za velike interese svetovnega imperija. Zato ostaja tudi spor Anglije-italije mnogo nevarnejši kot če bi šlo le za vprašanje delitve ozemlja, lokalnega .pomena. Anglija nastopa s sankcijami, najprej manjšega pomena, pozneje pa pritisne NOVO LETO! Drugič slavimo Novo leto brez Njega, ki je to driavo ustvaril, jo vodil kot kraljevino SHS mimo vseh čeri in jo slednjič pripeljal kot kraljevino Jugoslavijo v varni pristan jugoslovenskega državnega in narodnega edin-stva. Drugič imamo možnost in priliko napravljati bilanco našega riacijonalnega in državnega razvoja po strahotnem 9. X. 1934. Lani je bilo razdobje med 9. X. 1934 in 1. I. 1935 tako kratko, da še ni bilo mogoče ugotoviti kakih posebnih izgub, ki smo jih utrpeli kot narod in država s smrtjo kralja Aleksandra. Vtisi strahotnega dogodka so bili še tako sveži in neposredni, da smo bili še vsi otopeli in nismo še bili sposobni za trezno razmišljanje in presojanje. In razven tega smo si kot nepoboljšljivi optimisti takrat vendarle še domišljali, da je marsejski zločin vplival tudi na vse druge, zlasti na »voditelje naroda in države« tako globoko, kot je vplival na nas, jugoslovenske nacijonaliste, ki se ne vtikamo v javno, politično življenje, marveč smo stali, kot stojimo še danes in bi hoteli stati tudi v bodoče ob strani kot ona železna garda, na katero pride vrsta šele tedaj, ko prikipi stiska naroda in države do vrhunca. Dogodki v letu 1935. so nas kljub vsemu optimizmu prepričali, da jih je mnogo, žal premnogo, ki se drenjajo v ospredju našega javnega življenja, imajo vse polno lepih fraz o edinstvu naroda in države na jeziku, pa tega edinstva ne razumejo, ker ga vsled svoje zaljubljenosti v svoje osebne in svojih partij interese nikdar razumeli niso in sploh razumeti ne morejoi Niso razumeli 6. I. 1929, vsled tega jim je bil tudi 9. X. 1934 le nekoliko važnejši zgodovinski dogodek, ki ga je bilo treba upoštevati le toliko, kolikor jim je bilo treba vsled tega »dogodka« spreminjati svoje gledanje na politično situacijo v svrho uspešnejšega zasledovanja svojih osebnih in partijskih interesov. Prvi dogodek, ki je sledil Marseju je bil zaton Jugoslovenske nacijonalne stranke. že neposredno po 9. X. 1934 so se pokazali znaki nesolidnosti te vsedržavne stranke, december 1934 in leto 1935. sta pa dokazala vsakemu treznemu opazovalcu in mnogim iskrenim sodelavcem, da je bila konstrukcija te po inicijativi blagopokojnega Kralja nastale zgradbe zgrešena. Ne morda vsled pomanjkanja članstva in pomanjkanja dobrih delavcev! S kakšnim elanom in s koliko požrtvovalnostjo so vstopali stotisoči v to stranko, ki naj bi po svojem divnem programu prekvasila narod v jugoslovenskem smislu. Naj govore nejugoslovenski elementi danes o JNS še tako prezirljivo, bila je to idealno zamišljena, v narodu zakoreninjena organizacija, ki bi bila sposobna izvršiti svoj lepi program, če bi imela drugo vodstvo oz. — pravilno — če bi imela sploh kako vodstvo! Njena tragika je ležala v tem, da je imela cel kup voditeljev, ki pa niso bili v stanu ustvariti enotnega in vsled tega dela sposobnega vodstva. Heterogeni elementi, ki so se zbrali skupaj iz toliko in toliko bivših partij, so si po ogromni večini le vsled mrzlih računov porazdelili vodilna mesta ter videli v skupni organizaciji sredstvo, kako bi čim bolje greli svoje lastne lončke in jačali svoje lastne pozicije. Ni čudno, da je nastal ogromen prepad med članstvom na eni ter voditelji na drugi strani — kljub tolikim in tolikim zborom in konferencam ni bilo pravih stikov med članstvom in voditelji! Članstvo je delalo na terenu, bilo je pa napuščeno po voditeljih, ki so se zaviti v megle neke visoke državne politike tolkli med seboj, drug drugega izpodrivali in blatili ter dokazovali v praksi, kdo je večji mojster v »podvaljivanju«! Zmagovali so seveda oni, ki so se v tem oziru naučili več od Beograda. Da se vzdrži vsaj navidezna enotnost, je sledil kompromis za kompromisom. Toda to so bili le kompromisi med posameznimi voditelji in njih klikami, široke vrste članstva, program stranke in jugoslovenska misel — vse to je bila podrejena zadeva za gospode, ki so mislili, da jim ne bo treba nikdar polagati računov. Ne pred nami, pred zgodovino so polagali izpite in propadli so. Zakaj? Vsi, prav vsi so bili že preveč okuženi po svoji partizanski prošlosti, ki jim je vzela možnost vživetja v nove prilike in delovanja po novih metodah! Iz naroda za narod! Ta lepa parola je ostala na papirju, ker je vsak izmed voditeljev smatral vsaj sebe že za patentiranega zastopnika naroda in vsled tega ni čutil potrebe, da bi se oprl na članstvo in črpal iz njega ono živo življenje, ki ima svoj izvor edino v narodu, pa okameni v glavah vseh onih, ki smatrajo za narod sebe ali pa družbe ožjih prijateljev in konjunkturistov, ki se zbirajo okoli njih! Zakaj obravnavamo nekoliko obširneje JNS? Ker bodo šle istim potom vse tvorbe, ki so nastale z njo ali so nastale v nedavni dobi. Tričrkarski sistem se je preživel v narodu, ki je vendarle bolje razumel G. I. 1929, kot si to domišljajo gospodje voditelji, ki jih je vedno več. Ker nimajo za seboj naroda, se love za raznimi gesli in parolami, s katerimi upajo vsaj za trenutek prikleniti na sebe pozornost mase in nastopiti pred njo v pozi Kolumba z jajcem. In tako nam kaže leto 1935. tipično sliko one delavnosti partij in partizanskih voditeljev, ki smo jih že doživljali pred nedolgim časom in nam jasno kaže, da se nahaja komaj oživljeno partizanstvo v smrtni borbi! Kombinacije nastajajo pod vidikom trenutne moči, pa razpadejo, ko dobi moč v roke kdo drug. Brez principov in idealov se vrši »previranje« voditeljev! V vladi pozitivni in konservativni postanejo ekstremni, kadar pridejo v opozicijo in se začutijo pobornike »interesov tlačenega naroda«. Koliko nam je dalo leto 1935. raznih frakcij in klik, ki se pojavijo kot muhe enodnevnice, govoričijo narodu o bližnjem vstajenju, nato pa izginejo, da se čez nekaj časa pojavijo v drugi obliki. Ni čudno, da v teh razmerah ni časa za resnično gospodarstvo in socijalno delo! Kdor misli vedno le na sebe, komur gre le za to, da se čim dalj vzdrži na oblasti ali čim prej pririne do oblasti, ta se ne more, če bi tudi hotel, posvetiti problemom, ki zahtevajo cele može, ne pa častihlepnih figur! Vsled tega ni čudno, če nam leto 1935. ni prineslo prav nobenega pozitivnega koraka k omiljenju nevzdržne gospodarske bede, ki nam poraja vedno nove in težje gospodarske in socijalne probleme. Mnogo grmenja, ma.lo dežja in še večja suša. Tako bi lahko označili vse dosedanje delo na gospodarskem in soci-jalnem polju. Kmet brez zaslužka in kredita, delavec ali nezaposlen ali pa zaposlen, toda plačan tako, da ne more ne živeti rie umreti, nastavljenec v večnem strahu, da se bo še naprej zdravilo javno gospodarstvo na račun delavne moči, obrtnik in trgovec z vedno manjšim krogom odjemalcem in ve dna večjinii številom javnih in zasebnih upnikov — pri vsem tem pa ogromno narodno bogastva naS« zemlje izčrpavano večinoma le od tujega kapitala, ki bogati in bogati... Naša »demokracija« gleda zaničljivo na druge države, slasti na Nemčijo kot diktatorsko državo, kjer m svobode in narod nima pravic, ne vidi pa ogromnih naporov in — priznajmo si — tudi uspehov tega čeprav diktatorskega režima pri reševanju gospodarskih in socijalnih vprašanj. Kako to, da ne morejo pokazati takih uspehov naši režimi, čeprav so bili in so vsi brez izjeme »oprti« na široke mase našega dobrega in tako discipliniranega naroda in uživala prav vsi »slepo zaupanje« tega naroda! Kje je ona konstrukcijska napaka, ki ustvarja te anomalijo? Prvo je življenje, potem šele politika! Ta princip se ni upošteval doslej, odtod vse neprilike, ki nam porajajo vedno nove težkoče. In tako vstopamo v novo leto 1936. pod vtisom vse dosedanje politike, gospodarske in socijalne krize, toda kljub temu polni optimizma. Naša jugoslovenska ideja, ideja pravilno razumevanega in pravilno, seveda tudi dosledno provajanega državnega in narodnega edinstva je še vedno tu. Naši dedje so jo prinesli s seboj, ko so zasedli pred več kot tisoč leti zemljo, kjer bivajo danes Jugo-sloveni, pod vplivom tujih sosedov in gospodarjev zabrisana je tlela v narodu kot žerjavica pod pepelom! Trpljenje vseh delov našega naroda je dajalo žerjavici vedno nove hrane, vzdržala je skozi stoletja in bruhnila slednjič na dan v obliki plamena, ki je zagorel tako silno, da je upepelil dve carstvi. Iz tega plamena je vznikla naša osvobojena in nejft-nj»na Jugoslavija, ki pa je postala takoj plen vseh onih okostenelih preostankov predvojnih časov, ki jih žal ni uničil plamen najstrahotnejše borbe, katero je kdajkoli vodil kak narod za svoje osvobojenje in uedinjenje. Pb vojnih strahotah izčrpani narod-borec se je umaknil v svoje domove in se posvetil mirnemu delu na rodni grudi, vodstvo države pa prepustil onim drugim... Moral je priti 6. I. 1929, morala je priti suverena proklamacija narodnega in državnega edinstva, da je došlo vsaj do premirja, tekom katerega naj bi se formirale vrste jugoslovenskih borcev in umirile rai-paljene strasti. Tudi to še ni zadoščalo in take stojimo na pragu leta 1936. prepojeni 8 prepričanjem in odločeni na delo v zavesti: Ideja jugoslovenskega narodnega in državnega. edinstva je ustvarila to državo, samo ta ideja jo je kljub vsem grehom naše demokracije ohranila do danes, sanno a tako organiziran po deželi, kot v Sloveniji recimo gasilstvo. Samo, da Vaše gasilstvo vrši svojo nalogo, Heimver pa ni za drugega kot za parado. Posebno uspešno propagando med vaško mladino pa izvajajo dijaki srednjih šol, ki študirajo po mestih in se vračajo na počitnice, izgleda izključno z nalogo, da uničijo zaupanje ljudstva v vlado, ki dan za dnem ustanavlja nove in nove organizacije, z izključnim namenom vzdržati miselnost, ki je prijetna vladi. Ali tudi te organizacije so včasih leglo Hitlerjevstva in tako gre vse delo po zlu. Menda ni treba še posebej omenjati, da so vsi drogovi in drevesa ter celo uradna poslopja pomazana s kljukastimi križi. Stvar za sebe je legitimistična propaganda. Po mestih in občinah stolujejo in gospodarijo občinski sveti, ki jih je določila vlada. Zato je večina teh svetov vladi prijaznih in vsako oficijelno in neoficijelno naročilo vlade izvršijo. Ze pred časom je bila pričeta akcija, da bi vse občine izvolile Otona za svojega častnega občana. Akcija pa, čeprav jo je na tihem podpirala vlada, ni v celoti uspela. Kajti vladi so se izneverili njeni lastni občinski odbori. Izvolitev so potem sporočili Otonu, ki je vedno promptno odgovoril z enako stilizirano zahvalo. Zelo so razširjene slike Otona, bivšega cesarja Karla, Franca Jožefa in drugih. Kolikor sem obhodil župnišč, povsom sem našel slike pokojnih vladarjev, najbrže po naročilu škofov, ki so vsi v službi legitimizma. Tudi Cerkev in katoliška vera sta vprežen i v to propagando za brezmočno avstrijsko ylado. Prav cerkev je njena najmočnejša za-ščitnica in to se ji dobro izplača. Vsote, ki so poprej šle iz državne blagajne v prosvetne namene, gredo sedaj v blagajne škofij, ki denar j>orabijo kot vedo in znajo. Pri vsem tem pa je splošno razpoloženje prebivalstva klavrno. Niti klevete proti tujim državam (najrajši vzamejo na piko Jugoslavijo), niti denar, niti krasno besedičenje eksponentov vlade ne zaleže ničesar. Ljudje, ki so hodili po jugoslovenskih letoviščih in trgovski potniki, ki prodajajo svoje blago v Jugoslaviji,^ pravijo ljudstvu, kako se za 100 šilingov (850 Din) na mesec v Jugoslaviji že živi, dočim je v Avstriji minimum 200 šilingov. Ljudje, ki čujejo, da vsled neprijaznega zadržanja oficijelnih krogov naročuje jugoslovanska industrija in trgovina svoje potrebe sedaj v Nemčiji in da opušča nakupovanje na avstrijskem trgu, ne razumejo, kakšen smisel Ima borba z Jugoslavijo, od katere bi imelo avstrijsko prebivalstvo lep zaslužek. Propaganda za Anšlus doprinese svoje, nepopularni ukrepi vlade tudi in tako se avstrijsko prebivalstvo polagoma ali gotovo odtujuje vplivu Dunaja in če pride enkrat do Anšlusa, v kar večina Avstrijcev trdno veruje, ne bo to povzročilo nikakih večjih notranjih pretreslja-jev. Ljudje bodo v kratkem času spregledali, da je bil to edini logični izhod iz te krize, ki že leta tare sedanjo Evropo in se bodo udali v usodo, da bo mlajša generacija prišla na površje in da bo treba živeti hitreje in de-Iavneje. Kajti sedaj se v Avstriji živi počasi, dela se nič, ljudje sanjarijo in si delajo iluzije in vlada si je stavila menda kot glavno nalogo te iluzije vzpodbujati. Čitaite „Pohod“! Po naši zemlji je izredno težko ozdravljiva, pri čemer ne omenjamo stroškov in izgube časa, in ker po navadi vodi do nerodovitnosti ali težke sprejemljivosti za nadaljnjo zanositev. Tako vidimo, da socijalne indikacije, ki tako često in neodbranljivo silijo naše žene k splavu, seveda k tajnemu, zakotnemu, mazaškemu splavu, ne ubijajo samo mladega zaroda Jugoslavije, nego kar je gotovo še težje v svojih posledicah, odvzemajo tudi rodnost našim ženam. Zene, ki so izgubile rodovitnost, je zvečine V številki 34 »Pohoda« od 25. novembra 1935 smo javili naročnikom, da bo izhajal »Pohod« začasno le vsakih 14 dni, da bomo skušali čimprej preiti zopet na tedensko izdajanje »Pohoda« in da bomo dotlej prilagali naročnikom naš mladinski list »Našo voljo«. Uredništvo sporoča naročnikom in či-talcem, da bo od novega leta dalje izhajal »Pohod« mesečno trikrat, t. j. s 1., 10. in 20. dnem vsakega meseca. Dokler bo izha- Prejeli smo sledeči dopis iz Zagreba: V 36. številki Vašega cenjenega lista z dne 23. decembra 1935 ste priobčili v žolčnem kotičku notico »Fotoamaterji, pozor!* Satirična vsebina tega dopisa vsebuje posebno za našo državo strahotno resnico, s katero je treba seznaniti širši krog naše javnosti. Danes sem star 62 let. Od 20. leta dalje se bavim s trgovino. V tej dobi sem bil dvakrat na robu popolnega propada le po zaslugi zločinskih manipulacij Židov-konkurentov. Tako kot meni in še mnogo huje se je godilo celi vrsti mojih trgovskih tovarišev, v isti meri trpi ves naš narod pred tem od Boga zapuščenim in širom sveta raztepenim ljudstvom. Globoko sem prepričan, da bi v tej naši nikakor, niti operativno, ne morejo več dobiti, pa je tako še občutneje ubita naša življenjska moč, saj bi take žene ne mogle množiti našega rodu niti v socijalno ugodnejših prilikah, ki vendar morajo priti k nam. Tako vidimo, da je proučavanje te povodnji splavov danes naša nacijonalna briga in da so socijalne prilike našega življenja pretežke, da bi mogli resni ljudje izpustiti iz vida že načeto vprašanje odvrnitve inaroda od tolikega splav-ljanja. —že jal »Pohod« le na štirih straneh, bodo dobivali naročniki tudi v bodoče »Našo voljo« kot brezplačno prilogo. Zagotavljamo vse svoje prijatelje, da bomo v kratkem »Pohod« izdajali v povečanem obsegu in urejevan tako, da bo zadovoljil v polni meri vse želje naših prijateljev. Naročnina ostane kljub temu ista kot doslej. zemlji že davno vladal red, da bi naš narod že imel gospodarsko urejeno domačijo in da bi bil sporazum med nami vsemi že davno dosežen — če bi sploh kak nesporazum še obstojal — ako bi ne kalili naših voda Židje, ki iz tega kaosa vlečejo največji dobiček. Gospod urednik! Dovolil sem si nakazati Vam znesek 2000 Din, ki jih uporabite popolnoma svojevoljno v smislu Vašega poziva fotoamaterjem. V veliko uteho mi bo, če bom mogel vsaj po sliki spoznati kakega Žida, o katerem si bom lahko ustvaril drugačno mišljenje, kakor ga imam sedaj o njih. V Zagrebu, 24. decembra 1935. I. V. Današnji številki prilagamo položnice za naročnino »Pohoda« ter prosimo vse naročnike, da jo čim-preje poravnajo. Ljubljana Z NAŠE UNIVERZE Če pravijo, da se povsod giblje, se giblje seveda tudi na naši univerzi. Zlasti v zaonjem času se je zelo živahno razgibalo ob priliki občnega zbora »Akcije za zgradbo univerzitetne knjižnice«. Ta občni zbor je bil res prava slika razmer na ljubljanski Aleksandrovi univerzi, ker je lu znova zasmrdel ves gnoj, ki ga na naši univerzi ni baš malo in ki ob vsaki priliki stopi na dan, da ga tudi javnost lahko malo povonja. Pri tej priliki so se seveda zopet lahko pokazali gospodje, ki jih dobro označuje naziv »Komsalonci« in ki nobene prilike ne pozabijo, da ne bi planili na dan s svojimi visokimi frazami o »demokraciji«, »samobitnosti« itd., itd., kar vse uporabljajo za to, da tovariše prepričujejo o upravičenosti in nujnosti svojega odrešitelj-skega poslanstva in da pljujejo na vse, ki se’ jim pljuvati puste. Tako je s svojim gromov-niškim glasom zakokljal tudi g. Kokolj, ki se je na vse grlo in vsa pljuča trudil za to, da bi akademiki prevzeli njegovo idejo »Slovenskega tedna« točno tako, kot so si ga zamislili gospodje komsalonci, ki so si pod krinko borcev za pravice »zatiranega« slovenskega naroda nadeli »vzvišeni« naslov: Marksisti Aleksandrove univerze v Ljubljani. Toda to še ni bilo poglavitno poglavje tega občnega zbora. Krik in vik je nastal šele takrat, ko bi se naj volil novi odbor Akcije. Pri tem so gospodje od obeh strani, ki so si hotele priboriti predsednika, razumeli boj za demokracijo tako, da se niso udarili samo z »uma svitlim mečem« in besedo, ampak so bili prepričani, da je treba za te svete »pravice« nastopiti vse drugače in to s pestmi, da je nastal ne samo boj, ampak mesarsko klanje. Pri tem so nekateri gospodje »komsalonci« izgubili tudi svoja očala, ker so bili mnenja, da bodo različne zakotne letačiče, ki se širijo po univerzi, lahko čitali tudi brez njih. Občni zbor se je moral prekiniti pred koncem, ker se katoliški in komsalonski akademiki na noben način niso mogli sporazumeti v tem, kdo naj bo predsednik Akcije in kdo naj po zgraditvi vseučiliške knjižnice nosi čast, da je v Ljubljani »postavil« mogočno stavbo vseučiliške knjižnice. V boju za pravice naših »zatiranih« kulturonoscev so se oglašali najrazličnejši govorniki, med katerimi je bil glas odstopajočega predsednika Ravniharja samo glas vpijočega v puščavi. Končno so sklenili, da naj se Akcija poslej ne imenuje Akcija za zgradbo vseučiliške biblioteke v Ljubljani, ampak Akcija za izpopolnitev univerze kralja Aleksandra v Ljubljani. Ta občni zbor je jasen dokaz za to, kako nekateri elementi na ljubljanski univerzi omadežujejo ta znanstveni zavod, ki nosi v svojem imenu Aleksandrova univerza časten spomin na Onega, brez katerega bi univerze nikoli ne bilo, kakor tudi ne univerzitetne biblioteke. Skrajni čas je, da se temu početju, ki niti malo ne služi akademskemu dostojanstvu v čast, napravi konec. Vse tako zvano »akademsko« delo na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani se je doslej izrabljalo le v korist nekaterih skupin, ki mislijo, da so edino upravičene strahovati na ljubljanski ju-goslovenski univerzi. Kmalu bo prišel čas, ko bomo znanim goflačem, ki pod krinko demokracije in akademske svobode ter dela za slovensko kulturo širijo komunistično in separatistično komsalonstvo, zaprli umazane jezike za zobe. Ta čas ni več daleč 1 Preprečili bomo, da bi naša univerza kot znanstveni zavod, ki nosi ime blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, postala zatočišče različnih temnih elementov, ki celo pod zaščito nekaterih profesorjev širijo svoje zločinsko podtalno delo v državi, ki je dala Slovencem svojo univerzo kot najvišje priznanje. — in. UMESTNA SPOMENICA Hišni posestniki Karlovške in Dolenjske ceste ter bližnje okolice so predložili 7. decembra t. 1. banski upravi spomenico, s katero so predočili vse pomanjkljivosti in mi-zernosti prometa na imenovanih cestah. Popolnoma upravičeno poudarjajo v njej, da je ureditev teh cest gotovo bolj nujna in potrebna kot razširjenje drugih, kar je predvideno in prično menda spomladi. Karlovška cesta, osobito cesta preko Dolenjskega mostu je danes najprometnejša točka na pragu Ljubljane, a najogabnejši del ne le same Ljubljane, temveč celotne okolice, je pa ravno tudi ta točka tako ono stran kot tostran Dolenjskega mostu. Obupne prometne razmere na tej progi kriče po spremembi in hišni posestniki kot stanovalci ob teh cestah prav tako pa tudi avtomobilisti in vozniki, ki uporabljajo to cesto, upravičeno zahtevajo, da se vendar že enkrat posveti vsaj nekoliko pažnje tudi temu delu mesta in da se spremeni slika zapuščenosti in zanemarjenosti, ki tod vlada. Maribor Prejeli smo: »Nedavno sem bil priča, ko so se vračali v domovino iz Avstrije izgnani naši ljudje, ki so bili tam že desetletja zaposleni. Kakor so sami izjavili, pa so jih kar čez noč napodili čez mejo češ, vi ste Jugosloveni pa nimate tu ničesar iskati. Pojdite v Jugoslavijo, tam je vsega v izobiljul Ti naši ljudje so bili zaposleni v Avstriji kot marljivi rokodelci. Pa jih je še vedno ošabni sosed izgnal čez mejo brez tehtnih vzrokov. Brez sredstev in brez dela se ti reveži pridružujejo armadi naših brezposelnih! Tako dela nemška Avstrija z našimi ljudmi! A Jugoslavija? Le redki so slučaji, ko se vzame dovolitev za zaposleuje in bivanje v Jugoslaviji državljanom nemške Avstrije. Mirno in brezskrbno uživajo življenje v dobro plačanih službah in s preziranjem gledajo na našo, še vedno ubogo, neumno rajo! Da bi zaprosili za naše državljanstvo, jim niti na um ne pride, ker vendar mrzijo vse, kar je naše, le dobrega mastnega kruha ne, ki ga odjedajo našemu človeku. Tu v Mariboru in okolici, kakor tudi po vseh industrijskih krajih v celi naši banovini še vedno mrgoli takih tujcev, katere bi morale naše oblasti že davno napoditi čez mejo! Za vsakega našega izgnanca napodimo deset tujcev čez mejo, pa bodo naši ljudje imeli dovolj kruha! Te budalosti in žalostne zablode ter toleriranja tujcev pri nas mora biti vendar že enkrat konec!« Opomba uredništva: V našem listu smo že neštetokrat žigosali te naše prilike v tem oziru in h gorenjemu dopisu nimamo ničesar pripomniti. Novo mesto Na članek v »Pohodu« o fašistovskih čepicah smo Novomeščanke postale prav pozorne. Nekaj laškega okusa se je že hotelo pritihotapiti k nam, pa je o pravem času prišlo svarilo. Zelo smo »Pohodu« hvaležne in seveda popolnoma soglašamo z njim. Krepko je zamahnil, pa je tudi zaleglo. Ko sem bila v Ljubljani, onih čepic že nisem več mogla opaziti, tako hitro so izginile. V žensko obrambo pa moram reči, da niso vse ženske take, da bi brez premisleka in kritičnosti na glavo natikale vsakršno prismodarijo. Brezpogojnih modnih pupk imate v velikem mestu več kot v provinci in tem prav privoščim, da ste jih nekoliko okrtačili. Po ljubljanskih izložbah sem opazila prav čedne in okusno izdelane klobučke, ki imajo tako izrazito linijo šajkače, da so mi kar všeč. Če že naj bo tako, potem je pač umestno, da »damice« dajo tem prednost pred fašistovski-mi kapami, ki jih pri nas ženske ne bi smele nositi, če imajo vsaj toliko ponosa in narodne zavednosti kakor je za nohtom črnega. Nikakor mi pa niso všeč tirolski klobučki, ki sem jih tudi videla v ljubljanskih izložbah. Neokusni so po obliki in po barvi. Menda ne bo nobena Slovenka tako nespametna, da bi si kaj takega posadila na glavo. Čudim se le, da take stvari sploh pridejo v izložbe. Res, da je »kšeft« končno le »kšeft«, ampak tako daleč stvar le ne sme iti kot žalibog gre. Ko sem v izložbi zagledala ono tirolsko »nemož-nost«, si nisem mogla drugega misliti, kot da dotičnemu trgovcu ni samo za groše, nego da se hoče tudi norčevati iz tistih, ki nimajo smisla in okusa. Planina V zadnjem »Pohodu« smo omenili narodne dame, da so pripeljale preko meje skoraj poln avto v tujini nakupljenega blaga. Ker se je hotelo to naše poročilo razlagati kot nekak očitek na naslov tukajšnjih carinskih organov, izjavljamo, da nismo imeli niti namena, niti povoda očitati tem, zelo vestnim uradnikom kakršnokoli nepazljivost v izvrševanju službe. Trbovlje Sv. Barbara in drugo. Za novoletno številko našega glasila Ti hočem, dragi urednik, tudi jaz kot preprost rudar sporočiti nekaj svojih misli, ker sem mnenja, da je že skrajni čas, da tudi mi aktivno posežemo v razna vprašanja — predvsem delavska — da nas valov je marksizma in .. h' \ ne zanese predaleč, v nepopravljivo škodo nas vseh. Povod temu je v 99. številki »Delavske politike«, kjer zlobno opisuje proslavo praznika sv. Barbare. Ne bi odgovarjal radi tega praznika, ker je pač tradicija rudarjev in skoraj vsak stan ima svojega patrona, ne radi pobožnosti, ampak, da združi vse svoje pripadnike na gotov dan v istem stremljenju. V članku je pa naperjena ost proti prireditelju in jaz vem, da dopisniku ne bi bilo prav, če bi ta proslava po svoji udeležbi bila klavrna, kakor mu sedaj ni prav, ko je bila lepa in velika. Proslavo pač niso vodili oni, kateri imajo po njihovem mnenju monopol nad vsako delavsko prireditvijo. Dopisnik si pač želi, da bi vse delavstvo drvelo le za njimi in v ta namen agitira celo, da bi tistih borih 30 Barbara dinarjev znosili za marksistično organizacijo in »Delavsko politiko«. A tu je gospodiu v zmoti, ker mi dobro vemo, da je zboljšanje položaja našega delavstva mogoče le v enotnem organiziranju vsega delavstva na temelju nacijonalnega principa. V nacijo-nalni državi — nacijonalno delavstvo! Dokler do tega ne pride in prišlo bo gotovo in nevzdržno — in nas bodo larbali ti gospodje s pojo »Delavsko politiko«, bo za delavca slabo in zgodilo bi »e celo lahko, da bi nam kasirali naš Barbara dinar... Pri tej priliki sem se zamislil v Zolajev roman »Germinak, kjer ta veliki francoski pisatelj točno opisuje življenje rudarjev, in Natečaj! Uredništvo ,, Po hoda" razpisuje nagrado Din 2000** (dvatisoi dinariev) za najboljšo sliko tistega Žida, žive* tega v Jugoslaviji, ki si s težkim roč* nim delom služi svoj svakdanii kruh Slika mora biti jasna, pripravna za reprodukcijo in mora predstavljati tipičnega Žida pri njegovem delu. Fotografije, ki jih bo uredništvo sprejelo, bo ocenila posebna žirija. Natečaja se lahko udeležijo vsi jugo-slovenski fotoamaterji razven Židov samih. Fotografije, označene le z geslom, je treba odposlati ruijkasneje do 1. februarja 1936 na naslov: Uredništvo »Pohoda*, Ljubljana. V priloženi zapečateni kuverti je treba priložiti točen naslov pošiljatelja, kot dokaz, da je slikana oseba v resnici pravoveren in čistokrven Žid pa uradno potrdilo oblasti področja, v kateri ima slikana oseba stalno bivališče: 1. da je slikana oseba iz čiste, neme-šane židovske rodbine; 2. da je židovske veroizpovedi; 3 da se je s težkim ročnim delom preživljala že najmanj eno leto pred razpisom tega natečaja; 4- da se s tem delom preživlja še danes. Uredništvo jamči za popolno diskrecijo pri slikah, katerih avtorji ne želijo biti imenovani. Nagrajena slika s pravico reprodukcije preide v popolno lastništvo uredništva »Pohoda*. Uredništvo -Pohoda* Iz uredništva Našim naročnikom in iitateliem! Pismo „Pohodu“ zdi se mi, da se vse to vrši danes, tako živo je pisano. Toplo priporočam to knjigo in naj bi romala v roke naših rudarjev, kateri streme po napredku in izo-brazbi, da bi na podlagi te pričeli razmišljati o svojem položaju. Uvideli bi, da ne rabimo Rasenerjev, niti Plišartov, najmanje pa Štefanov... Le v naši slogi je moč, v slogi, katera se naslanja z vsem srcem na našo državo, na našo svobodno ue-dinjeno domovino. Opomba uredništva: Z zadovoljstvom prinašamo to pismo iz Trbovelj, ker nas veseli, da čita naše delavstvo dobre knjige in o njih vsebini razmišlja. Izobražen delavec ne bo nikdar dostopen za razna nazadnjaška gesla in fraze. Želimo vsem rudarjem srečnejše novo leto! Ptui NEKAJ 0 SLOVENSKI MATICI Dovolite, gospod urednik, da v Vašem listu izrazim svoje mnenje in nekaj misli o delu Slovenske Matice, ki ga ta vrši z izdajanjem slovenskih knjig. Hotel bi pri teni javnost opozoriti na nekatera dejstva, ki vsakomur očitno upadajo v oči, da se jim nikakor ne more izogniti. Kot naročnik Slovenske Matice mislim, da o njej lahko napišem nekaj besed. Letos je Slovenska Matica izdala lepo knjigo, ki bi lahko bila koristnejša, če bi bila pisana objektivno in brez strasti. Ta knjiga pod ■naslovom; »Včliko pismo slovenske duhovne združitve« je zgodovina Slovenske Matice, odkar se je porodila prva m i- sel nje ustanovitve pa do pravega pričetka njenega delovanja. Cilji, ki so si jih slavili Matičarji, ki so se kot čebelice zbirali okoli te svoje prve večje in pomembnejše kulturne ustanove, so bili predvsem izdajanje knjig, ki bi služile ne le v poduk slovenskemu ljudstvu, marveč tudi v podporo slovenskim pisateljem. Danes, po tolikih desetletjih se zdi, da predsedstvo Slovenske Matice pozablja pravi pomen Matičarjev. Mogoče se tega tudi zaveda, hotela si je osvežiti pojme o nalogah Slovenske Matice in izdala je poprej omenjeno knjižico izpod peresa Joke Žigona. Denar, ki ga je izdala Slovenska Matica za to, da je tiskala mmane iz tuje književnosti, bi lahko plcdneje naložila v podporo domačih pisateljev, recimo s tem, da razpiše literarne nagrade in nagrajene knjige izda. Slovenska Matica je lastnina vseh Slovencev, ne samo politikov, ki se zbirajo okoli njenega načelstva in bilo bi umestno, če bi to načelstvo poskrbelo, da služi Matica svojim pravim namenom! Matična pravila so taka, da so menda možne intabulacije na njeno predsedstvo. Tako sliko nam vsaj izdajia dejstvo, da se to predsedstvo že leta ni bistveno izmenjalo in da v njem sedijo prav za prav vedno isti ljudje. Skrajni čas je, da se naša javnost pozanima tudi za Slovensko Matico, ki še daleč ne prispeva onega deleža naši kulturi, kot bi ga morala. Da bi pa bila Slovenska Matica ustanova, kot je n. pr. »Matica Srbska«, ki v svojem »Letopisu« podpira jugoslovensko stremljenje, tega si še misliti ne upamo, vsaj toliko časa ne, dokler ne bodo povsod izvedene spremembe, ki so že zdavnaj nujno potrebne! Trii« Naš čas je res čuden. Vse se izpreminja in kar je včeTaj že bilo mrtvo, danes zopet stopa v življenje. Tako se pri nas zadnje čase veliko govori o tem, da se bo zopet poklicala v življenje Okrajna obrtna zveza za Tržič in okolico, ki je bila nekoč razpuščena. Vsekakor so različne obrtne zveze obrtnikom zelo v korist, seveda, če so osnovane na pravi podlagi. Pri vsem tem zopetnem obujanju mrtvih pa se nam zdi, da se lepo zamišljena stvar včasih vendarle spodnese in da nastane iz nje vse kaj drugega, kakor je bilo namenjeno in določeno. Kot Tržičani iskreno pozdravljamo vsak zdrav poskus, da bi se položaj našega obrtništva, ki zaradi krize zelo hira, na en ali na drugi način izboljšal in da bi se obrtnikom pomagalo doseči vsaj del tiste stopnje, na kateri so se nahajali nekoč. Važno je, da pri takih različnih organizacijah, zlasti obrtniških, kakor je Okrajna obrtna zveza za Tržič in okolico, ima okoli sebe ljudi, ki hočejo resno delati na izboljšanju, ne pa v ta čisto stanovska društva zanašati svoje strankarske strasti in pohlep po odbor-niških mestih. Le na ta način bi bili mi tr-žiški obrtniki pripravljeni sodelovati v katerikoli strokovni organizaciji, ki naj bi ji bil namen reševati vprašanja, ki danes tarejo našega obrtnika, pri nas — tržiškega. Zato bomo tudi razvoj Zveze, ki bo po praznikih imela svoj novi občni zbor, budno zasledovali, da se je ne bo na kakršenkoli način izrabljala, kakor se to rado dogaja in se je dogajalo. Učiteljski koledar JUU ta 19B6. leto izdide v založbi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja 1. januarja. Poleg koledarskega dela vsebuje vse poštne tarife, najnovejšo uredbo o osebnih in rodbinskih dokladah, nov učni načrt in program za osnovne šole, pravilnik o vršenju verske dolžnosti, cene prevoznih sredstev, razne statistike, opomi-njevalec itd. — Cena koledarju je določena na Din 12'—. Tiskan bo v omejenem številu in se pošlje samo naročnikom proti povzetju. Ekspedicijo izvrši knjigarna Toše Jovanoviča i Vujiča iz Beograda, Zeleni venac. Naročila sprejema Učiteljsko udruž., Beograd, Kralja Milutina 66. Zaradi manjše poštnine in olajšanja ekspedicije se priporoča, da si učiteljstvo naroča koledar v skupinah. ADRESAR Tiskovna založba o. r. z. z o. z. v Mariboru je izdala »Veliki adresar za mesto Maribor, Celje, Ptuij ter občin bivše mariborske oblasti«. To edicijo moramo kot nacijonalno glasilo z največjim veseljem pozdraviti, ker je ta edicija najlepši dokaz, kako deplasirana je propaganda, da je ozemlje okoli teh mest »nemški Kulturboden«. Adresar nam najlepše pokaže, koliko vitalne sile predstavlja naše gospodarsko, kulturno in socialno življenje, koliko industrije, trgovine in obrti, socialne in kulturne organizacije ima to ozemlje, česar vsega ne bi bilo, če ne bi bival tod res samo naš narod. S to knjigo je najlepše dan odgovor nemški propagandi, ki še zmeraj bruha iz sebe propagandne brošure in hoče kovati kapital z bivšimi renegati. Posebno poučen je seznam prebivalstva mesta Maribora, iz katerega se vidi, da so nemško navlako tvorili v bivši Avstriji le pri-vandrani nemški uradniki, ko so ti izginili, je izginilo tudi navidezno nemštvo. Adresar zato toplo priporočamo, posebno našim uradom in občinam, ker je knjiga res zelo priročna in nam da vpogled v vse naše nacionalno in kulturno življenje. Tiskovni založbi v Mariboru moramo samo čestitati, posebno ker poznamo njeno nesebično delovanje za povzdigo naše kulture na severni meji. NAŠ VAL Ob zatonu starega in ob pričetku novega leta prinaša ilustrirana tedenska revija za radio, gledališče, film in modo »Naš val« poročilo o stanju, v katerem se nahaja naša celokupna radiofonija. Sploh je povečana novoletna številka tega našega izvrstnega tednika izredno pestra. Josip Fran Knaflič je prispeval izredno posrečeno reportažo »Žen;: s čarobnimi očmi«, Gustav Strniša prisrčno pesem »Zimska noč v Bohinju«, Josip Ribičič duhovito satiro »Škrlatinska«, Mihali Zoščen-ko hudomušno črtico »Junak«. V tej številki se nadaljujeta in zaključujeta ruski roman iz dt.be revolucije v Srednji Aziji in Goldonijeva klasična komedija »Krčmarica Mirandolina.. Zanimivosti iz domače in svetovne radio-fonije, radijska abeceda, modne novosti, Ulmske in gledališke slike zaključujejo redakcijski del lista, kateremu je priložena še 32 strani obsegajoča priloga s točnimi programi vseh evropskih radijskih postaj. »Naš val« ni le najboljša in najpestrejša slovenska revija, ije tildi najcenejši tednik. Mesečna naročnina znaša komaj Din 12-—. Pišite še danes na upravo radijske revije »N a š v a 1«, Ljubljana, naj Vam takoj jvošlje brezplačno in brez-obvezno na ogled eno številko. Sreino novo leto žele: Bleiweis Franc trgovina in gostilna Izlake Drnovšek Ivan gostilna Zagorje Fincinger Ognjeslav kovač Šklendrovec Košir Štefan mesar Zagorje Mrnuh Polde trgovina Toplice Mtiller Viktor trgovina Zagorje Vodopivec Stanko krojač Zagorje Nadaljevanje voščil na 6. strani ŽOLČNI KOTIČEK \ BESEDA JE MESO POSTALA... Poziv fotoamaterjem torej lo ni bil kar tja v en dan. Danes razpisuje uredništvo natečaj. Ker bi pa rad obvaroval naše fotoamaterje pred zablodami, priobčujem tu sliko nekega Žida, ki se sicer tudi preživlja s krampom in lopato, le da vihte to orodje njegovi delavci. Takšna slika seveda ne bo dobila prve nagrade! A. Ž. \ OGIBAJ SE TUJK! Da ne bo pomote takoj v začetku ugotavljam, da imam v mislih le izraze, ki se uvajajo pri nas od narodov, ki ne žive v našem državnem okviru. Gled domačih tujk, to je onih izrazov, ki so sicer lahko tudi v rabi pri naših dobrosrčnih Dolenjcih ali Belokranjcih, pa le preveč diše po besedah, ki jih uporabljajo tudi bratje Hrvatje in Srbi, vas nisem hotel opozarjati. Te bodo itak kmalu izstreb-ljene, saj se naši jezikoslovci dovolj mučijo in če treba ustvarjajo nove, čistokrvne izraze ter jih z žigom »Made by the University of Ljubljana« ustoličavajo s »Slovenskimi slovarji«! Tudi ne nameravam pričeti na tem mestu borbo proti tujkam. Samo opozoriti hočem na en slučaj, ki se mi zdi važen in prepričan sem, da mi bodo bralci hvaležni. Gre za dve tujki, ki zvenita močno slično, vsled česar tudi obstoji nevarnost zamenjave. Ti dve besedi sta: tonzura in cenzura. Da \ bodoče ne bo zamenjave, dovolite mi sledeče pojasnilo. Tonzura je umetno ustvarjena pleša na glavi moškega bitja, ki ž njo preneha biti civilist in postane duhovnik. Kako se tonzura naredi je vseeno. Lahko bi se napravila tudi na ta način, da se zapiči šestilo v sredo glave in opiše večji ali manjši krog — pač po potrebi in okusu, a predvsem po predpisanih odredbah reda, kateremu pripada lastnik glave. Cim je krog očrtan, stopijo v delo škarje in za njimi britev. Tonzuro brije brivec. Vendar pa on ne odgovarja za obliko in velikost praznine v »rastlinstvu« glave. Cenzuro imenujemo obvezno pošiljanje tiskanih strani ča’ pisja, revij itd. v pregled oblastem. \ ‘ ■ .J \ >• . J- Cenzuro izvršuje državni pravnik. Vrši jo po predpisanih odredbah, ki pa se večkrat spreminjajo. Vendar pa cenzura izgleda vedno enako. Sicer pa pri nas ni razlike med tonzuro in cenzuro. Tonzura na plešasti glavi starega duhovnika na primer ne pride do izraza, do-čim na glavi mladega kodrastega patra napra- vi sliko opustošenja t -} j* \ . Ravno tako cenzura starikavemu, medlemu listu ne pusti vidnih znakov, dočim zapusti mladim, borbenim listom žalostne praznine i -;n ofi — „1 .. "'ta. Tonzura napravi iz najbolj grešnega človeka pobožnega cerkvenega moža, cenzura pa vpliva enako na časopisje. Sicer pa obstoje še druge skupnosti ton-zure in cenzure, ki čestokrat dokazujejo neko določeno spopolnjevanje. Ravno vsled tega nujno opozarjamo čitatelje, naj bodo pri uporabi teh tujk zelo previdni. Smešno bi se namreč čulo, ako bi kdo rekel? »Glej kako ima tale pater cenzurirano glavo!« Ali pa: »Danes je ,Pohod1 bržkone tonzuriran!« To niso sicer ravno bogve kakšne napake, ali vendar je neprijetno, če se komu na ta način zaleti. A. Z. \ INTERVJU S PREŠERNOVO MUZO Ker je Kidričev »Prešern«, ki ga izdaja Tiskovna zadruga, že od 1. 1933 »skoro« do-tiskan, a ga še do danes nihče nima v rokah, smo prosili pojasnila pri Muzi: »Kdaj dobimo Kidričevega Prešerna, ki ga že dve leti pogrešamo?« Muza: »Prešerna ne bo nič manj, če ne bo »Prešerna«. Prešeren France in Ljubljanica sta nerazdružno zvezana. Ko bo regulirana vsa Ljubljanica, bo dotiskan Prešerin. Odloča torej podjetje Dukič in drug, ne »Tiskovna«. »Kaj pa s kelnericami onih gostiln, ki so prišle v Veliko Ljubljano?« Muza: Da, kelnerice so glavno poglavje prešernoslovstva. Tudi okoliške bodo preštudirane, ker se ne sme niti ene izpustiti! Za to pa je časa, dokler se ne zdebele breze ob našem spomeniku!« \ KDO IMA PRAV? Frtavčkov Gustl in Kurenčkova Neža sta se pošteno sprla o pravem pomenu besede »radikalno«. Frtavčkov Gustl je trdil, da je ta beseda sestavljena iz ene srbske in ene slovenske besede, in sicer radi tega, da politična grupa lahko na ta način manifestira edinstveno voljo vseh svojih članov po celi državi. Kurenčkova Neža je temu odločno ugovarjala. Ona je mnenja, da je beseda »radikalno« brez dvoma čisto srbska beseda in ne skrpucalo srbske »radi< in slovenska »kalno«! • A. Z. OPOZORILO! Vse zaljubljene gospodične in gospe, zaročenke in poročene dame vljudno opozarjamo, da ne nasedajo obljubam svojih srčnih asov, v kolikor se tičejo poklanjanja neba ali posameznih zvezd. Točno smo informirani, da je del neba, ki se vidi ponoči, rezerviran od gg. dr. Marušiča, Puclja in dr. Puca, ki so pripravljeni to darilo pokloniti g. ministru dr. Kramerju, če jim odpusti njihove »grehe« in jih sprejme pod svoje okrilje. Poleg teh gospodov ga snemajo iz tečajev tudi naši Mačkovci, da ga odneso v Zagreb. 0 dnevnem nebu pa sploh ne govorimo. Ta je bil od nekdaj rezerviran od vsakokratnega režima za narod! Cenjene dame! Naženite svoje izvoljence z mokro cunjo, če Vam prično obljubovati nočno nebo ali samo en del njegovega inventarja — posamezne zvezde, ker Vam obljubu-jejo nemogoče stvari! A. Ž. \ PROŠNJA PTIČARJEM Nad prebivalce Kopitarjeve ulice in ostalo okolico Jugoslovanske tiskarne je nenadoma prišla silna nadloga. Neprestano, noč in dan se oglaša mrliška pesem neke sove, ki grize živce zdravim in bolnim. Oglaša se zjutraj in zvečer. Čuje se iz ropota avtomobilov in vozov in prekriči najhujše ponočne kričače. Ce si človek navije radio, se šment zopet oglasi in mnogo glasneje kot ljubljanska kukavica. Bog sam ve, odkod se je pritepla! To končno tudi ni važno! Važno pa je dejstvo, da imamo v svoji soseščini težke bolnike, ki jih muči poleg vseh ostalih bolezni še babje-vernost. Žalostno zavijanje te nočne pošasti jim je vzelo vsako spanje, ker so prepričani, da jim naznanja skorajšnjo smrt. V to smo začeli verovati že tudi vsi sosedje. Ali bi se ne našel kak ptičar po poklicu, ki bi hotel nastaviti limanice? Seveda bi moral uporabiti poseben lim za to sovo. Navaden ne zaleže! Pred kakimi dvemi leti so jo poskusili loviti ž njim v Knafljevi ulici, pa ju popolnoma odpovedal! A. Ž. \ UMESTNI UKREPI Radi stalno naraščajoče mačje nadlege se vrše na merodajnih mestih resna posvetovanja, kako bi se odpomoglo temu zlu! Kakor čujemo iz zanesljivih virov, se namerava uvesti splošni konturiiac. Splošno obveznost nošnje nagobčnikov se smatra tudi kot najsigurnejše sredstvo proti eventualnim izbruhom besnosti. Izdelovalce nagobčnikov opozarjamo, na to konjunkturo, ki se jim obeta! Svetujemo jim pa, naj se ne zalagajo z novim blagom, ker bo nagobčnik iz stare bodeče žice prav-tako dovoljen, ako ne bo imel celo prednost! A. Z. \ MAČKI IN SNEG Predvidevano slabo zimsko vreme je napotilo vodstvo Mačkove skupine, da odpove vsa zborovanja in združevanja, dokler se vreme ne popravi. To presojajo eni kot znak slabe odpornosti obleke in opank hrvatskega kmeta zoper mraz in plundro, — drugi kot nerazpoložen j e raznih profesorjev in drugih kmečkih vodnikov za zimske izlete in govorance, — prirodoslovci pa eno kot drugo najodločneje demantirajo iz naravoslovnega vidika, češ, da velja za vse mačke en in Isti prirodni zakon, da do marca počivajo... šele marca prične življenje v njih krvi. \ TEKMA V »POBOŽNOSTI« Med »Slovencem« in »Jutrom« se je vnela ostra borba, komu gre prvenstvo v pobožnosti: Kinu »Matici« ali kinu »Union«. V Unionu so vrteli film »Ljubljenec vseh žena«, v Matici pa »Križarje«. Slovencu so »Križarji« preveč protestantovsko pobarvani, »Jutru« pa »Ljubljenec vseh žena« sploh neprimeren za Božič. Kar ganljivo je čitati to polemiko naših kinematografarjev! Tembolj ganljivo, ker ni mogoče dvomiti o notranjem prepričanju bojujočih se strank in ni dvoma, da so pri tem vse eventuelne zahrbtne misli s trgovskim ozadjem izključene! Samo na ta način ne bomo prišli na čisto in obiskovalci kinematografov ne bodo vedeli, na kateri strani je več pobožnosti. Mi bi predlagali bolj uspešno dokazovanje, ki mora razjasniti stvar do dna! Naj se pozove glavnega junaka »Ljubljenca vseh žena« Jana Kiepuro, da predloži vse svoje spovedne listke letošnjega leta, prav tako pa tudi glavnega junaka »Križarjev«. Pa listke prešteje in stvar je jasna! Ce pa bi bilo to preveč zamotano, ker sta oiba filmska zvezdnika predaleč od Ljubljane, si lahko pomagamo na drug način. Naj pred-lože spovedne listke lastniki kina »Union« gg. Kham in drug, a z druge strani gg. dr. Brezigar in drug. Ce bo listkov preveč za štetje, jih bomo pa tehtali! A. Z. \ TERDO CERNO SERCE Vatikan, ki sicer ne sodeluje pri abesinski civilizaciji, je potom belgijskega predsednika van Zeelanda predlagal v Londonu, da v Addis Abebi vsaj za božič ustavijo ofenzivo in druge sovražnosti na abesinskem bojišču, da bi tudi tam mogla doneti v miru prelepa angeljska pesem: »Mir ljudem na zemlji!« Vatikan na žalost s posredovanjem ni imel sreče. Abesinski veljaki so namreč trdili, da predlog za premirje o božiču ni originalna ideja Vatikana, nego najbrže doslovna kopija želje maršala italijanske afriške armade g. Badoglia! Štev. 1. »P O H O D< Stran 5. G OSPODARSTVO ■———ll-l III lili.MIHI ■■IMUIIIlili lllllllll ■■■—!■■« Ozrimo se v leto 1935 in poglejmo v leto 1936! Kaj bi se ozirali in kaj bi se trudili pogledati naprej, saj nič ne pomaga — bo reklo mnogo čitateljev. Pa vendar ni tako. Oziranje naprej in gledanje v bodočnost, oboje je potrebno, da se zavemo, kako je bilo in kje smo, ter da skušamo ugotoviti, kako bo v bodoče, da če že ne upamo na zboljšanje, pa se vsaj po možnosti varujemo škode in raznih zablod. V Angliji se je tekom 1. 1935 konjunktura izboljšala, zlasti se je poživila stavbna podjetnost. Novih znižanj mezd ni bilo, pač pa nekatera povišanja, zaslužek in življenski standard kljub še nekoliki brezposelnosti v glavnem ni nazadoval, vsled pocenitve živil se je celo izboljšal. Skrbi povzročata kolikor toliko še tekstilna industrija in premogovništvo. V Franciji je bil ta proces izboljšanja počasnejši, toda viden je. Frank je bilo treba s tujo pomočjo podpirati. V Nemčiji so stvari krenile mnogo na boljše, brezposelnost je malo manj kot odpravljena, zaslužek in življenski standard se je dokaj izboljšal, tesna pa je zaloga deviz. V Italiji so se radi abesinskega spora pojavile motnje v narodnem gospodarstvu. Dasi se je zaradi jake zaposlenosti vojne industrije brezposelnost skoraj izgubila, pa je vsled neuspevajočih državnih dohodkov in zelo visokih vojnih izdatkov posledica v tem, da se je diskontno stopo moralo znatno povišati na 5%. Tudi notranja posojila, četudi nekoliko prisiljena, ne gredo gladko. Valuta je nazadovala. Kupna moč prebivalstva je vsled tega in radi izvajanja sankcij močno nazadovala, baje za 43%. Italija pa tudi sama od sebe izvaja bojkot tujega blaga, kar za tiste narode, ki so imeli z njo živahnejše gospodarske stike — ni vseeno. Češkoslovaška in Avstrija sta komaj obdržali svojo valuto in zavirali nadaljnje poslabšanje ljudskega zaslužka. ČSR je začasno celo mogla zaznamovati neko poživitev gospodarskega življenja vsled dokajšnje zaposlenosti pri vojnih dobavah Abesiniji. Isto velja za Avstrijo glede na dobave Italiji. Madžarska si je z izvozom nekam dovolj dobro opomogla. Poljska je kot bližnja soseda Nemčije potom trgovinskih pogodb dosegla neko olajšanje neprijetnega stanja, posebno odkar je na krmilu strokovnjaški režim z narodnogospodarsko uvaževano osebnostjo Kwiatowskega kot vodilno osebnostjo v gospodarskih ukrepih režima. V raznih evropskih državah ob Severnem in Vahodnem morju so se prilike tudi Osnutek novega zadružnega zakona je predložen narodnemu predstavništvu. Glede tega osnutka zakona je prišlo do ostrih nasprotij, zlasti med kmetijskim zadrugarstvom in zastopniki trgovine ter industrije. Zadru-garstvo se vsled resolucije, ki je bila na seji vseh trgovskih in industrijskih zbornic države v Beogradu sprejeta v dneh 26. in 27. novembra 19S5 ne čuti samo nekako prizadeto, nego naravnost žaljeno. »Zemljoradni-ška zadruga« z dne 15. decembra 1935 namesto običajnega uvodnega članka prinaša na prvi strani kratek debelo tiskan odziv, na zadnjih štirih straneh pa jedek članek kot odgovor na omenjene resolucijie, v katerem pisec trgovce ter industrijalce kar naravnost nažene s parasiti. Kaj je na vsem tem? Dasi je možno, da so trgovci ter industrijalci v oni resoluciji mislili pred vsem na sebe, je pa vendar res, da v zadružništvu ni vedno vse prav in idealno. A to ni tako po krivdi zadrugarstva. Ono ne more za to. Imamo podjetja, ki se pod zadružno krinko okoriščajo z raznimi povla-sticami, v resnici pa niso nič drugega kot ostala zasebna pridobninska podjetja, ki streme za osebnim dobičkom lastnika, odnosno za osebno dobrotijo par posameznikov, ali pa pod zadružno krinko na drug način eksploati-rajo narod na način, ki ga ne moremo imenovati, da ne bi bili zaplenjeni. V kolikor gre resolucija poslovnih udruženj predaleč, je ne moremo odobravati, res pa je, da z ozirom na zaostalost kmetstva in na pojave kakor smo jih ravnokar navedli, v gotovih namerah ni tako neumestna. Nismo za to, da bi se na korist poslovnim zasebnim pridobitnikom odrekla zadružništvu poimoč države. Smo pa za to, da tudi v zadružništvo pride več reda in jasnosti ter, da se iz njega odstrani vse, kar vanj ne spada. S tega vidika moramo reči, da so bili prejšnji zadružni zakoni za naše razmere pomanjkljivi, ker so se delali preveč pod voljo in upoštevanjem pretiranega partizanstva, pa se nam tudi sedanji osnutek zadružnega zakona, ki je predložen narodnemu predstavništvu, ne zdi najboljša ureditev zadružnega vprašanja. Mi bi stvar uredili precej drugače in pravično tako, kakor stvarnost zahteva. K omenjenemu osnutku bomo podali par misli na splošno, ko ugotavljamo, da našim stvarnim pojmom in načelom novi načrt zadružnega zakona ne odgovarja, dasi poleg nekaterih ongavosti, ne vem kako bi rekel, ustvarja nekaj več in vendar tudi nekaj obsežnejšega, izboljšale, stvari več ali manj nekako normalizirale, v enih več v drugih manj, kakor pač ležijo in imajo bolj ali manj svoje gospodarstvo urejeno in povezano z Anglijo, Francijo ali Nemčijo, ali s prvo in drugo, ali s prvo in tretjo, ali drugo in tretjo itd. Rumunija in Jugoslavija pa sta še vedno v težkem položaju. Denarja ni, izvoza ni. Posebno mi to dovolj težko občutimo. Italija, ki je redoma bila odjemalka več kot K našega izvoza, nam je začela favorizirati Madžarsko na čim dalje večjo našo škodo. Sedaj so prišle še sankcije, ki nobene članice Društva narodov tako trdo ne zadevljejo kot ravno Jugoslavijo, ki je ob že itak slabih razmerah južnovzhodnega evropskega kota izgubila naj večjega svojega odjemalca ne samo za agrarne, nego tudi za rudniške dobrine. Ge bomo znali, bomo nekoliko odduška našli v agrarnem izvozu v Nemčijo, zlasti v izvozu govedine in teletine, ker so v Nemčiji radi slabe krmske letine in omejitve uvoza močnih krmil poklali več živine kot bi jo sicer. Poleg tega Nemčiji manjka polovica potrebne količine masti, ker so znatno zreducirali prašičerejo, ki pa bo kljub temu do konca marca 1936 zopet na normalnem številčnem stanju. Pričakovati je, da bo Nemčija od nas mogla kupovati največ le »blago za blago«, ker ni verjetno, da bi za obsežnejši uvoz imela dovolj deviz. Trenutno ni jasno videti, kje in kako bi dobili nadomestilo za izpadek Italije kot naj večjega našega odjemalca. Pa tudi, če se sankcije ne bi poostrile, nego bi ponehale in bi Italija bila voljna zopet od nas kupovati, ni pričakovati hitrega izboljšanja, ker se je s svojo afriško avanturo tako oslabila, da si kljub zbirkam »zlata za železo« ne bo mogla vzdržati svoje valute in si brez tuje finančne pomoči ne bo mogla sama pomagati na noge. Leto 1936 nam ne more vzbujati posebno razveseljivih nad, ako na kakršenkoli način ne najdemo odduška stanju, ki je povzročeno z izpadkom gospodarskega sodelovanja Jugoslavije in Italije. Ne moremo reči, da možnosti za to ne bi bilo. S temi vrsticami mislimo, da smo vsaj v glavnem gospodarski javnosti natočili čistega vina in jo opozorili, da mora vsak posameznik dobro vzeti svojo glavo v roke in jo obdelovati tako dolgo, da mu bo povedala, kaj in kako mu je v bodoče ravnati, da ne zapade v slabši položaj kot ga je imel v 1. 1935. Naša prijateljstva in naša zvestoba do Društva narodov nas stanejo tako veliko, da bo treba misliti na nadomestila za do-prinešene žrtve. zadružnega zakona za celo državo veljavnega, kot pa smo imeli do sedaj. Mi bi želeli tak zadružni zakon, ki bi poznal za celo državo eno samo zadružno zvezo kot matico zadružništva in revizijsko centralo s podružnicami po banovinah. V interesu uspevanja zadrugarstva je, da se onemogoči obstoj manjših, raznovrstnih zadružnih zvez kakor žalibog sedaj obstoje, zveze, ki so stvor-jene po partijski pripadnosti, tako, da ima skoraj vsak politikarski krožek svoje zadruge in za te zadruge svojo zvezo. Zadružništvo mora biti res zadružništvo ne pa partijska »stanova. Da povemo po naših ožjih razmerah, bi rekli, da zadružništvo ne more biti niti klerikalno, niti demokratsko, niti pucljevsko — nego samo zadružniško. Stari način bi torej po osnutku novega zakona obstojal še dalje. Novi osnutek zadružnega zakona predvideva, da mora vsaka zadruga biti včlanjena v neki revizijski zvezi, kar se nam po vsem tem kakršen je ta osnutek, ne zdi prav. Ravno radi strankarskega obeležja sedanjih zadružnih zvez kot revizijskih central, marsikatera zadruga ne želi biti kontrolirana od teh, ampak od sodišča. Osnutek v tem pogledu popolnoma obide sodišče in mu odvzema revizijo. Vendar pa hvala Bogu imamo do sodišča še vedno več zaupanja kot do raznih strankarsko pobarvanih central. Dokler ne bo ene same zadružne zveze, toliko časa mora biti omogočena tudi sodna revizija. Ne da bi hoteli prehajati v podrobno analizo zakonskega osnutka (na to se morda še povrnemo) moramo omeniti nekaj, kar nas prav neprijetno zbode v oči. To je prevelika obzirnost napram »nevaljalcem« in sploh napram takim ljudem, ki nimajo navade delati tako, da bi bilo v zadrugi članstvu prav, nego tako, kakor je njim prav pri uveljavljanju svojega partizanskega vpliva ali dokopavanja do nereelnih virov dohodka, zavlačevati delo zadrug, sklicevanje sej in občnih zborov. Ravnotako so roki zastaranja zasledovalne pravice za prestopke vodilnih oseb prekratki, predvidene kazni pa premile. Želeti bi bilo, da teh rokov ali sploh ni, ali da so dolgi. Kazni bi morale biti brezpogojno zaporne, a poleg zapora tudi v denarju. Za škodo, ki jo vodilne osebe s kršenjem zakona ali drugače napravijo zadrugi, jih more desetina zadrugarjev tožiti v imenu zadruge, pa tudi za to pravo je članom postavljen rok HO dni po skupščini, ki bi morebiti odklonila sodno zasledovanje škodljivcev. Osnutek pač omogoča članom, da se v tožbo »umeša« na svoj strošek. Kdor pozna naše zadružno življenje, pogosto prepotentnost vodilnih oseb in plašljivost ter odvisnost vodenih zadrugarjev kot mase, ve kaj skupščine ali občni zbori lahko vse »zatušajo« in kako se lahko vodene lahko terorizira. Kdo bo torej pričakoval od preplašenega vodenega člana, da bo na svoj riziko nastopil proti »nevaljalcu«. Ali so omenjena določila v korist zadružne misli? Zasledovanje bi po prejeti prijavi pač moralo vršiti sodišče ex offo. Neka določba tudi pravi, da je nadzorni odbor dolžan sklicati občni zbor, če zapazi znatnejše greške v vodstvu poslov ali znatnejše pregreške po zakonu ali druge težke pregreške. Menimo, da je ta obzir popolnoma odveč in bi besede: »znatnejše« in »težke« — morale sploh odpasti, a nadzorstvu bi morala biti naložena dolžnost prijave sodišču, katerega določila pa ni. Ravno tako zadružni misli ni v korist določba, ki nalaga nadzorstvu, da ako upravni odbor tekom 6 mesecev po končanem poslovnem letu ne skliče občnega zbora — pač ono skliče občni zbor v roku meseca dni in ako ne stori tega, ga je dolžna v' roku na-daljnega meseca dni sklicati revizijska zveza. Ali ne bi bili umestni mnogo krajši roki in ali ne bi bilo prav, če bi se določilo, da ima nadzorni odbor sklicati občni zbor čim ga upravni odbor ni sklical in objavil 15 dni pred potekom neke, ne predolge dobe po preteku poslovnega leta. Če pa v tem času nadzorni odbor tega ne bi storil, naj bi bilo določeno, da pa revizijska zveza (še bolje: sodišče) ob poteku omenjene dobe po končanem poslovnem letu mora sklicati občni zbor brez odloga in uradoma voditi tozadevni pre- Sled- S tem bi bilo konec marsikaterih težkih oškodovanj, prepirov, nervoznosti, razdraženosti članov in njih izstopanja v masah, nemogoče bi bilo, da bi v vodstvu zadrug vedrili ljudje, ki ne sodijo vanje. Dovolj žalostnih primerov smo doživeli. Ravno tako bi morale biti predvidene mere, ki bi sprečevale strankarsko »jurišanje« v katerakoli udruženja, da bi se jih dobilo v strankarsko oblast. Preobzirna je določba, ki pravi, da ako upravni odbor na zahtevo članstva ne skliče izrednega občnega zbora, niti potem tega ne stori nadzorni odbor, morejo člani zahtevati od registrskega sodišča odobrenje, da ga skličejo sami. Pri tem nastale stroške nosi zadruga, a občni zbor more odločiti, da stroške povrnejo tisti, ki so stvar zakrivili. Odveč je določba v zakonu, da naj o tem šele sklepa občni zbor, nego bi moralo biti določeno, da stroški avtomatično padejo na krivce, da so ti izterljivi n. pr. v 10 dneh (potom politične eksekucije) in da je krivce tudi kaznovati po § 110 zakona. Takih obzirnosti napram nekim pojavom je ae več. Ne Ibomo jih navajali, ker nam je odmerjen prepičel prostor. Glede trajanja jamstvene dobe pri dedičih kakega zadrugarja v osnutku omenjena doba ni sprejemljiva. Še manj sprejemljiva pa je prehodna določba za prilagoditev dosedanjih udruženj na določbe novega zakona. Tu so celo roki 10. let, ki dovoljujejo poslovanje po starem. čemu potem nov zakon? Zadruge pa, ki obstojajo po trgovinskem zakonu, naj bi se ne v 2 letih, nego takoj morale označevati tako, da za firmo »zadruga« sledijo besede »po trgovskem zakonu«. Absurdno je dopustilo § 59, ki omogoča, da se zaključni jračuni in poročila upravnega odbora in nadzornega odbora ne prečitajo na občnem zboru, ako to zbor enoglasno sklene. To določilo mora pasti, ker bi rodilo mnogo lumparij, ki jih doslej morda ni bilo ali vsaj malo, pridružiti pa se mora dostavek, da se tudi poročilo revizijske oblasti mora Citati na občnem zboru, saj so člani za to tu, da imajo priliko presoje in kritike ter odločanja in uveljavljenja svoje volje, ne samo za dajanje razrešnice z zavezanimi očmi in za kimanje. Potem bi bilo želeti, da se osnutkove določbe (za zlikovce) »može biti kažnjen« spremenijo v zakonu v »mora ga se kazniti«. Zastaranje kaznivosti. za pregreške nikakor ne sme znašati kakor je to v osnutku — samo po en mesec ali tri mesece po storjenem delu, nego naj zastaranje ne bo mogoče za daljšo dobo let po zaznanju pregreške od strani tistega, ki krivce preganja, odnosno naj bi jih preganjal. Izpasti bi morale tudi določbe, ki jih osnutek vsebuje glede samopomočnih kmetijskih zavarovanj (kakor se človeku poraja misel) na korist poslovnih, pridobitnih, večinoma itak inozemskih zavarovalnih družb. Par besedi tudi o poravnavi zadruge v in izven konkurza. Kakor vsakemu zasebno gospodarskemu podjetju in vsaki akcijski družbi in sl. tako mora biti tudi občekoristni zadrugi dana možnost poravnave tudi v kon-kurzu, posebno zadrugi z omejenim jamstvom. Primerno je urediti razne roke tako, da po zadružnem zakonu za zadružništvo ne bi bili neugodnejši kot po splošnem kon-kurznem zakonu. Za izdajo poslovne tajnosti, ki bi jo izvršili revizorji, odbori ali osobje revizijskih central na škodo revidiranih zadrug (zlasti kreditnih, kolektivno industri-jalnih, preradjivaških, d. sl.) določa § 113 globo do Din 2000-—, v ponovnem primeru tudi zaporno kazen mesec dni, poleg tega »sud može (zakaj ne: »mora«) osudom izreči, da revizor ne sme revizije vršiti u roku od dve godine« itd. Z izdajo povzročena škoda gre lahko v sto in sto tisoče, mogoče se konkurentu splača revizorja podkupiti z znatnimi vsotami (tako hodi človeku nehote na misel), saj bo plačal samo globo do Din 2000'—. Izrečno bi morale biti določene najstrožje zaporne in denarne kazni brezpogojno povračilo škode in brezpogojni odvzem revizijske kvalifikacije za vselej. Poštenih revizorjev in drugih organov to ne bi zadevalo niti bolelo, za nepoštene pa strogosti ni nikoli preveč, ako naj bo zaupanje v revizijske ustanove kaj vredno. Danes v teh čudnih časih, ko človek že kmalu samemu sebi^ ne bo zaupal, so v tem pogledu najstrožje določbe ne samo umestne, nego so prvenstven pogoj. Kolektivna propaganda, reklama In samopomoč malih Hudi Pred mesecem smo doživeli kolektivno propagandno in reklamno akcijo dela naših obrtnikov. Z velikim veseljem smo pozdravili ta pojav. Skoda se nam zdi le to, da akcija ni obsegala prav vsega našega obrtništva. Uspeh, ki ga je akcija brez dvoma dosegla, bi bil prav gotovo še večji, če bi bili v akciji vsi. Tedaj bi bilo tudi • več sredstev na razpolago, akcija bi bila izvedena še bolj intenzivno, še bolj po-vdarjeno, še bolj zajetno. S takimi akcijami, ki bi obsegale vse obrtništvo, bi bilo treba pogosteje prihajati na dan. To ne samo za naš domači trg, nego tudi za tujega, pri tem pa ne stremeti toliko proti severu in zapadu kot proti vzhodu in jugu. Mnoge stvari ustvarjamo tako lepo, tako odlično, tako ustrezanja zmožne, da se lahko pokažemo v svetu in mislim, da tudi lahko uspešno konkuriramo. Vsi obrtniki, združeni v akciji, bi z razmeroma za posameznika majhnimi, Se vedno znosnimi žrtvami ustvarjali čuda uspeha. Prečitajte današnji članek o oziru v 1. 1935 in pogledu v 1. 1936, pa boste uvideli, da nekaj morate storiti, kajti domači trg vam ne bo mogel dajati kdovekaj dela, a še manj zaslužka. S propagandnim materijalom, ceniki, kolektivnimi katalogi, bi po prej izvršenem spoznavanju tržišč ob skupnem strošku mogli v inozemstvu zainteresirati in pridobiti moči, ki bi se za provizijo angažirale v vašo korist, sile, ki imajo dobro razpoložene propagandne in akvizicijske organizacije. Ob sedaj vedno bolj naraščajočem bojkotu Severne Afrike, Male Azije in Abe-sinije ali celo Južne Afrike, proti blagu, ki prihaja iz držav evropskih velesil — se prav gotovo da veliko doseči. Dobro organizirane obrtniške razstave na kolektivni bazi potem tudi ne bi bile nemogoče, a še izdatnejše bi bile, če bi se jim pridružila vsaj tista industrija, ki s svojimi izdelki ni naravnost konkurent našemu obrtniku. Navsezadnje pa tudi doma kolektivne prodajalnice, podprte s propagando za domače blago in s sistematičnim vzgajanjem občinstva proti tujim izdelkom — ravnotako ne bi bile zastonj, ne samo ne zastonj, prinesle bi nove poživitve dela in zaslužka. Ne čakati, gibati je danes bolj treba kot kdajkoli. Na tak način so si pomagali tudi drugi narodi, ki so živahnejši in podjetnejši kot smo sedaj mi. Kriza bodi učiteljica tudi nam. Večino surovin imamo doma poceni na razpolago, delovne moči so cenejše kot drugod in tudi obrtnik, ki je navajen nižjega življenjskega standarda kot pa nemški, angleški, francoski — bo zadovoljen z manj dobička. In v tem je njegova konkurenčna probojnost pri ceni napram obrtniškim izdelkom tako zvanih naprednih narodov. Kakor je baš ta moment glavna opora probojnosti japonske industrije, ki prevzema trg za trgom, tako je v tem brez dvoma tudi probojnost največjega dela našega obrtništva. Tudi ono bi si moglo osvojiti marsikateri trg. K predlogu novega Veselo in srečno novo leto želi vsem članom Narodne Odbrane in vsem jugoslovenskim nacionalistom Oblastni odbor NO v Ljubljani Srečno in uspemo novo leto želi vsej jugosloven ski Omladini Oblastno Starešinstvo ONO v Ljubljani Veselo in srečno novo leto želita vsem dopisnikom, naročnikom in čitateljem Uredništvo in uprava »Pohoda« Veselo in srečno novo leto želi svojim zadružnikom Narodno Obrambna Tiskovna Zadruga v Ljubljani Mnogo sreče in uspehov v letu 1936. žele: iz Ljublja Jz Jesen Boštar Franc brivski in frizerski salon Gosposvetska c. in Obrtniška ulica J. Bonač sin kartonažna tovarna Ljubljana Ferjan Franc kavarna ČOP Kolinska tovarna hranil d. d. URK Ljubljana RAJKO Gogala Ivan krojaštvo — trgovina Majcen Ciril restavracija glavni kolodvor Ljubljana špedicija Andreja Hermana nasl. gostilna in mesarija carinjenje p revaza nj e Klabus Avgust železnina »SLAVIJA« jug. zav. banka d. d Ljubljana Iz raznih krajev Celjska milarna d. z o. z. »HUBERTUS< Celje Božič A. trgovina z mešanim blagom Gornji grad Trobej Franja gostilna Gornji grad Žmavc F. in M. restavracija Gornji grad LJUBLJANA Košir Jože trgovina šterk P. 1 restavracija hotela »Bellevue« in > Union« Ljubljana Schwab Drago nasl. manufaktura, konfekcija Ljubljana, Aleksandrova e. 7 Vlada Teokarovič & Komp. manufaktura Gradišče 4 Ljubljana Erjavčeva 2 vv ZMAJ ftft Kavarna in hotel Novak Janko modna trgovina Jesenice tovarna pletenin Radovljica tovarna za galvaniine elemente in elektrotehniko d. z o. z. Levičnik Ivan urar in graver, prodaja optičnih predmetov, zlatnine in draguljev Jesenice — Kranj Pogačnik Josip trgovina čevljev lastnega izdelka Poženel Stanko pekarija Ljubljana Savnik Vinko manufaktura, galanterija, >Peko<-5evlji Radovljica — Jesenice — Bled Druškovič Karl trgovina z mešanim blagom Ljubno ob Savinji Telefon 28-26 Telefon 28-26 Ljubljana, Slomškova ulica št. 6 Trgovina antomobilov, voz in konjskih oprem. Jermenarstvo in sedlarstvo. — Auto ličanjc po najnovejšem amerikan-skem brizgalnem sistemu, emajliranje v ognju in tapeciranje automobilov. — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po konkurenčnih cenah. AVTO GARAŽE Bencin-olje Beniin-olje Na razpolago boksi za dnevno in mesečno uporabo. — Dostop v garažo ob vsaki uri. Gumi-zastopstvo „PIRELLI“ Akcija Narodne Odbrane „Svoji k svojim"! P J. BONAČ sin Ljubljanska kartfonažna tovarna Ljubljana Tovarna za papirjn lepenko KOLIČEVO -.DOMŽALE Tel. Int. 23-07 in 34-81 Centrala:, LlUBLfANA. topova i6 Vsakovrstne; karlonaže, papir in lepenka T o v a r!n i š k 'd zn a m k e: Brzojavke: za toaletni papir BSanol* in .Hermes' za registra- Bonač sin Ljubljana jorje jn mape za korespondenco »Hermes" in „Redos“ ttu&edus fniid MILO O in peertfti facošcU sta PRISTNA DOMAČA IZDELKA tvornice, ki dela z DOMAČIM KAPITALOM in domačimi delavci in nameščenci. Kvaliteta teh dveh izdelkov je boljša, ker je njuni izdelavi posvečena največja pažnia. Kupujte samo vos izdelke 1 Ureja odbor. - Odgovana m izdala 2. Narodno obramb»o Itako™ zodraoo, r.z.7 0.*., Miroslav Matelič. - Ttaka »koma Merkur Ipredutovnik Oku« Mihalek). V»i v Uobljaai.