( Slovenske zasebne o^mrazr«!ne
Učiteljski
GLASILO ,.ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU".
Izhaja J. in 16. vsakega meseca. Uredništvo v Trstu, ul. Ruggero Manna St. 20, 1. n. Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Trstu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič nadučitelj n Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24,— Upravništvo v Trstu, ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v "Trstu.
Štev. 17.
V Trstu, dne 1. novembra 1920.
Leto 1.
V. ORLJAK.
0 nadzoru učitelja
Pošto valja da što zbitije i jezgrovitije pišemo, za to hoču samo da nešto i ukratko rečem o naslovnoj temi. O njoj ne čemo biti istog nazora al’ ipak za to ne smijemo šutiti o toli va-žnom pitanju. Pitam: je li potreban i svrsishodan nadzor nas učitelja ? je li opravdano, da netko naš rad nadzire i kontroliše? Zar samo školski? a izvanškolski ? — U ime odgovora nek svaki od nas ispita svoju savest i uoči sebe i svoju oko-hnu, pak tek onda da sami sebi dademo odgovor, akoprem svi dobro znademo, kako nam je stari zakonik postavio na tucete nadzornika i nadziratelja svake ruke i čefa. — Odvajkada ima-dosmo mi nastavnici mnogo „nadziratelja", pozvanih i nepozvanih, a valjda čemo ih imati i u napredak. To stoji do same naravi pučke, narodne škole. Škola jest „politikum“, pak za to državna vlast i političke stranke turaju svoje prste n školu, pa i svečenstvo iz verskih valjda razloga. Poznato- mi je, da se je jedan od svečenika toliko prisvojio vlasti nepozvano, da je javno n crkvi kritikovao učiteljstvo svoga okoliša hvaleči nekoje, a druge omalovažujuči. I roditelji naravno školske deee imadu pravo — prigovarati; uzdržavatelji škola takodjer. Svi, svi nas jadnike »nadziru", bolje, botfkaju i Žale, ali nitko nas zaista ne nadzire kompetentnim avloritetom i sposobnošču. A ipak uprav potreban je takav nadzor. Svagdje i na svakome mestu je potreban pametan nadzor, pa i u školi. Nadzor dašto ne bi bio baš umestan jedino u predmevanju, da je nastavnik potpun, ceo čovek: da je nepogrešiv. Znamo predobro, da to ne stoji. 1 drugi stališi, pa i najvelečasniji, broje med svojim članovima •ljude slabe gradte i zle volje. Akoprem učitelj ima da vredi priznatini i osposobljenim pedagogom i uzgajateljem, te uzomikom njemu po-verenoj mladeži i okolini, ipak ima i u našim redovima — zašto da ne rečemo — svakovrsnih ličnosti raznih intelektualnih i moralnih svojstava. Ne idu bo u učitelje mladiči birani samo po umu i srcu iz najplemenitijih obitelji kristalnih karaktera. Nismo naivni ovo utvrditi o sebi, nit nam mogu šta s ove Strane prigovorih ostali stališi. Mi učitelji dakle nismo savršeni, atko je? a jesmo podvrženi mnogim izvanjskim uplivima i okolnostima, te svako od nas ne može da vrši Hi ne če svoje svete dužnosti u školi, a izvan skele upadaju u oči, ako i retki, primeri nedo-liČni po učitelja. Za ovakav učiteljski živalj, regbi, potreban je nadzor i bezodvlačno očinsko posredovanje. lmadc medju nama nastavnicima dalje i lakovih, koji svoje učiteljsko delovanje spajaju sa svojim ličnim i obiteljskim, odnošajima podre-djujuč ga ovima, ili omalovažuju i zanemaruju svoje učiteljsko zvanje i poslanje, bacivši se u druga poslovanja spekulativne naravi. Tu je umestan regulator — učiteljski regulator. Al’ tu se može slučiti, da baš ovakovi elementi ne požele sebi nikakva nadzora, pa ni s učiteljske Strane; poželi! bi mogli nasuprot — kad več mora biti kakav nadzor da bude poveren osobama niskog obzorja te plitkog moralnog neveaua držeči se ove: da vrana vrani očiju ne vadi. Najsavesniji i najzauzetniji nastavnici usuprot traže i žele stru-čni nadzor sa strane priznatih idealnih školnika. Pa to je naravno: ovakovi heče da im barem netko vidi i prizna požrtvovan rad. Učiteljski stališ po svojoj naravi jest jedan od onih, koji ne stiče lasno i neposredno hvale i pohvale. Lesto i prečesto se dogadja, da baš vršne i sa-vesne učiteljske duše trpe sa progonstva, zlobe i nerazumevanja. Njihov moral pako zahteva po-bedu pravice nad zlobom, nesebičneg rada nad niskom rabotom ; traži, da istina dodje na videlo. Ovakov učitelj iskreno želi, da mu vredna pozvana osoba upozna i prizna rad i da ga zaštiti pred
četom zavidnika, zlobodnika i afariste. 1 učitelj je čovek plemenite ambicije, kojoj treba da udo-volje pozvani krugovi nakanom, da ga obodri na daljni ustrajni rad. — Imade učitelja, osobito mladjih, koji su na teškoj muci znajuči, rade li pravo ili ne. Tu če mu pomoči valjan nadzornik i upravitelj na višerazrednici, pa tada da podvo-stručenom šilom dalje radi na školskomu polju. Imada medju nama ^i takovih, koji po svojem temperamentu i odgoju ne mogu ustrajno revno-vati, ako im to njihovo revnovanje nije poznato — javnosti. Traže, barem u duši, priznavanje publike. Pa nek im se udovolji, samo da se radi, pošteno radi. Ne mogu svi ljudi, pa tli učitelji4 da rade dobro u ime samog dobra; idealno za ideal. Malo je ovakovih ljudi. Smatramo ih cvetom ljudstva; sliče ružama na trnju, cveču u goloj planini! Apostoli su moralnog života. Ovakovi ne bi potrebovali nadzora, al’ je dobro i pametno, da im rad bude poznat, pa da služe uzorima. — Neretko se dogadja napokom, da vrstan i poletan učitelj moralno pada usled zlobe i potvore gubeči dobar glas u svome okolišu. Njemu valja da priskoče u pomoč pozvani čim-benici te suzvanici i učiteljsko udruženje. Kako je poželjno, da zlo podlegne dobru, tako valja da podlegne zlobnik višoj čudorednoj ličnosti. — lz dosad rečena razvidno je, da sam za učiteljev nadzor, al’ da ga nadziru plemenite učiteljske duše: najprije strukovni nadzornici, a onda staleška organizaoija po svojem edboru. Prvi ga ne če moči dostatno kontrolisati, niti mu rad upoznati, a još manje pravedno oceniti; /tu valja pritegnti u nadzorno telo zvanično društvo, koje bi se moralo boriti ne samo za učiteljev materi-jalni i društveni boljitak, nego i za moralne pro-bitke hvaleči i bodreči dobre, a zle kudeči, barem u 4 ili 6 oka. Učiteljev rad vrši se na mnogim pozornicama, ne samo u školi, pak je za to uz blagi al’ mudri nadzor školskog nadzornika nuž-dan i nadzor sa strane učiteljske organizacije, da nesebične učitelje bodri i jača, a nevredne, ne-hajne i neradine da dozove k dužnosti i radu.
Ja dapače smatram nadzor sa strane učiteljskih krugova mnogo svrsishodnijim nego li je ovaj sa strane školskog nadzornika, Mnogomu stalno nameštenu nastavniku večma če imponovati javnost, nego jedinica u osobi školskog nadzornika; ta javnost u našem slučajn je staleška organizacija i njezin odbor. Prijatelj i kolega mnogo može postiči u četiri oka, Držimo se načela: učitelja nek nadzire učitelj, službeni i neslužbeni, ovi kao učiteljski pročelnici. Ovo načelo dobiva sada u novije doba osobito značenje. Sadanje prilike ne pogodjuju učitelji radu, naprotiv nam zaustavljaju duh i vežu nam ruke i noge. Ne-sredjeno sadašnje stanje tako upliva i na najvrs-nije učitelje, da se takorekuč žacaju otvoreno raditi i u školi, da ne padne komu u oči, da je valjan nastavnik i da ne mora radi ..malarije" u svet trbuhom za kruhom. Mi dakle, ako svi znaci ne varaju, ne možemo polagati važnosti u službeno nadzorništvo sada, a nismo ni prije. Starije učiteljstvo to dobro znade. Kot nadzornici, ne svi, dolazili bi onako u pohode u školu da udovolje zakonu — forme radi, pa nikomu ništa. A kada vidjesmo u školi veleučenoga zemaljskoga školskog nadzornika ? Po Bogu, brate, reci, kada? Birokratizam, formalizam: dva moderna cveta na pobeljenu grobu. Ako je tko, »nadzirao" učitelja, činio je to zlonamerno da ga optuži. Policijski sistem! Mesna i kot. školska veča po svojoj strokturi nisu nas mogla nadzirati u pravom smislu, Mi bijasmo i jesmo i danas — slobodni; a največu slobodu uživa nerad, nevaljan rad. A narod? roditelji? I oni vode kojekakvu kon-trolu nad učiteljem : hvale ga ili kude - za - hrptom. Vrlo retko se dogadja, da bi tužbe došle na pravo mesto. Nije svagda roditeljska, u nas se-ijačka, kritika pravedna, ali obzirni učitelj valja da računa njome prema onoj: glas puka, glas
Boga. — lnače uza sve spomenute nadzirateljne organe čuti se učitelj, osobito u školi, relativno slobodnim bičem. — Sloboda je zlatna reč i vrlo je potrebna po napredak moralni i materijalni pojedinca i naroda. Slobodan nek bude i učitelj u školi u pogledu načina rada i poduke,
Al’ svoboda nalikuje dvore2u nožu, kojim se reže hleb i — ubija ljude. Sloboda u radu vrlo je i neobhodno potrebita, a sloboda u neradu vodi rasulu i propasti—; ovu slobodu nerada valja pod svaku cenu sprečiti nadzorom i polia-tivnim sredstvima službeni i neslužbeni organi, osobito učiteljsko udruženje, kojem su najbolje poznati učitelji i njihovo delovanje. Mnijem da-dapače, da bi se opravdane tužbe proti učiteljski osobi upravile najprije na njegovo društvo, a onda tek na školsku vlast. — Disciplinarne is-trage i kazne jesu kadagod na mestu, al’ mogu na učitelja ubitačno delovati, dočim upliv sa strane kolega blaži i krepča moual dotičnika; a ovo je prava svrha svakog nadzora.
Kad smo ustanovili, da je nadzor nad učiteljevim radom i životom potrebit, i ako smo uve-reni, da je uz službeno nadzorništvo nužno i privatno učiteljsko, tada moramo zaključiti, da bi bilo uputno unesti u našu organizaciju još jedan §, koji bi dao odboru pravo i dužnost, da budnim okom prati čitav učiteljev život: školski, javni i zasebni, pa da u nepovoljnom slučaju posreduje. Inače, bojim se, mogli bismo imati svakim danom manje rada i radnika na školskom polju. A živemo u zaratno doba, koje traži od nas nastavnika podvostručeni rad oko razbijanja ratnih kobnih posledica.
Pri prouMu vzgojnega vprašanja.
(Zbral K. Podvelbški).
Ako hočemo prav in globoko premotriti vsa vzgojna vprašanja, zlasti pa ona o dušeslovju, tedaj nam ne zadostuje le suhoparno opazovanje na podlagi suhih statistik, temveč treba nam je globokega, dolgotrajnega konkretnega opazovanja, samoizkušnje. Vse spada skupaj: znanost in izkušnja. Šele tako je potem mogoče podati stalno delo.
Učili so pred nami že in mi seveda kot stroge posnemovavci še tudi danes učimo vse preveč le za glavo, a srce puščamo v nemar. Naš pouk upošteva pri otroku le intelektualno stran, ne pa tudi, kar je posebno važno, moralne. In tako se greši, kot sem že omenil, vsepovsodi, ne samo pri nas. To je že nekaka internacionalna bolezen.
Kako je stvar razumeti ? Otrok ima že po naravi globok čut človekoljubnosti, on je že nekako predestiniran za pravega člana človeške družbe. Treba bi bilo torej le od strani njegove okolice in ne samo šole, ta čut razviti in napeljati na pravo pot. Nasprotno, mi vsi pridno pomagamo čut človekoljubnosti v otroku -zatreti. Saj je znano, da si otroci radi pomagajo. V šoli pove tovariš tovarišu, kako in kaj naj odgovori učitelju, ako vidi, da sam ne zna. Učitelj ga za to so-učenčevo dobroto kaznuje. Medsebojna pomoč, obzir do manj nadarjenega, to so polja praktične etike.
Velike važnosti je tudi, uvesti v šolo takozvano pedagogiko pomoči. Ako kak sošolec (sošolka) zboli in pride nekega dne zopet v šolo, tedaj je kaj umestno, da napeljemo otroke do tega, da takemu učencu čestitajo in izrazijo veselje nad zopetno srečno vrnitvijo. Seveda prevzame to nalogo v imenu celega razreda le posamezen sošolec (sošolka). Lahko se pa pripeti, da otroka že delj časa ni v šolo ter je hudo bolan. No, potem pa odpošlje učitelj zastopstvo vsega razreda (2 učenca) k bolniku, da želi slednjemu
zdravje v imenu vseh. To veže otroke medseboj, to daje šoli pravi pomen! Kaj je isto odposlanstvo videlo in zvedelo, poroča potem pred celini razredom. Dobro je, beležiti take šolske dogod-ljaje v poseben razredni zapisnik, da ostane stvar živa še naslednikom. Morda taka šolska depu-tacija razveseli celo bolnika s primernim darom (sadje, pecivo ali kaj bolniku prikladnega).
K poglavju o človekoljubnosti lahko tudi mnogo pripomore to, da se spomnimo v šoli godu sošolcev oz. sošolk. Zopet čestita dotičnemu posameznik v imenu vseh, v kratkih in jedrnatih besedah. Že pred nekaj leti smo brali v „Popot-niku“ o snutju odborov iz vrst šolarjev, kateri naj bi prevzeli za določeno dobo (1 mesec, 2 tedna) vso skrb za red in samovladanje v šoli. Torej bi istemu odboru pripadla lahko, razun omenjenih nalog, še vsa gori omenjena človekoljubna dela, ki so gotovo ravno toliko važna, kakor sta red in snaga. Slednje je le nekaj zp-nanjega, medtem ko dela praktične etike prevzamejo vso notranjost.
Morda ne trdim preveč, ako pravim, da na ta način lahko šola mnogo pripomore do mirnega, požrtvovalnega bivanja človeštva medseboj.
Seveda je, razun naštetih dogodljajev v življenju otroka, še mnogo prilik, ki ga vodijo na pravo pot, da postane enkrat človek in ne zgolj stroj.
.JzprMne" Komisije.
Vest o izpraševalnih komisijah za učiteljska usposobljenja smo prejeli prepozno, da bi se bili mogli že v zadnji številki našega lista nekoliko podrobneje pobaviti z njo. Storimo tedaj danes to, čeravno so ti slavni izpiti že pred vrati, kar pa ne jemlje našim besedam čisto nič na vrednosti. Ko smo brali prvi de! odloka gen. civ. komisarijata, ki je bil objavljen v tržaški „ Edinosti- (mi sami nismo še doslej prejeli naravnost od oblasti niti črke uradnega spisa, ker naš list menda zanjo sploh ne obstoja) smo bili sila radovedni, kakšne so te komisije, ki jih je naša šolska oblast skrpucala v dobrih petnajstih dneh! Vedeli bi bili radi za imena mož, ki bodo presojali sposobnosti naših najmlajših tovarišev in obenem odločali o njihovi strokovni zrelosti. Da nam je bilo toliko na teh imenih, je pripomoglo tudi uverjenje, da je od sestave izpraševalnih komisij odvisen ne samo strokovni napredek naših mladih kolegov, ampak da je od tega tudi odvisna vsa prihodnjost našega šolstva. Komisija, ki naj odloča o strokovni zmožnosti Ijudskošol-skega učitelja, mora biti najprej sama doma v vseh panogah teoretskega iu praktičnega šolskega znanja. Le v tem slučaju bodo uspešno zavarovane koristi ljudskega šolstva iu tudi najpritni-tivnejše kulturne potrebe širokih ljudskih mas.
In ko smo drugega dne čitali v istem časopisu
LISTEK
Samozolojevanje.
(Foerster: Lebcnskimde-Selbstbetierrsdiung).
1. Čemu nam je samozatajevanje?
,.Samozatajevanje“ —kako suhoparna beseda! V mladosti poslušamo to besedo z občutkom, kakršnega ima isker vranec opravljen z usnjatimi povodci. Ali pa kakor žejen človek pri bistrem studencu, iz katerega ne sme zajemati. Samozatajevanje —■ glasi se kakor zdravilo, predpisano mladini od odraslih. V naslednjem pa vas hočem prepričati o ravno nasprotnem. Oziroma trn bom vas prepričeval, prepričajte se raje sami. Četudi bi ne bilo prav nobenega odraslega in bi živeli otroci kje na kakem velikem otoku, kjer bi daleč okoli ne bilo nobenega učitelja — bi že po preteku nekaterih tednov spoznali, da je samozatajevanje eden izmed najdragocenejših življenskih zakladov. Prav lahko bi ljudje živeli brez železnic, brez telefona, brez peči na plin in brez električne luči — brez samozatajevanja pa gotovo ne. To vam hočem pojasniti, da boste sami uvideli, zakaj je temu tako:
Predstavljajte si, da vas je na morju dohitel vihar, ki vas je — kakor Robinzona — zanesel na otok, kjer bi si morali, kakor divjaki, postaviti skupna domovja in bi morali tudi za prehrano skrbeti skupno. Ali menite, da vam je pri postavljanju domovanj dovolj, ako razpolagate z lesom, kamenjem in s čvrstimi rokami? Nikakor ne samo važneje je, da zna vsak posameznik premagovati samega sebe. Čemu to? Zato, ker
popolni imenik članov rečenih komisij, nam je bilo zopet enkrat jasno, da se šolska oblast ne zaveda, ali noče zavedati vse škode, ki jo povzroča našemu šolstvu z brezglavimi in za silo skrpucanimi ukrepi, ki naj ravnajo naše šolsko življenje po pravi poti. Vsakdanja praksa nam kaže, da je ta pol namerjena nazaj in da mora naše šolstvo po krivdi teh novodobnih šolskih „pedagogov“ in „administratorjev“ v najkrajšem času popolnoma propasti. Resnost, s katero skrbi oblast za kulturne potrebe našega ljudstva, se kaže v najlepši luči v sestavi izpraševalnih komisij, ki nam jih je poklonil v zadnjih dneh gen. civ. komisariat. Te komisije naj izprašujejo naše učiteljstvo? One naj odločujejo o zrelosti naših ljudi in tudi o bodočem razvoju našega šolstva?
Pravzaprav se nam komisija za Kastav ne zdi toliko slaba, ker so v nji člani, ki so dolga leta poučevali na učiteljiščih ter jih moramo smatrati že vsled tega za strokovnjake, ki imajo gotovo toliko pedagoške in metodiške izobrazbe, da bo njih delovanje v korist ljudski šoli, učiteljskemu stanu in jugoslovenskemu narodu. A tudi ta komisija ima nekatere člane, ki so zašli vanjo takole bolj — za parado.
Komisija v „Tolminu“ pa je taka, da človeka kar strese ob sami misli nanjo. Po članih, ki so zastopani v nji in ki jih tudi dobro poznamo, lahko trdimo, da je človek, ki jo je sestavljal na gen. civ. komisariatu iahkomiselen kakor otrok, ker se igračka z našim šolstvom, kakor z žogo. Nočemo' tu blatiti osebne časti posameznikov, ali upravičeni smo popolnoma, da odklonimo tako sestavljeno komisijo, ker velika večina njenih mož ne pomeni na našem šolskem polju niti — prazne ničle. Dovolj je, če naglasimo, da so med desetimi člani le trije, ki poznajo slovenski jezik tako, da bi lahko neovirano opravljali posle izpraševateljev slovenskega učiteljstva. Slovenščina ostalih bo pa gotovo taka, da bo razmerje med izpraševalcem in izprašancem isto, kakor med Francozom in Italijanom. Naj spomnimo samo na žalostne jezikovne eksperimente „slavnoznanega“ sestavljalca lanskih humorističnih ... ne, pardon ! šolskih beril! Kaj naj pa rečemo o drugih članih, ki so zasedli v naši šolski organizaciji svoje stolčke zaradi zaslug na najrazličnejših poljih, ki nimajo z našim šolstvom nič odpraviti. Take ljudi moramo odločno od-kljanjati. Oblast naj jih nagradi, kakor že hoče, a nikakor ne sme tega storiti na račun slovenske šole, še -matij pa na račun duševnega razvoja našega učiteljstva. Šola le ustvarjena za slovensko ljudstvo in se mora razvijati iz dobrega v boljše, kar je pa mogoče edino le, če se v isto smer razvija tudi učiteljstvo. Slovensko učiteljstvo ne more trpeti med ali nad seboj nobenih paradnih prikazni; te naj plašijo še za vnaprej po uradih kr. komisariatov!
se sicer že v prvi uri vse razide v prepiru. Skupnemu življenju ljudi je samozatajevanje ravno-tako potrebno, kakor je nebesnim svetovom potreben oni strogi zakon njihovega kroženja — ko bi vsako nebesno telo prosto letelo v zraku kakor lastavice, bi kmalu ležalo vse v razvalinah. Zvezde imajo le to prednost, da jim svoje prave poli ni treba še le iskati — medlem ko spoznajo ljudje prav često šele po mnogih nezgodah, da se jim je v njihovem gibanju ozirati na to, da niso sami na svetu in marsikoga, ki noče tega spoznati, pretresejo udarci tako, da sploh ne more več naprej.
Torej vam govorimo tu o tem zato, da vam je možno zadobiti pravo pot, predno nastanejo nezgode, o katerih se ne ve, ali jih srečno prenesemo ali ne?
Gotovo vam je iz prirodopisa — toliko iz živalstva, kolikor iz rastlinstva — znano, da zapade poginu vse, kar sc ni prilagodilo razmeram in hrani ter da živi le ono, ki je najbolje oskrbljeno s potrebnimi udi. Ko bi na pr. lev bil moder, namesto rumen, bi se ga že od daleč opazilo in ne bi se mogel priplaziti do nobene živali. Ko bi škrjanček ne bil rdečkast, bi ne mogel tekati po polju, ker bi ga takoj opazila ptica-roparica. Celo ptičja jajčeca so tako prilagodena okolici. Vzemimo na pr. čudovito bistre oči roparic. Ptica-roparica bi s slabim vidom kmalu morala poginiti! Tudi v človeški družbi je taka prilagoditev potrebna. Kar je levu žrelo, ptici-ro-parici bistro oko, ptiču perotnica — to je človeku samozatajevanje. Kontur ta zmožnost manjka, mora v človeški družbi poginiti — ravno tako, kakor mora, kdor ne zna plavati, utoniti v vodi.
IZ OBHSfiNiZAClJE.
Pozivamo ovime učiteljstvo čitave stare Istre j kotara Pazin, Pulj, Poreč i Kopar na izvanredtin j glavnu skupštinu, što če se obdržavati u čet vrtal;: 3 dne 18. novembra u 10 sati p. p. u Pazinu uz i sledeči d n e v n i r e d:
1) Otvorena reč i priopčenja;	'	•	\
2) čitanje zapisnika zadnje skupštine;
3) rasprava o preustrojstvu učitelj, udruženja;
4) pretresivanje društvenih pravila;
5) event. biranje odbora (ili novih odbornika); i
6) razgovor o novim čitankama;
7) slučajnosti i razprava o postavijeninr pred- 1 lozirna.
O paska. 1) Umoljavaju se suzvamci, da pro- J misle i razmisle način, kako da se raskrojitno. na ! više učitelj. „kružoka“, a ipak da smo svi ‘mi | čitave Istre ne izuzev Liburniju i Kvarnerske ! otoke vezane vezom solidarnosti i skupuog rada. \ 2) Zbog ispita osposobjenja, što če se držati u | prvoj polovici novembra u Kastvu, kamo če 1 oveči broj naših mladjih kolega, ne može se | skupština obdržavati prije.
Sastanr.k nastavnika hrvat. puč. škola kopar- ■ skog kotara držao se 21. oktobra na buzetskem ji kolodvoru (Počekaju), da raspravi domača i opče-nita učiteljska i društvena pitanja. Prisusvovalo je 7 učitelja i 8 učiteljica. Suzvanici: Fr. Krbavac i V. Findrle neispiičano izostaše. Sastanak se 1 bavio pitanjem novih čitanaka, o promeni društvo- 1 nih pravila i o reorganizaciji učiteijskog udruženja,
0 učiteljskim natečajima te o postavljenim pred-lozima, Sastanak se izjavio, medju ostalim, za .) jedno jedincato učiteljsko društvo za čitavu staru Istiu zapadno Učke. Pošto če 40—50 nastavnika polagati u Ka-tvu od L—15. novembra ispif vspo-sobljenja, utanačdo se, da se drži u četvrtak dne 18. novembra u Pazinu glavnu skupštinu učiteljstva četiriju kotara Istre. Nek ovo izvole uva-Žiti i uzeti na znanje zanimano učiteljstvo i njihovi predstavnici. Prih-atio se dalje jedno-glastio predlog, da se prisutni učitelji ne nateču j za raspisano mesto učitelja II. (?) reda na hrvat-skoj školi u Buzetu s razloga, što afera kolege Kaz. Rade-ja, čijim t uspendhanjem ostalo je mesto prazno, nije smatrati još rešenim. — Na ovaj za-ključak upozoruju se ostali kolegi. — Da nam učiteljski sastanci ne budu preveč monotoni i
1 mirni, uglavilo se započeti sa skupnim pevanjem u mešovitom zboru, čime se kani dopnvesti k usavršenju učit Ijstva u pevanju, Brigu za to poverilo se kolegicama Z. Špehar i K. Vučetič.^
Okrajni šolski svet v Logatcu razpisuje z J odlokom od 4. okt. 1920., štev. 1324- 1 -4 sle ] deča voditeljska in učiteljska mesta: I. Po 1 me-j sto definitivnega voditelja na Štiri-razredni šoli v j
Seveda ni človeška družba tako kruta, kakor narava. Onega, v katerem je premalo samozatajevanja, ne pusti kar tako v pogubo. Skuša ga vzgojiti. Predvsem pride v poboljševalni«) ali v zavod h kakemu strogemu učitelju'in tudi ko je odraščen, imamo z njitn več potrpljenja — seveda ne uživa več pravega spoštovanja. Slednjič pa mine tudi potrpljenje. Kdor stanovitno vstraja pri svojem in nima sebe v oblasti, je kmalu osamljen in nihče se noče dalje ukvarjati z njim. Družba ga izloči ravno tako, kakor izločuje kri vsa tuja telesca in kakor izločuje ledenik kamenje na obeh » straneh svoje poti. Saj se to že v šoli opazi, jj Kdor se ne ozira na udobnost in želje drugih, ostane kmalu brez prijatelja. Za življenje je slabo oskrbljen in ako tega pravočasno ne opazi in ne izpolni zamujenega, se mu lahko prerokuje slabo življenje.
Spoznali ste torej; skupnemu človeškemu življenju je samozatajevanje ravno tako neobhodno potrebno, kakor so ptici potrebne perotnice, gosi plavalne tnrenice in ribi škrge. Če torej kdo reče: Nočem biti vezan na nič, delal bom, kar bom hotel, — je to ravno isto, kakor bi hotel oret plavati po zračnih višinah brez peroti.
Samozatajevanje pa ni potrebno le v človeški družbi na splošno takd, da smo ji strpljivi. Omeniti nam je tudi posamezne slučaje v življenju, ko nam nemoč nad nami samimi prav posebno škoduje. Poizkusite si predstavljati, kako se mora počutiti človek, ki nima v oblasti svojih mišic Otrok pade v vodo, rad bi ga rešil in že je pri otroku, kar mu naenkrat odpovedo moči — medtem, ko tone tik njega otrok, katerega je U hotel rešiti, mora on sam klicati pomoči, se huje
Planini, na dvorazreduih šolali v Rovtah, v Ho-tederžici, v Vojskcm ter na enorazrednih šolah v Zadlogu in na Ledinah. H. Po eno mesto definitivnega učitelja je razpisano na šolali v Spodnjem Logatcu, Spodnji Idriji, Vojskem in na Rovtah. 2 definitivni učiteljski mesti sta razpisani na šoli v Zgornjem Logatcu. — Vse podrobnosti tega razpisa so na razpolago vsem kompetentom pri vseh šolskih vodstvih imenovanega okraja in pa na vseh ostalih okrajnih šolskiii svetih zasedenega ozemlja. Prošnje je vložiti do 15. novembra 1920.
Clv. komisariat v Gorici (okrajni šolski svet) razpisuje z odlokom od 19. okt. 1920., štev 938/3 na ljudskih šolah s slovenskim učnimi jezikom sledeča mesta:
1) Nadučiteljska mesta na dvo- in večrazrednih 'Oiah : Št. Andrež, Batuje, Bukovica, Kal, Cerovo, Kozana, Deskle, Dol pri Ajdovščini, Grgar, Go-rersjepolje-Ložiče, Lolravec, Opatjeselo, Pevma, Št. Peter, Prvačina, Kojsko, Rihemberg, Rošinj, Solkan, Sovodnje in Vogrsko.
2) Mesta za učitelje-voditelje na enorazrednih šolali: Bate, Dol pri Opatjemselu, Gojače, Lom, Otlica, Podsabotin, Ravne, Zapotok, Šeberljak, Tevče, Štomaž, Vedrijan, Višnjevik in Vrli pri Kanalu.
3) Mesta za potovalne učitelje: Levpa-Navrh, Podlaka-Lokovec in Tribuša-Krtovšče.
41 Učiteljska mesta na večrazrednih šolah: Ajdovščina, Kanal, Čepovau, Dornberg, Grgar, Lozice, Miren, Podgora, Prvačina, Kojsko, Rihemberg in Solkan.
5) Mesta za učiteljice ria dvo- in večrazrednih šolah: Bajnšioa, Bilje, Bukovica, Kamnje, Kal, Cerovo, Deskle, Dornberg, Št. Florijan, Grgar, Lokovec, Miren, Opatjeselo, Vitovlje, Ozeljan, Pevma, Št. Peter, Prvačina, Kojsko, Renče, Rihemberg, Ročinj, Solkan (dve mesti), Šmarje, Vrtojba in Vogrsko.
S temi službami spojeni prejemki so določeni postavi od 20. julija 1914 dež. zak. štev. 24 ter v okrožnici predsedstva ministrskega sveta od dnd 8. januarja 1920., štev 118 (5010 b).
Prošnje je vložiti do vštetega 15. novembra 1920.
K razpisu učiteljskih mest iz logaškega okraja moramo opozoriti vse eventualne prosilce iz drugih okrajev, da so s temi službami združeni prejemki po deželnih zakonih bivše Kranjske od dne 29. aprila 1879., h katerim je še dodati prejemke, določene z odlokom Osrednjega urada za nove dežele v Rimu od dne 8. januarja 1920, štev. 118 (5010 b).
ŠOLSKE VESTI.
Kam jadramo? Težišče moči vsaktere organi-zrcije leži v njeni notranji disciplini. In sicer v disciplini njenega vodstva in tudi v disciplini ši-
rokih mas njenega članstva. Dušna zrelost ustvarja v posamezniku čut vzajemnost1, zmisel za disciplino v organizaciji, da rade volje podreja svoje osebne interese koristim splošnosti, dobrovedoč, da s tem pomaga i sebi preko trenotnih potreb lastnega jaza do zavojenja stalnih pridobitev, duševnih in telesnih, vsega stanu, kateremu pripada. Do najvišje možnosti razvit čut solidarnosti in stanovske discipline imamo priliko opaz vati dan-zadnem med sindikalno izšol nimi masami ročnih proletarcev. V najmanjši meri so razvite te lastnosti v takozvanih duševnih krogih. Ne bomo raziskovali tu vzrokov tega pojava, dovolj bodi, da ga pribijemo!
Med duševne proletarce spadamo tudi mi, ju-goslovenski učitelji, in kakor nam kažejo znamenja zadnjih dni, hočemo že v prvih mesecih svojega orgcnizacijskega življenja pokazati, da vise i na nas iste slabosti in bolezni, ki tarejo vse tako-zvane emancipirane proletarce. Imamo svoja učiteljska društva, imamo svojo „Zvezo“, a, kaj nam pomenijo te stanovske organizacije, nam najlepše osvetljujeta ta dva slučaja: Posamezna učiteljska društva in *Zvezau, to je biio stališče, ki se da reasumirati v dveh besedah: Načrt zavržemo, ker i je negacija vsakršnega demokratizma, pljuska v ! obraz zdravim težnjam sodobnega šolstva. To je ; b la parola, ki jo je izdala „Zveza“, to je bilo | stališče, ki so ga zavzela učiteljska društva, naše j stanovske organizacije. To bi tedaj moral biti j tudi „credo“ vsakega posameznika, Pa se ni zgodilo tako! V drugi polovici septembra skkče oblast diželno učiteljsko konferenco, ki naj rešuje zavoženo barko učnih načrtov. Človek bi mislil, da se naši ljudje (tudi če so bili eventualno izvoljeni na okrajnih uradnih konferencah) ne bodo udeležili tega dela za hrbtom učiteljskih organizacij. In vendar se je tako zgodilo! Ne vemo sicer natančno za število udeležnikov iz vrst organiziranega jugoslovanskega učiteljstva, a bili so nekateri in to nam zadostu e. Učiteljska društva in „Zveza“ naj nam bodo odslej le nekake športne igračke, ki naj nam pomagajo preganjati teh pustih dnevih popoldansko dremavico, ker nam po praksi, ki jo mi sami izvajamo, ne morejo biti pravi vodniki v našem stanovskem gibanju. Tako [ postajo naše organizacije iluzorne in res ne vemo, čemu naj bi se nekaterniki ubijali z delom in nosili na svojih ramah odgovornosti, ko pa gremo lahko vsak po svoji poti na lov za — stolčki. Vprašamo tedaj še enkrat; kam jadramo?
Drugi slučaj zadeva vprašanje ..Delavske zbornice" in ga mi kot vestni kronisti tudi moramo zabeležiti.
Dne 23. septembra t. 1. je zboroval v Kopru učiteljski sindikat za istoiinni okraj. V poročilih, ki ga je prinesel o tem zborovanju „11 Lavora-tore delta Sera“ od 29. septembra, beremo ta le sklepčni odstavek: Končno se predstavi deputa-
prede človeku, ki ne zmore svojih strasti in svojih slabih nagnenj, ki je suženj vsakega najmanjšega dražljaja, ki se poraja v njem. Morda bi mi znali imenovati kak primer? Najbolj znan primer je pač oni o pijancu, ki prav dobro ve, da ga žene njegovo početje v pogubo, a je kljub temu prešibak, da bi se zoperstavil. Toda poiščite si slučajev iz lastnega življenja! Vsakdo si želi v življenju dobrega prijatelja ali dobre prijateljice. Toda kako si pridobiti dobrega prijatelja ? Morda potom časopisa z inseratom : „Iščem prijatelja"? Znano vam je, da nam je k pridobljenju drugih potrebna neka privlačna sila. Kako naj pridemo do nje? Marsikdo jo ima že od narave — toda ta ne izdš mnogo, ako se izve, da je dotičnik egoist. Potrebno je torej, da nam drugi zaupajo, da nikakor ne mislimo samo nase, temveč, da čutimo tudi z drugimi; to pa moramo dokazati, kar se često zgodi že z malenkostmi. Če na pr. opazim v šoli, da si tovariš ni prinesel nič sadja, medtem ko imam jaz okusno, sočno jabolko, in mu ponudim polovico ali celo celo jabolko, bo tovariš spoznal, da čutim z njim in mogoče se mi odzove — z malimi uslugami se začenja prijateljstvo. Spomnite se, kako je prišlo do tega, da ste si tovariša izbrali za prijatelja — gotovo je bila na njem kaka malenkost, ki vam jo prijala. Toda povrnimo se k slučaju z jabolkom!
Žalibog se pri tem često poraja nepremagljiva! ovira, ki nam brani darovati jabolko. Prav radi bi ga dali, a nekaj nam brani. Kaj pa? Česa potrebujemo, da jabolko darujemo? — Samoza-jevanja! Najraje bi jabolko sam pojedel in ga ne dal od sebe; to je največja zapreka prijateljstvu. Zato je zelo priporočljivo vaditi se že v prvi mladosti premagovati svoj dobri tek in svojo
sladkosnednost, da se imamo v oblasti, če pride kdaj slučaj, pridobiti si prijatelja.
Vzemimo drug slučaj! Pred dvemi leti sem imel v šoli malega Francoza, ki se je zelo trudil govoriti nemško, a je pri tem često delal prav smešne napake. Seveda so ob takih prilikah vsi otroci prasnili v "smeh, kar je pa dečka tako osupnilo, da ni bil več zmožen nobenega odgovora. Ko je nekoč bil odsoten, pravim otrokom, naj se vmislijo v mučni položaj malega Francoza in naj pomislijo, kako bi njim bilo pri srcu, ko bi bili kje v tuji deželi zasmehovani; obenem pripomnim, naj bi dečku raje pomagali iz zadrege. Uvideli so — toda o prihodnji priliki se nekateri zopet zasmejejo. Njim samim je bilo zelo nerodno, tudi žal jim je bilo — premagati se pa vendar niso mogli. Mišice-smešnice se niso hotele pokoriti srcu in otroci so se morali smejati, četudi so se tega sramovali.
Vam je-li znano, kedaj potrebujemo največ sa-mozatajevanja in kedaj najbolj obžalujemo, da se nismo premagali ? Če smo komu obljubili, da ne izdamo kake skrivnosti. To se je pripetilo Emici, kateri je prijateljica nekaj zaupala, a šele tedaj, ko je Emica trdno in sveto obljubila, da ne zine nikomur ničesar. Toda komaj je prišla domov, že je tam v kotu nekaj čebljala sestrici in ravnokar zašepetala: Toda-bodi tiha! Še tistega večera pa je ono skrivnost izvedela sestrina prijateljica, ki je vse povedala svojemu bratcu. Naslednjega dne pa je bratec zakričal popolnoma glasno vso skrivnost v svojem razredu. Prav pogosto toži ta ali oni, da si ne more najti prijatelja — pri tem pa ne pomisli, da je vsemu temu kriv le njegov jezik. Premislite, tako je z vami samimi — če si boste želeli prijatelja, si
cija slovenskih kolegov (iz koprškega okraja) in prosi pojasnila za eventualni vsprejem v sindikat nje in še drugih. Odgovorilo se ji je, naj vsakdo osebno vloži prošnjo na koprsko sekcijo sindikata. Ta bo prošnje proučil, bo o vsakem prosilcu posebej poizvedoval in končno odločil o vsprejeinu. Kdor hoče v učiteljski sindikat, naj je Slovenec ali Italijan, se mora otresti vsakršnega nacionalističnega mišljenja.
Tudi v tem slučaju ne vemo za Število in imena teh bodočih naših desidentov, ali opozoriti bi jih vendar hoteli, da ni vprašanje našega vstopa v „Delavsko zbornico1' še rešeno in da ne moremo razumeti njih sile, s katero iščejo poti, ki naj jih odpelje iz naše srede še prej, ko je sploh podan vzrok zato.
To sta dva slučaja, ki smo jih morali pokazati jugoslovenskemu učitelj-tvu, da bo videlo, kje je kal bole/ni, ki mora zrušiti tudi najtrdnejši organizem. Stanovske discipline in čuta solidarnosti, teh dveh predpogojev vsakršnega sindikalnega življenja, se bomo morali pač še učiti od skromnega in morda tudi še nepismenega delaven. To pa ni hudomušen paradoks, ampak je gola in čisla resnica!
Državna realka in gimnazija v Idriji. Izšlo je izvestje državne višje realke ter višje gimnazije v Idriji za šolsko leto 1919-1920. Nova sezija (v italijanskem in slovenskem jeziku) II, leto. Iz statistike posnemljemo, da je vstopilo na realko v šolskem letu 1919-20 258 rednih učencev in
4 hospitantje; od teh je prestopilo na gimnazijo ob njeni otvoritvi 23 učencev, ob zaključku šolskega leta je bilo 227 učencev. Vsi so bili Slovenci. Po rojstnem kraju je bilo 129 (t. j. 57% vseh učencev) iz Idrije, iz ostalega zasedenega ozemlja le 78, iz Jugoslavije in Nemške Avstrije 20. Veronauk kot neobvezen predmet sta obispo-vala 202 učenca. Z odliko je pomaknjenih, oziroma odpuščenih 14, pomaknjenih 160, pripuščenih k ponavljalnim izpitom iz 1 predmeta 17, iz 2 predmetov 22, in treh 12; zavrnjen 1, neizprašan 1.
Tekom šolskega leta je bilo 6 terminov za zrelostne izpite; V jesenskem terminu (11. X. 1919.) je delalo izpit
5 kandidatov (1 z odliko, 1 soglasno in 3 z večino glasov), v izrednem terminu 25. X. 1919. 1 kandidat soglasno, v izrednem terminu 19. XII. 1919, 1 kandidat soglasno, v februarskem terminu 3 kandidati (1 soglasno, 2 z večino glasov), v izrednem terminu 22. IV. 1920. 3 kandidati (2 soglasno, 1 z večino glasov), v rednem glavnem terminu 22 kandidatov (1 z odliko, 17 soglasno, 4 z večino glasov).
Gimnazija se je ustanovila s 1. oktobrom 1919. 27. oktobra so se otvorili nižje trije razredi. Vpisanih je bilo vse skupaj 31, (izrecno za gimnazijo pravzaprav le 8, kajti 23 učencev je prestopilo iz realke). Koncem šolskega leta je bilo še 27 učencev, v prvem razredu 20, in v tretjem 7. Drugi razred je bil z odlokom 29. novembra 1,919. štev. 074362 B slovesno pokopan, ker je ostal od dvnh vpisanih učencev samo še eden. Komentarja ni treba... in mi se še hudujemo nad oblastmi, ki nam vzdržujejo kompetenten razred z vsemi profesorji in učili za enega samega učenca!!...
Izmed učencev je bilo 13 (torej polovica) iz Idrije, vse ostalo zasedeno ozemlje, kateremu je generalni komisari-
boste vendar želeli takega človeka, kateremu lahko popolnoma zaupate. Kakor gotovo veste, da solnce vzhaja vsako jutro, tako gotovo morate vedeti, da prijatelju lahko zaupate. Kakor hitro se pa izve, da je le kako malenkost izdal, vam je to kakor zbodljaj v srce — takoj spoznate: to ni človek, kateremu lahko zaupam. Kakor se v etri točki ni znal premagati, tako mu ni zaupati tudi v drugih ozirih. In kako je potem žal onemu, ki se" ni znal vzdržati! V samozatajevanju se ni vadil — torej mu je bolj za klepetanje, nego za prijateljsko zvestobo.
Vaja v molčanju in pridobitev moči nad njim je torej mnogo koristnejša, kakor pridobitev še tako mogočnih mečnic. Z mečnicami si kvečjemu lahko prislužimo odlikovanje pri tekmi, medtem ko si s samozatajevanjem pridobimo zaupanje drugih — brez tega smo pa ubogi, zapuščeni ljudje!
Spomnili se bodete še mnogih slučajev, ki nam jasno kažejo, kako nam v življenju služi samo-zatajevanje. Toda vseh ne bodemo naštevali. V bistvu pomeni torej sam oz ata j e vanj e to, da je človek v sebi samem samostojen gospodar, ne pa da mora kakor služabnik ali hlapec ubogati mišicam, jeziku in drugim takim stvarem. Služabniki in hlapci morajo slušati gospodarja, kajti on ima pregled v vsem, on preračuna dobitke in izdatke ter premisli, kako se vsaka posameznost strinja s celoto. Kdor je podvržen svojim nagonom in strastem, svojemu šegetu in svojim muham, bo moral okusiti najhujše kesanje, kajti kar je storjeno brez glave, se nikoli ne strinja s. celoto in često povzroča nered in zmešnjavo.
(Prevel Vladimir.)
jat posvetil ta hram prosvete, se je odzvalo s samimi 13 učenci. (Nehvaležnost!) Na obeh zavodih je poučevalo v istem letu 1919-20 20 učnih moči. Toda razun telovadnega učitelja, ni nobenega definitivnega učitelja na zavodu, kajti edini definitivn profesor na zavodu Juro Kuzelički je na »dopustu«. Ostali definitivni učitelji (9) pa so bili le prideljeni zavodu, od teh pa je za gimnazije in realke kvalificiranih le 5, in še od teh sta bila suspendirana od službe 2, eden pa, t. j. slavni avtor ljudskošolskih beril prof. dr. A. de Michelli pa jena dopustu v... študijske svrlie.
Učiteljski prejemki po Torrejevi razpredelnici, objavljeni z odlokom od 18. maja t. !., štv. 1129,
Iznačaj in službena leia j 5’		Meseč. drag. doklade | za zakon. { za samce	
Začasni učitelj .	1 3100	•200	165
Stalni učitelj . . .	3600	-	>1
Po 4 letih . . .	4000		”
. 8		4400	>>	;■ —	n ” r i
»12 .'....	47«)	))	;
.16 „ ....	50«)	»	-
.20		5300	»	♦«
»24		56«) j 1	■ ’’	i
lomike, ki nam nič ne koristijo. Neumestno je, iskati direktnih krivcev a nikakor nam ne škoduje, če konstatira-mo, da smo marsikaj pogrešili, saj smo vendar ljudje, ki smo vzrastli v po političnih in mnogokrat osebnih bojih zastrupljenem ozračju. Objektivnost je tudi tu na mestu.
§ 2. pravil UYU je res sestavljen v smislu teh resolucij, toda v praksi se vselej ne da prav lahko tega udejstvovati, a mnogo krivde za to ima tudi naše politično časopisje, ki sc ne more otresti navade, da smatra šolstvo in u-čiteljstvo objektom svoje politike razdiranja, blatenja in sumničenja, a zadnja niso v tem ravno glasila SLS*).
Glede uredniškega mesta naš izvestitelj pravi: Uredni ško vprašanje je ostalo začasno nerešeno, ker se za skoraj zastonjkarski posel noče nihče več ponuditi v tarčo malenkostnim strankarskim Abderitom.
pravico letnih
Kakor
*)
smo
Poleg plače in stanarine imajo učitelj do neke vrste stanarine, kakor s'edi:
V občinah čez 5000 prebivalcev — letnih 200 „	„	10000	„	-	„	300
„	„	„	20000	„	-	„	400
„	„	„	300(0	„	—	„	600
„	„	„	50000	„	—	„	800
„	„	„	1000CO	„	—	„	1000
200000 ., — „ 1200 že zadnjič omenili, dobe oženjene, za vsako osebo, ki živi v družini, po 0-85 L na dan. — Davek za pokojnino se plačuje v Italiji od plače in stanarine; dohodninski davek pa od vseh dohodkov.
Zbor svečenikov sv. Pavla daje vsem katehetom na znanje sledeče: Glasom odloka gen. civ. komisariata v Trstu štev. 311/8492 se razveljavljajo vsi dosedanji dekreti, nanašajoči se na poučevanje kršč. nauka; verstvo se lahko poučuje v vseh dopoldanskih urah, tudi nepretrgano. Urnik za ta predmet določita sporazumno šolsko vodstvo in cerkovna oblast. Tržaška šolska vodstva so prejela nalog, da povabijo h konferencam tudi katehete. Pravice veronauka ostanejo neiz-premenjene, le nekatere, času primerne izpre-membe so se izvršile in sioer: 1) Veronauk ni več obvezen predmet. Stariši, ki nočejo pošiljati otrok k veronauku, morajo podati šolskemu vodstvu primerno izjavo. 2) Laiški učitelj ni obvezan nadzorovati otrok pri verskih vajah.
Izpraševalne komisije za učiteljske izpite
Kombija v Tolminu je sestavljena tako: Prof. G. lorenzoni, preds.; prof. dr. A de Michelli, preds. nam.; člani. E. Medich, nadzornik v Logatcu; prof. B. Calvi; G. Vaselli, nadzornik v Kopru; Keršič Al. in Kaban E.; prof. A. Pavšič; Bandelj V. in Treleani E. — Komisija v Kastvu ima sledeče člane: prof. dr, Ciubellich, preds.; nadzornik prof. M. Zgrablič, preds. nam.; člani: prof. J. Jakac; nadzornik M. Cociancich; nadzornik A. Kraizer; nadzornik N. Pegan; K. Jedretich; A. Mučalo; prof. K. Pribil; M. Sepič in A. Riš!avy. Svoje mnenje o teh komisijah smo povedali na drugem mestu. Dodajemo še to, da bomo njih delovanje pazljivo zasledovali in da hočemo re-rezultate naših raziskavanj v priliki objaviti.
Dodatek k poročilu o zborovanju »Zaveze« v Mariboru. Sestavek o tem zborovanju smo bili sestavili na podlagi poročila »Učif. Tovariša«, ki je na nekaterih mestih precej skrivnostno. Nejasen je posebno oni odstavek, ki govori o mariborsko-velikovških resolucijah, o katerih je poročal A. Hren. Od druge strani smo prejeli k tej točki sledeče pojasnilo: Poročilo Antona Hrena o znanih mariborsk-velikovških resolucijah z ozirom na stališče napram Slomškovi Zvezi (klerikalni učiteljski organizaciji v Sloveniji) in politiki sploh je bilo temeljito in konstatiram, da je zbudilo živahno zanimanje. Ne gre za malenkost! Resolucije so resen poizkus preloma s preteklostjo, s popolnim očiščenjem našega strankarsko zastrupljenega ozračja. Debata ni bila vselej na mestu. Dokazala je, da mnogi ne ločijo preteklosti od sedanjosti ter da se le prerodi Izgube v strankarsko pobarvane po-
*) § 2 UYU, ki ga omenja tu naš izvestitelj, pravi pod točko a) Namen udruženja je združitev vsega jugoslo venskega učiteljstva naše države v enotni stanovski organizaciji na osnovi državljanske ter z jamstvom politi-ške in verstvene svobode.
Učiteljski upokojenci v Italiji. Število učit. upokojencev je na 1. febr. t. 1. doseglo 7362, ki so po višinah pokojnin porazdeljeni tako-le:	1502 z manj nego 500 L
letne pokojnine; 3164 s pokojnino od 500—1000 L; 2633 s pkojnino od 1000—2000 L in 63 s pokojnino nad 2000 L. Še bolj sirašna je slika, ki nam jo nudi tabela pokojnin vdov učiteljskih upokojencev. Od teh je 1029, ki imajo 250 L letne pokojnine; 898 s pokojnino od 250—500 L 629 s pokojnino od 500—1000 L in 17 s pkojnino nad 1000 L. — Da se odpomore tej revščini do preuredbe penzij skega fnda, je stavljen predlog, da se nakaže tem trpinom predujem na bodoče pokojninske poboljške in sicer za upokojence 1500 L, a za njih vdove pa 1000 L.
Z ozirom na ureditev učiteljskih pokojnin v Italiji je zavzel učiteljski sindikat v Bologni sledeče stališče: 1) Starost upokojenčeva naj se giblje od 45. do 55. leta, službena doba pa od 20. do 35.; 2) pokojnina ne sme biti manjša od polovične plače, ki jo je imel prizadeti v zadnjih 3 službenih letih in je jemati v obzir tudi draginjske doklade, stanarino in vsakršne posebne doklade; 3. kdor je dosegel določeno ^službeno dobo, naj se mu dodeli poseben suplent; 4) penzijski prispevki naj se odračunava-jo od vseh učiteljskih prispevkov; 5) država mora dati na razpolago učiteljskemu penzijskemu skladu potrebno svoto za pokritje večjega stroška, ki bo nastal po definitivni uredbi sklada. Pri tej poslednji točki je sindikat poudaril sokrivdo države v vprašanju penzijskega sklada, ker se je šele 20 let po sprejetju zakona Casati (s katerim je bil juridično ustanovljen ta sklad) odločila, da ga tudi v resnici ustanovi. Ako nima pokojninski sklad zadostnih sredstev in mu jih država tudi noče dati, tedaj je edino njena dolžnost, da prevzame ta zavod v lastno režijo in uredi vprašanje pokojnin po zahtevah pod točko 1.).
odjeka u svim poštenim srcima, što se klanjaju o^oju mladog sveta, kojem odgoju jedino moramo se uteči, da nam naša uzdanica ne skrene s dedovskog i majčinog puta, nego da joj lečeči ratne moralne rane, postane potpun ceo čovek. Ovako govore naša srca, a ipak svoje ruke re signirano držimo u — džej>u. Ne de da se maknu-da grade kudu srede i oltare u deejem srcu. Lju-bav je lepa i ružičasta, al’ za nemu i malotvornu malo tko mari: ne spašava nit rešava. Manje
fantazije i sanja,
rada i požrtvovnosti.
Spomenuti ipak moramo dve poletne duše i poznate omladinske prjjatelje i pisce: Jos. A. Kraljiča i Lj. Krajačida, koji ved najaviše svoje sodelovanje priposlavši ved radnje, kao što i suzvanik Drag. Lukež. —-	§.
Narodno gledališče v Ljubljani je začelo v letošnji sezoni izdajati Gledališki fcst, ki; ga ureja pesnik 'm dramaturg Oton Župančič. iList izhaja vsak-o soboto in prinaša poročila1 o repertoarju gledališča, vesti o gledališki; umetnosti pri naisi in •dlrugad1, kratke članke io važnejših dramskih in opernih delih in njih avtorjih. Sodelujejo:	Fr.	Albrecht,	A.	Funtek,	P.
Golia, Fr. Govekar, 'M. Hubad1, Fr. Juvančič, P. Kozina, Al. Kraigher, A. Lajovic, Iv. Prijatelj, Iv. Vav-poitič, J. Vidmar, O. Župančič in dr. — V prvem tednu letošnje gledališke sezone so igrali v Narodnem gledališču Ivan Capkarjevo komedija »Za narodov blagor« in Leonid Andrejevo dramo »Anfisa-, v prevodu našega tržaškega tovariša Iv. Vovka.
RAZNE VESTI.
Savez učiteljskih društva v Dalmaciji .je imet dl. sept. t. t. zborovanje v Splitu, na katerem se je reorganiziral kot poverjeništvo UJU za Dalmacijo.
Višje pedagoške šole v Jugoslaviji sie smejo ;otvoriti samo v onih krajih, kjer so vseučilišča. Pogoji za ■sprejem slušateljev so sledeči: 1. dovršitev učiteljišča, najmanj, z zelo dobrim uspehom; 2. najmanj triletno službovanje z zelo dobrimi uspehom;; 3. praktični učiteljski; izpit z istim uspehom in 4. starost največ do 38. leta.
Zgodovinski drobtini. V Črnigori je bila ustanovljena prva ljudska šola v letu 1833., v naslednjem letu pa piva tiskarna. Oboje je ustanovil Petar II. Petrovič Nego«, črnogorski vladika in pivi velik; pesnik srbski. Druga zanimivost je tudi ta, da je pesnitev tega velikega srbskega pesnika »Lažni car i S tjepvn mali« izšla 1. 1851. ,v Trstu in sicer jo je izda. j Andrij.ai Stojkovič
! Minister prosvete države SHS je odredil, da se v
 ................................................          _	j vseh okrožjih države ustanove prosvetni inspekto-
»Božje sol Z e“, poslovenil dr. AL Gradnik,! rad, Jka,termi	podeljen v pomoč po eden sposob-
— _ . ____	_.	k	.	_	« A « Xt.l. 1 1 Xn'4j\	A 1. v A ra ! .1
KnJIžeiinost In umetnost.
Vabilo na narti bo. Naročila ozir. naročnino (L 4-50) za »G o r. Ko 1 e d a r“ 1921 in priloga
(glej »Učiteljski List“ štv. 15) sprejema do 15. t. m. vsaki dan popoldne v svojem stanovanju (Šalita di Gretta 1 /II. nadstr., vrata 7) tov. France Eržen, učitelj na Slov. zasebni šoli v Trstu.
»Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice". Prevel Cvetko Golar. V Ljubljani, 1920. Založila »Narodna založba". Tisk »Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Ta zbirka pravljic je tisla zbirka, ki jo je bila pred leti odklonila »Družba sv. Mohorja" s karakteristično opazko, ki nam jasno ilustrira nivo naših očakov v raznih odborih. Tista opazka se je glasila: »Žal, da ne moremo sprejeti iz enostavnega razloga, ker so Rusi pravoslavne vere . . .“ — Bog jim odpusti greh iz enostavnega razloga, ker ne vedo. kaj delajo! Škoda le, da trpi radi takih in enakih »rodoljubov" ves narod. Koliko lepot bi lahko raztresla družba med narod, ako pomislimo, da šteje skoro stotisoč članov! Tako pa ni molitvenikov ne konca ne kraja. .. Toda k stvari! Namesto teh pravljic je izdala družba slabe »Pravljice" Mire in Mare s slabimi ilustracijami slikarja Cotiča. — Knjiga »Prelepa Vasiljica" obsega dvanajst ruskih pravljic. Najživahnejše so »Dva iz torbe", „Prevara“, .,Stara gostoljubnost je pozabljena" in „Z!ata ribica"; ki je Slovencem že znana in tudi že obdelana v vezani besedi. Ostale pravljice so tudi lepe, vendar vse ne dosezajo pravljic našega Milčinskega. Vsekakor pa je vsaka, od prve do zadnje, boljša od vse zbirke Mire in Mare. — Jezik dober, papir slab — pol knjige ima bel, pol pa svetlorožnat papir. Saj je knjiga vendar za' otroke, kaj je treba lepe oblike in finega papirja! Tako si mislijo gospodje. — Ovitek je ilustriral Gaspari, ali vidi se, da so mu plačali malo, zelo
nejših učiteljev okrožja.
V Učiteljskem domu v Beogradu bodo namesti1 120 oitroik vaških učiteljev, dla jim omogočijo študi-Tamje v prestolnici. Ker pa je številu podnebnih še mnogo večje, zahteva »Narodna; 'Prosveta«, da vlad;; rekvirira iv ia nialmen v 'stanovanjih beograjskih bogatinovi po 1 ali 2 sobi.
i Preganjanje socialističnega učiteljstva v Franciji.
Pod vlado Miflerandia so začeli v Franciji) preganjat’ i socialistično učiteljstvo na najkrutejši niačin. Zveza francoskih učiteljskih sindikatov se je bila o prilik štrajika francoskih železničarjev postavila na isdran poslednjih in se ;e s tem pregrešila zoper suveirniiteto države. Tako se glasi vsaj obtožba Millenandove vlade. Vsi voditelji takratnega gibanja so ali zaprti, ali pa odpuščeni iz službe. Tako je n. pr. zaprt uči-t-lj LnriiOt. Med odpuščenimi beremo imena sledečih socialistov: Francois, Marie Mayout, Juba Berlrand Lucie Colliard, Helena Bricu, Paul Briard (ki uživa provizorno osebno prostost), Herietlte Izambara in Louis Bouet, glavni tajnik Zveze sindikatov. Premeščeni in na drug ne čin kaznovani so sledeči; učiteljica Bouet, Gabrielle, in oba Duranda. Vsi preganjanci so energični 'borilci za pravice učiteljskega stanu, ki so s ib rili tudi mnogo dobrega francorskemv šolstvu.
12. septembra t. 1. je bilo v Hrovači pri Ribnici slovesno odkritje plošče pioko.jmemu jeizikosloveu-učerjaku p. Stanislavu Škrabcu.
IZ UPRAVNIŠTVA.
V tekočem mesecu smo dobili nekatere reklamacije za list. Konstatiramo, da je uprava točno in redno odposlala liste vsem članom „Zveze". Nekateri člani so krivi sami, da ga v počitnicah niso prejeli, ker niso na pošti naznanili kaj je storiti z njihovimi listi; zato se je moglo zgoditi, malo, ker je slikal tako površno, da boli ni mo- da na.m.*c.p.ožta nel(atere vrni,a s pripombo »partito1, pri
«	.	«•	.	.	-	  ■*	»Irtmin	Kilo	ri7v»/1«A	/1»	co	mPiiKill	KImaI1XX»	—a.	j
gel. Ali lo škoduje tu i njemu, lepa Vasiljica" je lep prirastek
Knjiga »Pre-našim mladin-
drugih je bilo razvidno, da so menjali bivališče, ne da b! kaj naznanili upraVI; pri tretjih se je pa na pošti izgubi!. Mi smo storili svojo dolžnost v polni meri in v resnici m
skim p. e vodom, kjer je Še vedno V bujnem cvetju zaslužimo ostrega tona, ki zveni iz nekaterih reklamacij
T*iirlrAitn a n rini rvn »Iaaa	I/	a 1	Pn«jlnH cm n rra tnril n,1 MpHva/Ho	Uriu
Turkova in druga plaža.	Karel	Širok	Pos,a,i smo £a tud! na Medvedje brdo, pošta Idrija i:
Omladinski list što pa naumlamn izdavati zn kasneje tudi na pošto Rovte; tovarišici, ki ga obakrat n: j *	*	, 5>io ga naumisrno izaavatl za prejela, ga lahko odpošljemo tudi na pošto »Colle deuli
hrvatsku mladež zaposednutog područja našao je orsi“, ako že tako hoče.