I DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKEM ®redniški odbor SLaVKO KNAFELJ ,JA: Redakcijski ODBOR ilDREJ ftlIFFP 15. XI. 1961 JC firaznikiL flhtanooLtae. uooe QuqOilaoift (Vam hitita. tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem - j O N t K O A -1 1' ( i - Al i L ! • / 1 Slavico Knafelj i • .' i i i i ■ I < | Da nam bodo bliže oko litino, ki so po ccii. Na sed&Bu % naslonjalom deklica, 1 drugi strani narekoval® ustanovitev tor žena, otrok, zudaj pa poganja moški z : tovrstne športne proizvodnje pri nas, : naletom in Se sam stopa na podaljške . moramo poseči nekoliko nazaj v čas pred krivin.. Zanimivo ! To je v teh deželah prvo in dnugo svetovno vojno? : Čitali smo že, da je smučanje dokaj I stara zimsko-športna panoga. Seveda i prav v začetku ni veljalo le kot šport temveč kot nujna živijenska potreba« ■ tlahko rečemo, da so služile smuči kot ; prometno sredstvo. Predvsem za ljudi j iz oddaljenejših krajev, hribov in i vasi« Iz naj starejših časov j-1 poznan I j naš smučar iz bloške planote - Jšnet j iz Blok. Pehal, se je v zimi po svojih opravkih, smuči pa si je te3al kar ; sam. Cisto preprest©, krivljene, toda | trdne. V pomoč pa si je v grmovju j odkr«hal leskovko. in si je z njo poma- j j gal navkreber in zaviral navzdol, če j ; rau je preveč drselo. Smuči so je poslu-| ževalo staro in mlado, moški in ženske rod. ,j,ie vrod/i i,ti 1 proizvodnje je v zadnjih treh letih j izg le dala tak-o.1 izdelavo in osebni doh» za izdelavo b/Uprava in obrat. rež. last^cena % c/Dobiček prodajna cena 1958 1959 196o I 1 56,8 % 56,3 /o 55, 6 1 1 38,o % 35,7 % 25,5 1 1 *! 94,8 /c 92,o % 81,1 »f! 5,2 % 8,o % 18,9 % 1 i 1 loo % loo % loo 58 j stroški 73 % jdohod. JJSLSL z grafikonom izgleda tako: -I'........ prodajna cena ....... 58 ‘ _in i r„ežij* iio _ 7T J “ 6o stroški 64 °/» idohodek | 59 60 — •• — ..L. D = dobiček "L D Poglejmo kakšne so naloge in potrebe po: ; organizaciji v industriji s povezavo j ; stopnje razvoja organizacije, Iti jo j imamo v našem podjetju. ! ‘ : ' ' . • i ! f V industriji obstaja veliko število j različnih podjetij, katera proizvajajo; ! zelo raznovrstne proizvode« Zato se j nam zdi že na prvi pogled, da iz tolik© i raznolikosti proizvodnje in različnega; . sestava podjetij ni mogoče najti neke j ; skupne karakteristike in predpisati ; neka enotna, splošno veljavna pravila i | za vsa podjetja. 'i c- I ' 'J. ; Kljub temu ni med podjetji, katera | proizvajajo slične proizvode in imajo j ; slično opremo najti dva popolnoma ena-j ! ka» ivied seboj se razlikujeta z naj-j različnejšimi karakteristikami ki so: j I proizvodi, oprema, ljudje in podobno, 1 j Pri manjših detajlih pa so razlike se J j večje* j Vendar imajo vsa podjetja in vsi proiz| ; vajalci eno in isto naloga: proizvajati j odrejene proizvode tako, da bodo > kvalitetni, da odgovarjajo namenu, da i | bodo poceni, izdelani pravočasno do j : roka in da bodo ekonomični v uporabi® ; ! To pa ni lahko doseči, ker na ustvarjaj* : je vsakega od navedenih zahtev upliva ; ' veliko število faktorjev.* i _| ' V proizvodnji vedno sodeluje večje j število ljudi, kateri so po svojih j sposobnostih med seboj razlikujejo, j Končni cilj podjetja-proizvodnje od- ! r&jetuLh dobrin pa zahteva, da se aapoaj j sleni ljudje čim bolje vzkladijo, da | se izkoristi njihovo znanje, strokov- ‘ : nost, sposobnosti, izkušnje in volje ; do dela. Reševanje tega problema je i ! osnovna naloga sodobne organizacije j dela« Zaradi tega je organizacija dela; ; neobhodno potrebna na vsakem ne stu in j ; v vseh prilikah, ko je treba' vskladitii j delo in nastajanje večjega števila ; ljudi, te usmerjati k enemu in istemu ; i cilju, Proizvodnja dobrina je več ali manj kompliciran posel, sestavljen iz znat-; nega števila različnih del, operacij j in prijemov kateri so neposredno ali j posredno potrebni pri menjavi oblike in svojstva materiala v teku proizvod-j njega procesa. Pole;., teh je potrebnih j še niz akcij poedinih služb brez kate*' rih se glavni del nalog ne bi mogel ustvariti ali pa bi bila slabše oprav-* ljenOr Zato ju sledeča naloga sodobne j organizacije dela, da vse posle, ki se) morajo izvršiti v vezi s proizvodnjo j dodelijo poedinim funkcijam in službam' in da se vsaki od njih predpiše področf je in obseg dela* . Organizacija v podjetju ima nadalje j naloge s da ustanovi cilj in svrho dela podje- | tja, da odredi naloge in moje delovan-j ja poedinca v grupi tako, da se njiho-' vi naperi medsebojno skladno dopolnju-i jejo v svrho, da podjetje lahko proiz-‘ vaja odrejene dobrine, razumljivo, da } odgovarjajo zahtevama » i Poznano nam je, da imamo "Pravila , j podjetj i1' v katerih je obseg služba j jasno navelen po sektorjih, manjka pa nam opredelitev dela /imenujemo jih lahko poslovnike/ po oddelkih, od-J šokih, referatih, proizvodnih obratih,! proizvodnih oddelkih, delavnicah in j zaenkrat še kot ne nujna pa so še delovna mesta*, To navajam zaradi tega j ker se rado, celo pogosto dogaja, da opravlja enako ali celo isto delo več ! ljudi iz raznih oddelkov,večkrat tudi i sektorjev,, katero ne spada v njihov i delokrog« Tako delo se opravlja v oddelku kamor spada pod težjimi pogo-! ji in je rezultat tega: večja porabji J dragocenega časa, nastaja preklapanje i del, konos koncev nezadovoljstvo po- j sameznikov in v tej zvezi padanje volje do dela itd, j » ! Iz dosedanjega sledi, da je organizacij. ! ja vse povsod nujna, ker ona nam pomagaj da' se odredijo :.ialoge in posli podjetja, da se jasno in enostavno j označijo odgovorna mesta, da se izogne j ■ mnogim tipičnim napakam /n.pr, nepotre-i bno ponavljanje nekih poslov, preklapan je dolžnosti in odgovornosti/katerim 'V |) /f%\\ ' 7 j, iNUVU:s S so vedno vzroki nesoglasja in slabi odnosi med ljudmi, da se bolje izkoris ti delov, sila/ljudstva/, da se doseže zniumje stroškov itd« in da se s pomo čjo organizacijske sheme in organizacij skega poslovnika lahko hitro dobi upogled v strukturo podjetja. (Nadaljevanje) \/ P R 0 I 7 V o D N. J >..i«f• iievlja Dranko § \ Skica B ,!*!7 bomo (Uporaba po skici B ima veliko prednost i klih ° T ° M4i1Pre''S\ > 'V. t *ih materialih pa celo ugotavljamo, da '/ so iz uvoza cenejši in kvalitetnejši j 1 ^ ' ko domači, iGer moramo pri prodaji na- ! i ših izdeLiov za izvoz kalkulirati naj-» Seveda uvozni posli vedno ne tečejo ni:-.je konkurenčne cene, smo primorani: kot bi želeli-recimo kar po tekočem trai iskati cenejše materiale, bilo to do—', ku. Od časa do časa ne gre vse po naših' ma ali iz uvoza in seveda pri tem tudi željah, pa če se še toliko trudimo, ne ' polagati veliko važnost na kvaliteto ' moremo ničesar ukreniti, da bi problem materiala, ajvec uvažamo material iz j hitro rešili, ižiomentalno nastajajo ne— kemične industrije, katera pa v Jugo-] slaviji žal ni šla vzporedno z drugo j industrijo, oziroma proizvodnjo in je ; radi tega precej zaostala« Letošnji predvidene, skoraj nepremostljive ovire, V par vrsiicah bi vam rad prikazal le dva iz mnogih problemov, ki sta iz bližnje preteklosti« Kot veste uvažamo ! La X« ^ ♦ iz Zapodne Nemčije vijake za smuške robnike dimenzije 2,-3 x 8 mm. in 2?3 x : 6 mma Čudite se in gotov: tudi vprašaje sa li res ne bi mogli teh vijakov izde; lovati doma ? In pes jih v Jugoslavijii ne moremo proizvajati, ker nimajo tova rne za vijačno blago za to potrebnih sl strojev« še manj pa bi mogle nabaviti 1 za izdelavo imenovanih vijakov potrebno specialno jeklojvii srao za izdelavo teh! vijakov zainteresirali še pred'leti Tovarno vijakov in žebljev iiropa. Tova* no vij altov VIČ pri Ljubljani in "Mehano tehno " Izola. Id so bili za to zuinte^ resirani in so tudi iskali za nabavo | strojev investicijska sredstva^ Ker so: pa letne potrebe po itoh vijakih v Jugoslaviji premajhne so izdelavo iz [ ekonomskih razlc-cov odklonili in mi j i smo tako primorani še naprej vijake uvažatio ■ , ’ ! Na svetovnem trgu pa so .vijtvki oraenje-j nih dimenzij zelo iskani 0 Da smo si vijake za proizvodnje leto 1951 za-gotovili, smo bili primorani le te fiksno naročiti že v Začetku meseca oktobra leta 196os S proforma računom i in potrdilom naročila je prodajalec Richard Bergner, Scbmbach pri 1,’uern- i bergu naročilo potrdil tako, da bo za-! čel vijake dobavljati šele z julijem ! 1961, Ker smo na srečo imeli večjo koli čino vijakov na zalogi in sklenjeno pogodbo za 2,ooocooo kom vijakov ne. j dobavo v mesecu aprilu in maju smo dali producentu naročilo pod pogojem, da prične z julijem 1961 z dobavo vijakov | tako, da bo vseh 6,oooeooo kem vijakov I izdobavljenih v začetku septembra 1961o| Ker so se začele zaloge vijakov z juli; jem 1961 manjšati in ker prodajalec ni j držal besede oziroma dobavnega roka,, se] je pričela papirnata vojska, to je priče le so urgence, pel je telefon« pisal j teleprintar, odpošiljali te1 obranof priporočena pisma itd« Vse to je dvigni) lo pokonci uvoznika, špediterja, zastopj nika firme Richard Bergner, dobavitelja] in njihovega špediterja„ Potrebna je j bila osebna intervencija pri uvoznem 1 podjetju ter zastopniku dobavitelja,, Šele 25. avgusta 1961 je bila najavlja na r>rva pošiljka vij altov v netto teži ! 63 kg. ki pa je bila p remajhna za kritje naših potreb v oddelku za robni ; čenje smuči, ker rabimo mesečno skoraj i l-coooooo kom vijakov« Dobavitelj je j obljubil, da bo tedensko pošiljal expresno po železnici po 3oo*ooo kom j vijakov* česar se pa ni držal in smo enkrat prišli v zelo kritično situacijoj, ker bi skoraj morali ustaviti robničenjje smučie Lspelo nam je, da smo si izposo-i dili v Zagrebu in na Reki skupno 7o.oooj Jkom vijakov, da smo krizo prestali in i z neprestanimi urgencami uspeli, da je ! pričel dobavitelj bolj redno dobavljati vijake« Kljub vsem urgencam pa nam še j ni dobavil vseh vijakov 6,.ooo,ooo kom i vijakov tor nam jih še dolguje 2f2oo„ooo kom0 čeprav bi morali biti | izdobavljeni že do konca meseca avgust^ l S no v zvezi nabave vijakov iz inozem, I je bilo poslanih iin prejetih 62 pisem.] telegramov in teleksov®.. Če kdo ne verjame si lahko celoten spis ogleda v J nabavnem oddelku,Koliko je bilo 1 telefonskih pogovorov v tej zadevi je j težko natančno povodati« Predvidevam paj da jih je bilo preko 5o Enkrat so j govorili celo z samim dobaviteljem, i ko smo iskali 2 najavljeni pošiljki vi I jakov od Ljubljane preko ^esenic, Salzburga do ochwabacha in ironija~ na koncu se je iugotovilo, da sta leža-j li obe pošiljki v carinskem skladišču i v Ljubijamia... ^ekdo je prejel exportnJi tovorni list in ga imel v predalu celih{ lo dni , ne da bi nas obvestil o prispej tju pošiljke o o. To je le eden od mnogihi primerov ko moramo napeti vse sile,da 1 material pravočasno prejmemo in da more! teči proizvodnja nemoteno dalje. /dalje/ 1 PRIPOMBE KUPCA "GRESVIG" Bogataj Vinko Vprašanje zunanjega izgleda, t.j. j ličnosti smuči je v zadnjem času eno | ZveZ* s ProdaJ° smuci za prihodnje le-izmed najvažnejših tem pri obravnavi i ' Kvallt*ta> Predvsem v zunanjem iz-kvalitete smuči s strani naših kupcev. ! g e ln konkur©nčne cene bosta bodoča Ličnosti smuči posveča tako uunanji, i faktorJa za uspešno prodajo na zunan- kakor tudi domači trg spričo vedno ] trgu* Osnova za uspešno prodajo pa ostrejše konkurence in vedno večjih za-l- S° skr^nD izdelani vzorci, ki so prav-htev kupcev vse večjo pozornost kot do4 Zaprav «lasnikl kasnejše kvalitete za slej. Naši inozemski kupci, ki se obra4 dobavo J3 seriJske proizvodnje. Pogoj čajo na nas z naročili Že za prihodnje j Za usPe®en zaključek pogodbe so dobri leto vedno bolj opozarjajo na lepo ! vzorci* Izdelavi vzorcev pa smo doslej opremo in skrbno površinsko obdelavo j Posveč^i veliko premalo pozornosti, smuči. Največji naš kupec, firma Gres4 Z8odil° se JG velo> da s0 bili vzoroi , vig iz Montfeala nam svoje zahteve v 1 vslabsl od kasnejše serijske proizvod* zvezi z zunanjim izgledom smuči za pri-| n^e* zelo otežkočalo nadaljno hodnje leto dokumentira na sledeči na-1 Pr0(laj0 kupcem. Mnenja, da je ginj j kvaliteta kasnejše proizvodnje važnej- j sa od vzorcev so napačna, saj so vsi Kar zadeva lakiranje in površinsko | posli sklenjeni navadno po predhodnem izdelavo smuči na splošno, vključno j ogledu in detaljni preizkušnji vzorcev tudi Viking-Senior in Junior / s tem | Koliko vzorcev rpzpošljemo vsako leto opozarja tudi na cenejše smuči/želimo j in to celo z dragimi avionskimi prevo-pripomniti, da pri današnji konkurenci j zi tukaj ne bom našteval in to samo ne prinašajo le Japonci pač pa tudi vsled tega, da bi čim preje prišlo do večina evropskih dobaviteljev na trži-, definitivnega zaključka početih poga-šče smuči, ki so v površinski obdelavi j janj. Kakšno vlogo odigravajo vzorci zelo trpežne ali vsaj zelo privlačne j in kakšno pozornost jim poklanjajo na-in lepo gladke. Omembe vredno je, da s6 ši kupci pričajo naslednji stavki iz tako lepo izdelane tudi mladinske smučij. pisma našega kupca iz USA : "Prosimo iz Japonske, ki jih prodajajo po ceni l vas, da točno sledite zahtevam tržišča 3-4 $( cca 3-4,000,- din). Te smuči j in si vzamete potreben čas za izdelavo imajo tako gladko in bleščečo zgornjo | kvalitetnih vzorcev. Smuči so lahko ploskev kot smuči evropskih producento^,same po sebi še tako dobre toda pomanj-ki jih prodajajo po ceni 15 - 2o # i kijiv zunanji izgled odbija kupca. V ( 15-2o.ooo din ) Zunanji izgled je j Vzorci odigravajo zelo veliko vlogo sedaj eden najmočnejših faktorjev pri { pri prodaji in so osnova za uspešno prodaji smuči v trgovini. Na današnjem i prodajo ali pa za neprodajo. " konkurenčnem tržišču prodajalec ne } more prepričati perspektivnega kupca, | Pri izdelavi smuči pa ne smemo prezrot: naj kupi te ali one smuči če ne razpoltj dejstva, da le te niso zgolj športni ga s smučmi brez napak, v gladki in | rekviziti pač pa tudi modni artikel in bleščeči površinski izdelavi« Zalo je | je treba slediti razvoju in tempu, ki potrebno poizkušati in izboljševati iz j ga diktira tržišče. Smučar, ki se je leta v leto. Prepričani smo, da so to I oblekel po modi želi tudi smuči sklad-P°goji, katerih se vi zavedate ter zatcj ne z njegovo obleko in se je treba pri pričakujemo uspešno prodajo v bodoče,vi lagoditi nejgovim željem. Svetovno skladu z.vašimi izboljšavami." j renomirani producent smuči g* Kastle i I je dejal: "Smučar najpreje smučko po- I V spredaj navedenih stavkih nam kupec j gleda, k njej pristopi šele če mu I •lepo podaja situacijo, ki nastaja v ; ugaja njen zunanji videz in šele nato I ! išče y njej tiste lastnosti^ ki jih j Renome našega podjetja na inozemskem, j pričakuje od smuči v zvezi z njegovim ! trgu, kakor tudi konkui^aoa, in rftevoj • znanjem in tehniko, V&led tega je pri ; sam nam narekujejo, da moramo v bodoče konstniiranju smuči potrebno zadovoljifposvetiti vse večjo pozornost zunanjen^-J ti oba faktorja, ki - sta osnova za tvorj-rau izgledu smuči in kvalitetnim vzorcem; bo prodajne cene, ki jo nudi tržišče. |kar bo garancija za uspešen plasman v Mnogokrat se zgodi, da majhen detajl v!bodoče« zunanjem izgledu nnatno pripomore k j I boljši prodajni ceni, majhna napaka pa| lahko tako rekoč neupravičeno privede j smuči v nižje kvalitetno grupo« | . • vy ftrz) 0) MS.!«® 200 mAj. RAZVOJ IN TEŽAVE PRODAJE DOMAČEGA TRGA Čebulj Boris donosni in se namesto njih povečala proizvodnja izdelkov v današnjem sestavu« Tudi doma predstavljajo največjo prodajo smuči z ostalo opremo Za zimski ' šport, nato telovadno orodje z napravam mi za športne igre, gasilska oprema itd. i Potrebe in zahteve ljudi narekujejo i ,{ ter usmerjajo razvoj vsake dejavnosti.! i Tudi naša proizvodnja se je skozi vsa | j leta obstojet prilagajala tem potrebam j j in tako uspešno prešla pot do današnje* J. gs obsega. S postopno normalizacijo | | povojnega življena so se iz'leta v le—| j to večale, potrebe po razni športni j I opremi. Za začetek so se izdelovale j smuči in sani, nato pa so.se v naših i delavnicah,pod.pridnimi rokami v letih ; do danes zvrstili vse mogoči izdelki ; za razne športne panoge in tos lahko-| atletsko in, telovadno orodje, naprave ; za športne igre in otroška igrišča, j čolni raznih vrst, športna konfekcija, , skiroji, smučarske in hocky palice« Poleg tega se je izdelovalo kot dopol-; nilna proizvodnja tudi nekaj izdelkov, | ki nimajo skupnega » Športom. I. » ^ ^ ^ j oprema za zaščito, gasilski in elektrit .aHo nTTromft +nlrT,„ 1 čarski pasovi, rafcne lestve,tehnični j stoli, sanitetna nosila in drugo« Vse , . •, . XT y I . . , , , a , , . j -Za šport nekaj sredstev« Naročeno bla- i to se je do leta 1954 delalo in prodaja-- o 4. i j u , . , , . v , v. j. n ji go pa želijo imeti seveda takoj, ali lo izključno za domači trg. Zaradi . . j • i • I .. ,. v, , v. •, vsaj v roku lo do 15 dni, kar je razu- I majhnih količin in prevelikega števila , ... , . x ; J ! v. j , ,, r , . , , ,. v mijivo, ker so nanj čakali že več let* .vsemogočih izdelkov, je kolektiv več- j . ,. i krat zašel v težave in razvojno sorazme*. . . „ , v.u , i j • y j . . , .. , . Tehnološki potek naših smuči« tel,orod-l no počasi napredoval« Kb se je leto dni . / _ . * j . . .v , ^ 3° 111 ostalega pa nujno zahteva razdob- ; tesno jo pri&lo tud* a i2voz», 3. bila ^ g m ^ za doma«i trg ugodnojja aituacija. »o-; blaga< ^ up(jSteTaI]10( ^ ao j Vsa prodaja se odvija po dveh osnovnih J poteh. Prva je preko trgovske mreže, | druga pa direktno 'potrošniku brez po-i i sredovanja, to je:šole,- špbrtna in ; telovadna društva, JLA in drugi. Trgovska mreža# prj. tem-mislimo predvsem na specialno športno dejavnost, žal še vedno ne igra zaželjene vloge posrednika med proizvajalcem in potrošnikom. Noče se vezati na trdne pogodbe in tako običajno javlja svoje potrebe s za jutri1*. Šole in društv jejo opremo takrat ko se jih kdo milosl no spomni in jim s težkim srcem odrine , . ' . n •. L uxaga* iuvo upoštevamo. < Dpu? t rszz&n ^vsi -*51 iidsiki •*«>*> ( istih izdelkov, ki niso bili znaiiaja, nam bo stali58e trgoHn 1 * nekoliko bolj razumljivo. Prav sigurno . Zadnje dve leti nam pri tem uspešno po~, pa je, da bi z aktivnejšim obdelovanjeirt maga podjetje " Športoprema" s katerim 1 osnovna grupa 1957 1958 j 1959 196o 1961 / do 3o,lot/ 1 l.telov.orodje 41 61 i 65 65 lo6 * 1 2.badm.reketi 25 341 28 26 29 j 3.zimska oprema 82 73 | 73 89 23 1 4,gask oprema 24 35 1 29 41 44 j 5,ostalo 3 16 j 15 14 11 v tej smeri dosegle lahko boljše uspehe Vsi dosedaaji naši nabori, da bi vsaj specializirana športna trgovina v tem pogledu napravila kak večji korak naprej, so bili kaj borni9 Edini izhod do sedaj so naše lastne izkušnje. Na podlagi teh se postavi letni plan proizvodnje, tako po vrsti in količini izdelkov. Razume se, da zaradi tega med letom nastajajo razne spremembe, ki so posledica zahtev trga. Vse to je treba hitro reševati in skušati nuditi tisto, kar se najbolje proda. Prodaja izdelkov po osnovnih grupah bi »imamo kooperacijski dogovor. Gibanje prometa v zadnjih dveh letih je razvidno iz prikazane tabele: leto 1957 1958 1959 1960 1961 prodano v milj. 175 219 21o 235 213 / do 31.loj 1961 / izgledala v teh letih takole! Ugodni razvoj letošnje prodaje da slutiti, da bo letošnji plan, ki je za 3o $ večji od lanskoletnega, celo presc žen. Ker sta običajno zadnja meseca v letu radi prodaje zimsko športne opreme najmočnejša, so realni pogoji za dosego do 115 $. Porast prodaje telovadnega orodja v tem letu je posledica živahne gradnje novih šol skoraj po vsej naši državi,, To posebno velja za sosednjo republiko Hrvatsko, najmanj pa žal za našo Slove-4-nijo, kajti večina novih šol se gradi brez telovadnic. Naša montažna skupina ki 'ji je pri tem poverjena zahtevna naloga je v tekočem letu opravila dela v 38 telovadnicah. V dogovoru za opremo novih dvoran pa smo trenutno še z 16 interesenti. Skupna vrednost prevze-}-tih telovadnih objektov predstavlja I vrednost do 7o milj, din. Smo tik pred novo zimsko sojeno; saj je sneg že pobelil pred dnevi naše najbližje vrhove, je v tem času delo našega oddelka usmerjeno z intenzivno prodajo smuči, sani , smučarskih in hockey palic. Radi pomankanja obratnih sredstev skoro brez izjeme naročajo trgovine zelo oprezno, to je v minimalnih količi nah, da bi se tako občuvali preveliki zalogi. Tudi mi ne vemo koliko in kdaj nas bo"ljubi snegec" obiskal^ pa smo jre morali pripraviti pravočasno nanj. Živimo v upanju, da bo to pot širokogruden, zato se trudimo, da založimo naše trgovine čim bolje, K temu nas sili zavest, da moramo skladiščni prostor pripraviti za sprejem letnih izdelkov. SI ŽE SLIŠAL, DA .,,, da 2.000 m pod zemljo ni niti naj4 manjšega živega bitja, ,,<>• da rdeče steklo pospešuje rast rastlin, medtem ko modro steklo• njih rast zavira ? 9 coa da je v vratu žirafe toliko vreteii kot v vratu miške ? ,««, da so prve letalske bombe uporabi-j li Italijani v Tripolisu? Lazar Tadej v« O O o D K 11 MA IN PO S V E Valjavec Franc POLITIČNI KOMENTAR sedaj še ni prineslo zaželjenih uspehov* 0 namestniku Generalnega sekretarja se ' še niso docela sporazumeli, Skratka vsa! ;vprašanja ostajajo odprta in ne dokončno I rešena« Edini in hiter uspeh je bil !sprejem Sirije y OZN. iPo zadnjem puču v Siriji je prevzel začasno predsedniško mesto v državi Ekspožeji in sklepi beograjske konferenKuzbari® Tako se je Sirija avtomatsko ce o koeksistenci vseh nejodov in reševanje perečih svetovnih političnih Problemov na miroljuben način, so impulzivno odjeknili po vsem svetu. Njihove uspehe je bilo zapaŽati tudi na 16. rednem zasedanju Generalne skupščine.V interpelaciji so bili večkrat tema razprave in to v drastičnih primerih, zlasti pri podpori kolonialnim narodom. Premier Ilruščov je prvi pozdravil sklepe te konference, predvsem tistega, ki se nanaša na odpravo kolonializma. Tudi predsednik Kennedy se je načelno strinjal s sklepi konference in takoj pokazal tudi voljo za sestanek s Ilruščovom in na pogajanja odcepila od ZAIi* ^akšne posledice bo prinesel nov r®2im v Siriji se še ne ve^ To bo pokazala bližnja prihodnost pan- i arabske politike. Sestanek ruskega zunanjega ministra Gromika z ameriškim zunanjim ministrom Ruskom in predsednikom Kennedyjem, kakor tudi z angleškim preraierom Macmilla nom je bil vsaj na prvi pogled uspešen. Vse je zgledalo da bo prišlo do direktnih ugodnih pogajanj med vzhodom in zahodom in da bo berlinska kriza . kompromisno rešena povoljnO za obe stra-;ni. Takoj za tepa pa so se pojavili ne- ' * w v w ugodni glasovi. Ni bila dovolj samo krit 0 nemškem problemu in sploSni razoroži tika Adenauerja za tako kompromisno "tol. rešitev,-tudi francoski predsednik De i Gaulle je energično in z vsem entuaia* j V Sovjetski zvezi še Vedno nadaljujejo mora podprl Adenauerja, eliminiral s serijo jedrskih poizkusov. Predvido sleherna pogajanja s Sovjeti, zahteval ma jih bodo zaključili, ko bodo izved- integracijo Nemčijo in se g tem pokazal: li zadnji eksperiment bombe, katere ! energičnej šega od samega Adenauerja. eksplozija bo znašala 50 megatono^ x j n „ ! Sef sovjetsko delegacije v OZN Zorin je! Berlinska kriza postaja 1» dneva v ! S»°faZ“ ° " i dan bolj napeta in to zaradi pooostej-: bll J^njen med katan-l i . . , . •• tr ,!skim secesiomstom Combejem in šefom sih pravokacij na conski meji. V zapad . „. . „ 0 . 1 X • T, • • • • 1 ,1 misije OZN v ifcngtuSporazum ni zakonit ! nem sektorju Berlina izvajajo zapadni, . ^ ^ , „ . , , „ ..... w kakor poudarja Zorin, ker ie bil zavezniki izzivalne vojačke manevre . , , . ' “ I J 3 en brez soglasja centralnih organov i OZN. Dokončno o tem bo sklepala General* :na skupečzna na bližnjem zasedanju« in propagandistično pospešujejo flu-ktuaoijo iz vzhodnega dela Berlina, dočim vzhodnjaki postavljajo nove žične ovire in evakuirajo prebivalstvo iz nevtralne cone, da bi s tem prepr-čili beganje ljudstva in širjenje iNa kongresu se. ja pr;.2el 17o K? Sovjetske zveze, ki; oktobra v Moskvi je ProBA(y*mdQ Ar, ™ a j i ” :premier Hru3Čov v svojem uvodnem govoru; Propagande iz zapadnoga dela »ata. ; ostro kritiziral zapadno blokorslo j asedanje Generalne skupščine do ;politiko kapitalističnih držav zlasti ‘ ZDA* Z ozirom na politiko izvenblokov- Na kakšen uppeh ali neuspeh v svetovni skih držav pa se je v interpretaciji politični polemiki bo naletel ta kongres svojega govora dotaknil tudi Jugoslavi+je odvisno od nadaljnega izvajanja in je z običajno terminologijo* isklepov, ki jih bodo sprejeli na kongresu« ER? 0NAL N E VESTI Valjavec Franc | Mohorč Franci-mizar v telov.orodju lesnega obrata, i Polenek Jože-mizar v telov.orodju lesnega obrata j Smolej hilan-mizar v telov. orodju lesnega obrata tli mil ■iiilli. II r.iilllilJill.MlilliiliiililliHliilMIII-iiUHlIllHiIhlllilllllllHlitlllilllllllllllMIllMliillll/IMliMMllIirilllll i Vsem novozaposlenim delavcem želimo f čimboljši uspeh,kakor tudi samo-| zadovoljstvo pri delu, i Zapustili so podjetje v oktobru: I i Gozamernik Stanko-je odšel po sporazumu v šolo, i Bukovec ^‘arta-je samovoljno zapustila •! delo, i Čufer Silva- je bila na njeno lastno j > _ željo, zaradi družinskih razmer, razrešena pred potekom odpoveunega roka, ; I Sjekloča Branko-je odšel v rednem odpo-j vednem roku po odpovedi; podjetja, i Terlikar Mairta , , . , , ,L ! „ v . , . - sta samovoljno zapustili Gašperin iiojca , n . -v, . delo in odšli v inozem-i i stvo 1 Gibanje delovne sile v mesecu oktobru j Koncem meseca oktobra je bilo skupno j zaposlenih v podjetju 464 delavcev in „ v i sicer 392 delavcev v proizvodnji in Začetkom meseca oktobra je bilo sKupno! , «... j 1 . 1 72 uslužbencev! od tega skupno 245 zaposlenih v podjetju 461 delavcev in 1 sicer 388 delavcev v proizvodnji in 73 uslužbencev} od tega skupno 238 moških in 223 žensk. Zaposlili so se v oktobru: BL.jak Ciril-ključavničar v kovinskem obratu, liohorč Marjan- tesar pri komunali, Janežič Anton-kurjač v kotlovnici Potočnik Pavel-kl0učavničar v kovin. . skem obratu, Žafran Prane -ključavničar v kovinskem obratu Potočnik Pavel-kovinostrugar v kovin- ■ skem obratu, moških in 219 žensk. iONOHAR JI DOPISNIKOM* Na oglasnih deskah smo brali, da bo vsak prispevek v "^aši smučini" nagrajen in sicer: 1 i stran II ^anjše vesti DOPISUJTE ! din 1,000,-din 500,-din 250,- JE IMEL DOVOLJ DELA J Janc Janez V tem mesecu je imel Delavski svet pol-j kar znaša 115«o©o,- din na zaposlenega^, ne roke dela. Zasedanja sta bila dvas j Ta normativ velja za kriterije, ki Sestala se je tudi komisija za osebne j upoštevajo celotno podjetje in regula dohodke delovne norme in nagrade, za i tivno za posamezne enote podietia. dohodke delovne norme in nagrade, za izdelava pravilnikov,, Na 23 rednem za- j j sedanju dne 6,9, 1961 so se obravnavalej Normativi za enote podjetja pa so sledeči sledeče zadevet I , ! a/ Razprava o predlogu pravilnika o I . , delovnih odnosih0 Zaradi sprememb j dodatnih uredb zakonskih predpisov, ! , se je tem moral prilagoditi pravilnik) ki vsebuje nekatere interne predpisel«, , Pravilnik je bil dan na vpogled in j razpravo kolektivu mesec dni ,nakar | ga je DS na 26 rednem zasedanju dokončno sprejel, 2» Predlog popravka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, katerega je predla' gal ditektor tehničnega sektorja0 Naj podlagi zadnjih mesecev se je pokasaj la potreba po delni spremembi pravili nika o razdeljevanju osebnih dohodkov in sicer merila omenjenega pravilni| ka* po kriterijih izpolnjevanja mese' čnega plana proizvodnje« DS je ta j predlog obravnaval in sprejel slede! Že sklepe j j Popravek se sedaj v celoti glasi : j i Merilo za razdeljevanje osebnih dohojl kov po kriterijih izpolnjevanja me- i sečne/proizvodnje/ mesečnega plana j 4, proizvodnje, Osnova: i Za vsak procent povečanja ali zmanj-i šanja vrednosti mesečne proizvodnje i Podjetja ali enote podjetja na zapo-j slenega se za o,5 % poveča ali zmanjf-ša obračunska postavka na vseh delovj nih mestih, V enotah se ugotavlja l oddel. telov^orod, din lo5,ooo,- na zaposlenega smučarski oddela... " 145,ooo,- " zaposlenega kovinski obrat .... " 181,ooo,- " zaposlenega sedlarski obrat ... " 2ol,ooo,- " zaposlenega 3« Pod to točko se je obravnavala anali za osebnih dohodkov za prvo polletje 1961o Analiza je zajemala primerjavo podatkov s prvim polletjem 196o in so osebni dohodki v prvem polletju letos precej višji iz razloga,ker so se obračunavali po novem pravilni ku in merilih, ki jih pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov vsebu je o Med drugim je važna tudi ugoto vitev, da kljub povečanju osebnih dohodkov v prvem polletju 1961 za 24 % se struktura stroškov proizvod ne ni povečala, temveč celo znižala za o,7 %} kar je rezultat večje pro-duktivnostio Obravnavalo se je poročilo o HTZ službi za drugo tromesečje. Ugotovi lo so je, da so se nesreče v tem obdobju nekoliko zmanjšale, Bolovan-ja pri nesrečah so trajale le nekoli ko dni, kar je verjetno pripisati novemu načinu nagrajevanja pri delu. Obravnavali so s« posamezni primeri nekaterih delavcev, ki mnogo boluje jo iz raznih razlogov. vrednost mesečne proizvodnje na za- | poslenega in vrednost obsog proizvod Delavski svet je med irugim sprejel ne enote, ; sklop, da se mora uvesti kontrola bolni Normativ« ; kov na domu* J0 povprečni mesečni obseg proizvod ! Nadalje se je obravnaval predlog HTZ ne po vrednosti din 53,ooo0ooo,- pri1 komisije, katera je;predlagala potrebne! Povprečno 45o zaposlenih v letu 1961' ukrepe za izboljšanje higijensko tehničnega varstva pri delu, — 3ta. 2A- rednem zasedanju DS z dne 21.9.61; se je razpr ^vl^ajo-o -sla.decih-.pravilni-1 kih : f 10 Predlog pravilnika o delitvi čistega* dohodka« I 2* Predlog pravilnika o delitvi osebne-j ga dohodka« I 3 o Predlog pravilnika o koriščanju psebl avtomobilov. I Ti pravilniki so na razpravi v kolektivu Zaželjeno je, da iz kolektiva pridejo 1 pripombe na te pravilnike, kakor tudi predlogi za spremembo istih,keir,*je pr.ed-l-videna na prihodnjem DS dokončna potrdi} te v, ! PROIZVODNI PLAN ZA LETO 1961 v višini j 644 milj din JE BIL IZVRŠEN ŽE 17 10 TL I I I ! I ^Delavski svet je tudi sprejel sklep* 4» se takoj nabavi za smučarski obrat 25 komadov kovinskih garderobnih omari« v, vrednosti din 835~aoo-,-. Za ostale potrebe sanitarij po obratih je DS zadolžil varnostnega tehnika, da iadela načrt ter predračun in ga predloži tehničnemu vodstvu« Na predlog tehničnega sektorja je DS obravnaval potrebe po novih strojih in sicer je treba nabaviti 8 kom strojev v vrednosti 4,442.ooo,- din, kar se bo plačalo iz sredstev za investicije« I V ELANU I KAKD SMO PRIČELI IN KAKD DELAMO DANES V februarju leta 1947 sem se odločil, i da se zaposlim kot mizar v takratni zadrugi "Elan" Begunje na Gor, Javil | sem se v persanalnem oddelku in vprašal1, če ma zaposlijo. Dobil se pritrdilen i odgovor, da lahko, če imam svoje orodje| ter ga takrat zadruga še ni imela in | tudi v trgovinah se je težko kupilo* Drugi dan sem nabasal v svojo aktovko ( orodje in se odpeljal s kolesom na de loj, • J Načrti telovadnega orodja so bili naj-I čkrat skicirani na ovijalnem papirjv| J Zaposlili so me v mizarskem oddelku« Ker ni bilo mnogo strojev na razpolago in še ti so bili stari in izrabljeni, smo mnogo dela vršili ročno« Spominjam se, da sera pričel delati visoke gredi in ročaje za konje. Zate artikle se je porabilo takrat mnogo časa« ve brez večjih tehničnih opisov, norm materiala in, časa izdelave0 Delalo se je z veliko voljo in uspehi niso izostali« Pričelo se je nabavljati) stroje, orodje in tudi novi tovarniški j objekti so se pričeli dograjevati, I Danes delati ni težko,ker so vse delo j vrši načrtno in ker ima tovarna dovolj I modernih strojev in naprav ter sposob | nih delavcev, ki skrbe za čimvečjo in I kvalitetnejšo proizvodnjo,, Poleg tega } je tudi mnogo več tovarniških objektov! in se more delo načrtno odvijati. Telovadnice in igrišča so bila po okupatorju uničena in nova Federativna j ljudska republika Jugoslavija je polagal la na fizkulturo velik poudarek« Potreb<| po telovadnem orodju so bile zelo velikd in smo morali s stroji in tudi brez (strojev proizvajati, orodje v večjih {količinah. ^ebruarja 1962 bo minilo 15 let, kar | sem pričel delati v Elanu. Po 15 letih J pa bo prišel tudi čas, ko se bom poslovil od tovarne, ker bom upokojen. Na kolektiv pa ne bom pozabil, ker me ' v nanj veže nešteto spominov0 Borštner Ferdo S'-~l !)• // ' - /J J''/A i. i ! ■//■ ■ ^ //V i- i* !! 6= ■// & Jarnostni tehnik'• Za3c .pj0 jan L,.... ? \ /» S < . • l V današnji številki bi pe dotaknil ; / Vr>*<> \ ^ samo obratnih nezgod v mesecu oktobru, ■ X\) katerih je- bilo v primerjavi z ostali-] < \ / mi mesecu v letu navječ. Tse te obrat-1 . ~~ ~ T 1 ~J.' v' _ ne nezgode so bile sicer lažjega znača| ■ a. y ja, vendar pa ne smemo iti preko dejstva krožni žagi. ▼a, da so bile od šestih nezgod kar j Izgubljenih 14 delovnih dni. tri na krožnih žagah ia je bila le j sreča, da ni bilo te«iU ,«ledio. Pavli* ta., delavka v TO, je d™ ,12.lo.61. jemala pozadi debelinskega Vse te nezgode nas ponovno opozarjajo,J stroja obdala« les. Ko ji je padel da smo pri delu še vedno premalo pazlj^komad na tla, ga je hotela in vi, saj se iz opisanih nezgod vidi, da T tem trenutku je padel i* stroja že ^ pojavljajo tudi tam, kjer jih naj- |naslednji obdelovale* ^ ji poškodoval manj pričakujemo. |PaleC leve roke* Obratne nezeode v masecu oktobra -Vzrok1 Pomanjkanje poklicnih izkušenj. Je še v bolniškem staležu. Š k r i b a Francka, zaposlena v telo| vadnem orodju lesnega obrata, je dne a u k o Ana, delavka v ®0, je dne j 2»1o.61. na dvojni krožni žagi razžagoji6.iQ.6i. jemala model pozadi debelin-j vala letve za sani. Pri iem delu je Igkega stroja. Delavka ni pazila in je 1 s palcem desne roke zadela ob rezilo j čbržala, roko na delovni mizi stroja, zat|> stroja. !ji je iz stroja prihajajoči model pri«l Vzrok; Nevaren način dela pri Pos3,38zn-f--tisni 1 levo roko ob delovno mizo strojaj Izgubljenih 14 delovnih dni j Vzrok: Nesmotaren način dela. j I Je še v bolniškem staležu. . i Plevnik Ljuba, delavka v razre I j zu l©sa je dne 4.1o.61. hotela z roko }q z m e c zaposlena v KD, je dne ] odstraniti komad lesa izpod zaščitnegaj28.io.6l. hotela preizkusiti na stroju dela širokolistne tračne žage in pri jza ^rugenje kovinskih robnikov ravnost tem zadela s prstancem in mezincem j ^ pravilnost brusilnega koluta, ^jena desne roke ob rezilo tračne žage. isodelavka je nevede pognala stroj v Vzrok; ^evaren način dela pri P0samezI1fobratovanje, pofikodovanki pa je priprlo! ku. |kazalec desne roke med brusilno ploščo j Izgubljenih 8 delovnih dni* iin njeno zaščito* • ! I # M i h o 1 i č Jože, zaposlen na krožni;Vzrok; Nesporazum med sodelavkama. žagi za koniČenje frizov v strojnem |Je §e T BolniSkem staležu. oddelku smučarskega obrata je dne 7.1o^ 61. delal na tem stroju. Pri tem ..................................... je kos odpadnega lesa tudi zašel med lujIiU V-ujJiiO aluLI TUl)X list krožne žage in mu istega vrglo j V A ii H O 8 '2 nazaj v palec leve roke. j Varoki Neprimerno st zaščitnega sredstva)...........................- ............ 'V| % Ul jv* rr.-r r i' 0 7 .0 Xi j IT xi JJ U o i' li I J o K li G A. o I JLj o i\. ii C U T A ’ £ L A H Mikič Alojz : večji pripravljenosti in sposobnosti j učinkovite obrambe pred požari« j Začetki naše požarnovarnostne službe j Vse večji razmah požarnovarnostne služb« : izhajajo iz leta 1948, Takrat je bila : na splošno je zahteval, da je takratni ;odb< ! ustanovljena prva desetina prostovolj- , odbor poslal tov, Ribnikar Franca v ; cev, ki je štela vsega 8 članov, ; Gasilsko šolo v Medvod* da si pri- * | Desetina je bila zelo slabo opremljena,; dobi potrebno znanje in ga prenese na j takratni požarno varnostni predpisi pa j ostale člane ddbora in gasilske čote. : so bili precej pomankljivi. Tako za tisti čas ne mpremo govoriti o kakšni j Podjetje se je iz leta v leto vedno ! bolj širilo in razvijalo, število za- i poslenih s) je stalno večalo, .požarno— | varnostni predpisi so bili vedno bolj : j 12, marca 1950 je v podjetju izbruhnil ; popolni in leta 1956 se je na pobudo ! i velik požar, ki je nastal v stari kurilj Kavčič Ivana in Mikič Alojza ustanovi- i ; nici. Uničil je skoraj vso zgradbo ' lo prostovoljno gasilsko društvo ELANf| . predvsem zgornji del in je bilo vprašan ki je štelo ob ustanovitvi 22 članov, : je, če se tovarno goloh obnovi. Škoda Omeniti moram, da smo poleg velikega I je bila velika, Le hitri intervenciji ; požara i* leta 195o, imeli v tem j takratnega vodstva podjetja je uspelo j obdobju več manjših požarov, ki so bilii ; v izredno kratkem Času obnoviti in ; zaradi budnosti in sposobnosti naših j nadaljevati razvojni pot tovarne* j gasilcev in samih članov kolektiva v | j kali zatrti, j Pri gašenju omenjenega požara je sodelo; >\ . (Dalje prihodnjič) ! I valo 8 gasilskih enot iz Begunj in okolji j ce skupno s 133 gasilci in z znatno I pomočjo takratnih gojencev šole Narodne; : milice iz Begunj, Vsi ti in člani kole-! ! ktiva, ki so bili prisotni, so se ; požrtvovalno borili pri reševanju stro-i I jev, naprav in-raznega Hateriala ter j delno omejili škodo, i j Ta požar je dal pobudo in zahtevo po j I ustanovitvi gasilske čete, ki bi skrbe-jla za požarno varnost v podjetju. Tako j I se je na predlog uprave podjetja še istega leta ustanovilo prostovoljno j gasilsko četo in se uvedla gasilska idežurna šlužba v podjetju, Z ustanovitvi jo gasilske četa in uvedbo dežurne služi ;be, je bil-formiran odbor, kateri je ■ I skrbel za delo in razvoj takratne čete.i ; Člani ustanovnega odbora so bili t J Vrečko Liaks* Kavčič Ivan, Ribnikar I 1 Franc, Hribar Franc in Finžgar Rudolf« ; j Četa je štela 14 članov^od katerih [ : jih je še danes nekaj v našem društvu, i i J * 1A 'v j •— [ I jim pravočasno Kako si pomagajo, če ne dobavimo " uskočnice " (cerade) (športnega orodja ELAN jih Begunje Delavci iz našega okoliša so danes zaposleni v podjetjih domala po coli „_T_ Gorenjski. Hitri in Številni prevozi i'V celem okraju igranj je torej že 15. , z vlaki, predvsem pa z avtobusi danes ;Lepo število, kaj ne! Vse te podatke pa Opravljajo v večji meri lokalizacijo ;zbira sekcija za tovarniški tisk pri delovne sile. Seveda strmi vsak dela— j Društvu novinarjev olovenije* Vec za tem da stanuje čim bližje : Uredništvo j P° Bled in še kam drugam* , prinašajo na svoje domovo tovar-j niška glasila od tistih podjetij, ki ] jih izdajajo. Poznali smo jih, pred- j vsem iz večjih podjetij. Vendar točne-| 8a pregleda o to® t katerem kolektivu i izhaja lastni časopis, do danes ni Mio. j S 1 uredništvo "PLANIKE"tovarne obutve Planika lkranj( nam je pred krat j posredovalo celoten pregled vseh | lzdajateljev. Poglejmo jih: j - E L E Z A E - Železarna Jesenice I S A V a - Ind.gum, izdelkov Sava Kranjj inpor«ativot L I T "I BI"- ‘».laiiTiU U J. u x * Industrija bombažnih izdelkov IBI Kranj PL A i LIST- Mlekarna NI K A - Inaustrija obutve Planika Kranj, kRanjski teksti le c-^ekstilindus Kranj Pekarski Kranj j ^LAS ILO - Almira Radovljica j | V X N 0 - Industrija suknenih izd* j ^ukno Zapuže I ^ E I G A - tovarna Verig ^esce 1 K } G L A V 3 XI L E S - Lip Bleč| NAŠ 'LIST - Tovarna čevljev | Peko Tržič iRŽTRTri TEKSTILEC- bombažna predilnica Tržič 1sKRINA SKUPNOST - Iskra iCran^j J S KR A - Iskra ICranj i NAŠa SMUČINA - Tovarna rt ti .HHl UIHmI)«' 00 V L Spored, od 15»KI. - 15* XII. 16* XI* ob 2o MUHI LIK1* amer* 18* XI* 19* XI* barvni pustolovski vdstavision, ob 2oh - isti film ob IB - isti film --------------------- I- ob lo - matineja istega filmiji j 17* XI. ob 2oh - PUSTOLOVŠČINE NASRADINA sovjetski barvni I EKSKURZIJA V AVSTRIJO ŠVICO IN ITALIJO ' Stanko Mulej "DRUŠTVO INLINIRJEV IN TEHNIKOV" (DIT) Dolina, ki je ledeniškega izvora, se I JEJSTROKDVN* ORGANIZACIJA,KI ZDRUŽUJE ;vztrajno dviga in vodi Sproti osrčju iNŽIiCRJS IN TEHNIKE POSAMEZNE PANOGE, Visokih Tur, Po strminah na obeh stra-TAICO IiiAliiO TUDI DIT " THIGLAVSKA. .neh doline so postavljena gospodarska ! SEKCIJA" S SEDEŽEM NA BLEDU, Id ZDKUŽJ-poslopja gorskih lene tov 0 Velik napis JE STROKOVNJAKE G0ZDRA2TVA IN IESNE 'nas opozori, da vozimo proti cesti prek? INDUSTRIJE NA TEM OBUCCJU- IfcivIEN TEH Visokih Turp HeiLigenblut, z nadmorsko ivišino 1404 m je zadnje naselje pred | :vzponom ceste0 Ta kraj je že na prvi ^pogled turističnega značaja. 0 tem | :priČ£*?o štovilni sodobni hoteli na str-! if STROKOVNIH ZDRUŽENJ JE, DA V OBLIKI STROKOVNIH PREDAVANJ, SEMINARJEV, EKSKURZIJ, I.T.D, NUDI OVOmi ČLANOM STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE! « SESTAVNI DEL TEGA PROGRA;*^ JE uILa TUTi EKSKURZjim^m pobočju* Poleg turizma pa se prebi—; JA PO AVSTRIJI, ŠVICI, ITALIJI KATERO ŽELIM OPISATI V NEKAJ NADALJEVANJE, jvalci okvorjajo tudi z živinorejo. Kot I iposebuest tega kraja bi omenil kozolce ! ipostavljene po strmih senožetih. Kbzol-I jci se cd naših gorenjskih razlikujejo v j toliko, da so krajši in brez strehe. Splošno’ zanimanje nam je vzbudila tudi 1 " TRIGLA.VS.ui. SEKDIJA"priredil strckovnoposebna ženska narodna noša. Zanimivo ekskurzijo po Avstriji,Švici in ^talijij je, da se je ta posebnost v tem kraju I Med ostalimi smo se ekskurzije udeleži-johranila do danes v vsakdanji noši. li tudi štirje predstavniki uašega podjetja. Seznaniti želimo člane našega) Po plačilu cestne takse nas je avtobus! V dneh od 1.-8. lo. 1S61 je DIT kolektiva s posebnostmi in zanimivostmi krajev in mest kjer smo potovali, po številnih zavojih priprljal strmo navzgor0 Uživali smo lep razgled v dolino in po strmih, ter zasneženih Tihoviha Blizu gozdne meje, ki jo tukajj j Na nedeljo 1. lo. t.l0 smo v ranih • I w v r -- u ' : urah, z avtobusom pod tehničnim v bilo začeti z razmišljanjem in razi-l skavami naših navad, potreb in vsako| dnevnih opravil gospodinje. Iz teh I analiz, pa se je pokazala idealna slika vzornega stanovanja. K uvodnim besedam naše stalne rubri-! ke " Naš dom ", v kateri bi vam pomagali z nasveti pri urejanju vaših stanovanj, bi dodali še naslednje: j Toplina in počitek, ki ga naš delaved uživa v lepem čistem in udobnem, pa J če prav skromnem domu, prav gotovo I tudi vpliva na njegovo zadovoljstvo j posredno tudi na storilnost in var« I no st v tovarni I KER IMA VSAK NAŠ BRaLEC RAZLIČNE P0W j TREBE IN MOŽNOSTI SMO PRIPRAVLJENI VSAKEMU POSEBAJ ODGOVORITI Z NASVETOM NA POSLANO VPRAŠANJE „ VPRAŠANJA SO LAHKO N. PR„: KAKO RAZMESTITI BIVALNE PROSTORE, KAKO POPLESKATI, ! KAKŠNA TU SO PRAKTIČNA V KUHINJAH, | KATERI GOSPODINJSKI STROJ SE PRIPORO-1 ČA itd. itd,...„ VPRAŠANJA DAJTE PISMENO Z EVENTUEL. SKICAMI IN MERAMI UREDNIKU " NAŠE m Lončena peč; Veliko zavisi od veličine I sobe n.pr. za 1 nr* prostora se -računa ; 1 lončena ploščica velikosti 24x24 cm. : Nizke peči so boljše,od visokih peči', J vendar zavzamejo več prostora. Dobre | strani so v tem, da se sora’zmerno hi- j 'tro segreje, daje prijetno toploto * j pravilne vlažnosti. V sebi zadrži -akumlira toploto ( posebno, če imamo vratca hermetično zaprta ). Če je pravilno izvedena je tudi sorazmerno \ ekonomična. Kot gorivo pa se priporoča-f jo le trda drva. ( Premog, žaganje, j smrekovina pa povzroča močahsoj). Cena take peči se suče od 23.ooo, -do 4o.OOO din. Cufer Andrej mesto halo BLto,ihalO kličemo bled TAKO JE NA TEM TURNIRJU ZASLUŽENO ZASEDEL I, ŠESTO BIVŠI SVETOVNI PRVAK MIHAIL TALJ ! Prestrl Jože j^k, Priimek! 1« GLIGORld 2i DONNER 3. PARMA 4. DARGA 5. BISGUIER 6.. GERMEK 7. PACHMAN 8. PORTI3CH 9. NAJDORF IVKDV TAU OLAFSSON GELLER 14. MATANOVIČ 15. BERTOK 16. dr.TRIFUNOVIČ 17. UDOVČIČ 18. KERES 19. PSIROSJAN 20. FISCHER 10. 11. 12. 13. XI -XIII47, VIII 152,63! XI -XIII47,37i 5o,od 28,9^ 36,84 42, lej IX -X XIX XVII XV- XVI XI -XIII47,37 XV -XVI j42, lej I j 76,31 XI7 144.74 VI -VII155,26 IX -X :5o,ocj XVIII 34,21 VI -VII XX III -v III -v II 71,o3 """" * ....................................................... V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH BOMO ŠIRŠE OBRAVNAVALI ŠPORTNE DOGODKE V RUBRIKI, n JO BO VODIL MENCINGER OTO . .!• ••''''"••MMIitMIHMIIIIMUlilUlMililMitinJillIrtlUltinUhllMIMMIlMlIHiHiMHIIIMtttOiMMitIHtMiillllMtilHIIHHtlllUHUUMlUUHHUHlIMUlHIIHrtlIMMHIHHliMJttHitJMUMIMIIilllilHIHlIlllinHilllMIlIlhitMttMitHmHttIlUiNtHmHiMii* »1111.* POZOR ! POZOR ! POZOR ! PO ZOR ! POZOR! ‘POZOR ! PO Z O E| Kupujte knjige založbe Mladinske knji ge v Ljubljani, Knjiga je naj lepše darilo za odrasle in mladino ! S knji go boš razveselil za Dedka Mraza otroke in odrasle pa tudi za druge 24 J praznike boš s knjigo razveselil svojcej I prijatelje itd. Za din 2.4oo,- se dobi I I 12 knjig- romanov pisanih od izbranih { I domačih in tujih pisateljev. Na razpolal I go in izbiro so tudi druge knjige. Na- * ročila sprejema KAVČIČ IVAN. ŠAHOVSKA PRIREDITEV OB 30- OBLETNICI TURNIRJA BLED 1931 JE ZASENČILA VSA DOSEDANJA. OD SVETOVNEGA PRVAKA ALJEHINA, KI JE SODELOVAL NA BLEJSKEM TURNIRJU LETA 1931 PA DO DANES, SE JE NA BLEDU ZVRSTILO ŽE MNOGO ŠAHOVSKIH VELIKANOV. NaGIIADNA oiatlVALNICA REŠITEV križanke iz prve štev. je pjrlsl© zelo malo. Vendar zaradi tega še ne igoremo trditi, da ned nami ni interesa za reševanje« Velika veci—• na prav gotovo rešuje, vendar ne t dostavlja rešitev ali pa morda nagrade ne vlečejo, . • Žreb je določil:' ■ ■ / 'Ji*&■ _ V ......................- 1 • nagrado 'Zupan Ivici. -v 'V* ' 2.' nagrado Miholič Avgustu • Za nagradno, Skrivalnieo so .sledeče nagrade- sj-.' 1, badminton reiket' 1 . • 2. din 300,r '! 4 . - r“ • * . ■ j /'O -.f ;7 >Jr A ^ }»y vtstuj:*.: **/ ■6 \ ‘“'•“ir* ■mr. y. j , -<"• i. vi t V- ‘1 f i t Vi • ;•' § h i i h f. \V],, v. f . Ns, i 'J -ki*' M f / 'N - .?>] K v .V % \\ i \- r u Vsestranska možna uporabnost naših lestev, 2**7 Aj l’-J A | U1 ‘ Ti p: ...I; ...al 0; »v. .T ” M-4.it. N j J L v. N o; H r n; Ji ©M ,;.Z|'^ t J E m ...vi Š ; R v . ..lit. P A .....jj. p T S J A... E... P n E I v V N«. .Al £ A.... .D ...V.. ii. N T. E V; ,.l: K. .J. O.V'/ &v E D V L io E Z X ...S.. .0 M . ..S R .Š^v ... ; T L v D L, ...i T ..C . z I t1"' ■ p A Im \\'y C I E a T ..E.. •i s 1 I. T • V J, O;;-*.-* K Li. Z T u E.. ...ii XI U kiti- E.v^"' . X«. ■ Q. ■v ;E ♦ i o L R. iv r 1».. II. L D i N II J :.l ...S.. D lAV «... i si p T A?.. A a/. • *'v ‘Iv ;h v. . .. lil *• "t ! •: : 1 V i"‘"" IZ «! * r ■ T :. i ' £ Lazar Tadej ItfAVlN ItSŠiiSViVm: • bkaČi kot figura konja pri šahu in j lahko boš pročital nekaj zanimivega o i naši tovarni ( 3 staviti ). i Prični pri *£ in nehaj pri V. Veuno j skočiš ni),pr e j od tara kjer si nehal« -cvadrat, Id si ga 2e uporabil ne pride več v poštev« I REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE št. 1 I VODORAVNOt 1-telovadnica* 12-Olimpik* 13—set| j 14-Vane, 19-ran, 2o-ao, 21-start, 23-nec, 27”avenija,3o-kot, 32-Anika, j 33-Jon, 34-dreta, 35-maser,16-anagraf,| 15-ikre j I NAVPIČNOj I 1 I I-tovarna, 2-Elan,3-lina,4-omega, 5-vp,6-ai,7-DK,8-n,9-Iskra,lo-Cerar, II-atentat,17-ro,18-fs,22-ti,24-Evar, ; 25-Cene,26-tj a,28-nit,29-Ika,3 o-ko s, J , 31-one, 33-ja HtILEfKK SELITVE V NOVE OBRATE Te dni se zaključujejo gradbena dela pri dokhnčni izgradnji proizvodne hale za smučarski obrat* Posamezni-oddelki so se že pričeli seliti in v bližnji bodočnosti predvidevamo, da se bodo preselili vsi oddelki^ Jcarno-takD^pe. "tudi . telovadno orodje v svoje prostore« • -j I Ker pa še niso dokončno izvršeni obračuni za letošnjo investicijo, se bomo j' celotnega poročila o tej graditvi, to je s stališča proizvodnje, kakor tudi ; s strani finančnih pokazateljev, dotaknili v posebnem prispevku v našem časopisu* j S to izgraditvijo pa seveda še niso rešeni vsi problemi, nadaljne izgradnje našega podjetja in to med prvimi predstoji vsekakor nujna rešitev garderob in saiiitarij v okviru podjetja. Znano je, da je to vprašanje v našem podjetju popolnoma nezadovoljivo rešeno in smo se zaradi tega zatekli k začasaf rešitvi^' to je, da se zadovoljimo za krajši čas z dosedaj obstoječimi prostori/ Pripomniti pa moramo, da šo že v teku razgovori s "Slovenijaprojektom", ki je projektiralo tudi izgradnjo celotnega'nagega podjetja, da se čimpreje pristopi k projektiranju centrairiih garderob in sanitarij, ki naj bi bile popolnoma na noyo zgrajene9 Sedaj se1 zbira .osnovni material o naših potrebah s katerim bomo seznanili projoktanteo' j Predvidevamo^' da bodo načrti gotovi db- nove gradbene sezone in nato bo delavski svet odločal y.okviru 'razpoložljivih skladov, kdaj in po kakšnem vrstnem redu naj se pristopi k investiranju* ■ " l ' ■ 1 >. ••V,«- ^ ' ’ O' • • ,v-n- V i. .: . . . . •i'.. ■; ■ . / -r:''-'./ . 26 -Ti