IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 7
ŠTEV. 2
FEBRUAR 1936
LETO XV
Kulturni apostolat
Dr. Fajdiga V.
H/aležni moramo biti svojemu nad-pastirju, da je ob uri obnovljenega katoliškega prosvetnega dela, z besedo „kulturni apostolat" jasno označil sredstva in namene katoliške prosvete. V dobi Kat. akcije, v kateri so katoliški laiki in posebno še njihove organizacije poklicane, da pomagajo izvrševati Cerkvi njene apostolske naloge, je dolžnost kulturnega apostolata prosvetne dejavnosti katoličanov dvakrat jasna in obvezna, Vendar ima človek včasih vtis, kot da z besedo »kulturni apostolat" ne vemo prav kaj začeti. Vsi čutimo, da mora kat. prosveta v novi dobi dati nekaj novega, mnogo bolj katoliškega in apostolskega, kako pa naj bi tako prosvetno delo bilo, nam ni jasno. Zato bi rad v naslednjem podal par misli o kulturnem apostolatu, kakršen je od Cerkve naložen naši prosveti.
Kdor misli, da je pravo in novo razmerje prosvete do Kat. akcije v tem, da prosveta sebi lastno delo pusti in spremeni v odseke KA, zamenjava dve povsem različni stvari. Koliko nam je to škodovalo, posebno kat. akciji, v nedavni preteklosti, je znano. Škoda je bila še posebej v tem, da so se zamenjala samo imena, drugo pa je ostalo. Prav tako bi grešil, kdor bi danes hotel spreminjati odseke prosvetnih društev v razne nabožne sekcije in jim nalagal
delo, ki spada v kat. akcijo, ne pa v kat. kulturno organizacijo. Zato je tudi nepravilno, če se zadovoljujemo v času kat. akcije samo s prosvetnim delom, pa četudi smo ga napravili bolj »pobožnega", ko vendar mora prosvetno delo izvrševati predvsem kulturni apostolat in zanj vzgojiti potrebne apostole, v pojem kat. akcije pa je združen ves apostolat, poleg kulturnega tudi kari-tativni, tiskovni, mladinski, stanovski, farni itd. Ko bo kat. akcija živa, bo morala skrbeti za delavce in živo delo v vseh omenjenih smereh, izmed katerih je kulturna samo ena, če tudi ena najvažnejših. Nikdar torej ne smemo več zamenjavati pojmov KA in kat. prosveta. Prosveta naj pod vrhovnim vodstvom KA vrši svoje naravno poslanstvo, t. j. po kulturi naj vodi ljudstvo k Bogu, skozi dvorane prosvetnih domov naj se dviguje človek k Cerkvi in Bogu.
Ako pa kdo misli, da ta kulturni apostolat že vrši s tem, da kateremukoli kulturnemu predavanju doda v začetku in na koncu molitev ali čitanje sv. pisma, se tako moti kot tisti, ki so mislili, da so širili kat. p ros veto že s tem, če so na vabila napisali: Kat. prosvetno društvo priredi ... Napačno bi pojmovalo kulturni apostolat vsako društvo, ki se oficielno udeležuje svoje društvene sv. maše, istočasno pa daje
gledališke in filmske predstave, ki so proti temeljnim načelom in duhu katolicizma. Enako pogreško o kulturnem apostolatu delajo vsi tisti prosvetni delavci, ki želijo prisotnosti duhovnika, da bi se njih delo lahko imenovalo pravilno katoliško; ali tisti, ki mislijo, da je šport postal katoliški, če nimajo nastopa med popoldansko službo božjo. Usodno bi se motili tudi vsi, ki bi trdili, da so pravilno usmerili prosveto h kulturnemu apostolatu s tem, če so iz prosvetnih organizacij izključili vse, ki niso praktični katoličani, ali jih vsaj odstranili z vodilnih mest. Vse te in podobne napake pričajo o nepravilnem pojmovanju kulturnega apostolata. To nepravilno pojmovanje pa sloni na ne-poznanju, ali recimo vsaj neupoštevanju glavnih načel o razmerju med religijo in kulturo in še posebej med katolicizmom in kulturo.
Ni moj namen tu podajati ta načela, katera naj nam poklicani strokovnjaki še in še podajajo in tolmačijo za vse panoge kulture. Splošno samo poudarimo, da zveza med vero in kulturo, t. j. med vero in znanostjo, umetnostjo, socialnim življenjem itd. ni samo zunanja in neorganična, ampak bistveno notranja in organična, tako zelo, da pravzaprav ni vidna in vendar vse obsega in v vsem versko-apostolsko deluje. Ni treba, da naši prosvetarji ovi-jejo rožni venec okrog prstov, če gredo v društvo, ampak njihova igra bodi taka, da človeka poboljša in ne kvari, njihova kulisa in obleka ne nasprotuje v ničemur božjim zapovedim. Ni treba predavati samo o cerkveni zgodovini, ampak podajanje vse zgodovine bodi dokaz, da vse vodi božja Previdnost, da je Bog začetek in konec vsega. Ni treba, da deklamirajo samo pobožne pesmi, če naj vršijo kulturni apostolat, ampak vsa umetnost, ki jo podajajo in s katero vzgajajo, naj bo taka, da po-
Abesinija, spisal dr. Vinko Šarabon, je zelo primerna knjižica, ki nudi zanimivo tvarino za predavanje v društvih o državi, za katere svobodo se bije sedaj odločilni boj. To knjižico posebno priporočamo društvom, da si jo nabavijo
vzroči ljubezen in odločitev za najvišjo Lepoto. Ni kulturni apostolat samo v tem, če govorim, kaj je Cerkev storila za znanost, ampak da pokažem, da je vsako iskanje in odkrivanje resnice istočasno približevanje najvišji Resnici. Ljudski oder je začel hvalevredno akcijo za poduhovljenje teatra, toda če misli, da je problem kulturnega apostolata odra rešen samo z duhovno, versko igro, je rešil problem samo polovičarsko. Ne samo verska igra vodi k Bogu, ampak vsaka umetnostna gledališka prireditev vodi k cilju. Zato mora kat. prosvetno gibanje svoje gledališko udej-stvovanje pregledati pod vidikom prave umetnosti, življenjske resničnosti in v tem že tudi apostolata. Podobno bo treba reformirati knjižnice, fantovske in dekliške večere itd. Posebno bi opozoril še na to, da je kultura zelo, zelo široko polje in bi prosveta pač nikdar ne smela priti v zadrego, kaj naj iz kulture podaja, še manj pa bi smela leto za letom podajati isto tvarino, vsa ostala kulturna področja pa bi bila zanemarjena.
Gotove bo morala prosvetna centrala dobiti si cel krog strokovnjakov za razne panoge kulture, ki bodo po strokovno zanesljivih podatkih sestavili tvarino za kulturno vzgojo našega naroda pod vidikom, da vsaka prava kultura mora voditi, četudi na še tako skrit in posreden način, k Bogu. Nobeno diletant-stvo tu ni na mestu, saj gre za eno najvažnejših zadev, za kulturno višino slovenskega naroda. Površnost in strah pred žrtvami ne sme biti razlog, da svoj narod kulturno slabo vzgajamo in včasih naravnost od Boga odvajamo. Ta površnost bi se mogla pozneje usodno maščevati. Vedno se namreč moramo zavedati, da je kulturni apostolat med najvažnejšimi apostolati v naši dobi. Le prav ga moramo razumeti in v tem smislu biti kar najbolj dejavni.
in na podlagi nje pripomorejo svojim članom do boljšega razumevanja sedanjih politično tudi za nas važnih dogodkov. Cena knjigi je Din 10 -—, dobi se v vseh naših knjigarnah, pa tudi pri Prosvetni zvezi.
Leta 1927. je prišla Prosvetna zveza prva izmed slovenskih organizacij, s programom materinskega dne. 25. marca istega leta je nad 100 društev na isti dan slavilo slovensko mater. Po vzgledu Prosvetne zveze so začele tudi druge organizacije prirejati slične dneve. Vendar more samo katoliška organizacija v pravi luči podati bistvo materinstva.
Najbolj primeren dan je 25. marec, ko je Marija naša nebeška mati postala mati. Zato naj se govorniki ob tem dnevu spomnijo na lepi zgled naše nebeške matere, ki je vedno še najmočnejša opora, pa najjasnejši zgled našim slovenskim materam. Kot druga taka točka govora naj bo podan življenjski lik slovenske matere, bodisi kmetskega ali delavskega stanu. Slovenska mati je še vedno ona luč, kakor jo imenuje dr. J. Krek, ki zgoreva zato, da sveti drugim, živi zato, da da življenje drugim.
Kot tretja misel naj se porabi tudi misel na našo skupno dmovino, ki je naša narodna mati, ki rabi zlasti v sedanjem času močne, nesebične ljubezni.
V naslednjem podajamo spored, kakor tudi tvarino za materinski dan, katerega mora prirediti vsako društvo. Porabi naj v ta namen zlasti dekliške krožke. Poleg nagovora in glasbenih točk naj obsega program sledeče:
1.	Pozdravljene mamice, zborna de-klamacija.
2.	Zlata mamica, mladinski igrokaz v 1 dejanju. Spisal Jakob Žvan.
3.	Božja mati.
4.	Slovenski materi.
5.	Brez matere.
6.	Mati tolažnica, dramatični prizor.
7.	Sirota, dramatični prizor.
8.	Materi, deklamacija.
Vse deklamacije in dramatične prizore je spesnil g. Gregorij Mali.
Pozdravljene mamice!
G. Mali
Skupina mladenk:
Pozdravljene, mamice zlate, pozdravljene, kličemo vam, ki srca ljubeča imate, v njih bisere hranite nam.
Ena: Življenje ste nam podarile, Druga: trosile nam cvetja dobrot, Vse: ljubiti Boga nas učile, k Mariji kazale nam pot.
Ena: V besedi domači ste pele pri zibelki pesmice nam, Druga: za nas ste molile, trpele, Vse: kako naj povrnemo vam?
Vse (počasi, slovesno):
Slovensko besedo ljubile, o matere, bomo vse dni, v njej Stvarnika zvesto slavile, dokler bo še v nas kaj moči.
Zlata mamica
Mladinski igrokaz v enem dejanju
Spisal: J. Žvan
Osebe:
Ana Trpinova, vdova
Jalka ) . , ,
Mirko $ nJena otroka
Stanko, sinček bogatega soseda Tratarja
Kata Želarjeva, gospa iz mesta.
Dogaja se v trgu Zabukovje. Čas: sedanji.
(Skromno, a snažno opremljena soba pri Trpinovih, Julka, Mirko in Stanko se igrajo šolo. Julka in Mirko [8 — 10 letna] sta učenca in sedita na pručici, Mirko ima čitanko na kolenih. Po sobi hodi gori in doli Stanko s kratko paličico v roki in si prizadeva, da bi se čim bolj vživel v vlogo učitelja.)
Mrko j (si nekaJ pošepetata). Stanko-. Otroci, mir! V šoli se ne sme šepetati I Če vaju še enkrat zalotim, bosta zaprta! — Mirko, zdaj pa pre-čitaj pesemco „Moji mamici" 1 Mirko (čita):
Moji mamici.
Mamica moja, iz tvojih oči ljubezen gori!
Mamica moja, tvoj blagi nasmehr odpušča vsak greh!
Mamica moja, presrečen sem jaz, kadar zagledam v tvoj se obraz!
Boga v nebesih ljubim zvesto, ti pa si moje na zemlji nebo.
Kdaj bom povrnil noči neprespane, ki si ljubeče prečula jih zame?
Kako naj poplačam skrbi ti moreče, s katerimi iščeš mi pota do sreče?
Najlepšo pač krono si zaslužila, ki s srčno krvjo si me ljubila.
Oj, mamica zlata, moje srce, hvaležno bo bilo vedno za te.
Stanko-. Prav dobro! Do prihodnjič, otroci, se morate naučiti pesemco na-pamet!
Julka: Jaz jo pa že znam. Mamici jo
bom povedala na materinski dan. Stanko: Samo pesemco ji boš povedala? To je malo. Jaz bom pa svoji
mamici dal na materinski dan svojo fotografijo v zlatem okvirju.
Mirko: Ne verjamem, če bo ta okvir res zlat. Najbrže bo iz rumene pločevine.
Stanko-. Iz pravega zlata bo, kaj ti veš! Papa ga bo kupil, saj je rekel. O, moja mamica pozna pravo zlato in bi slike z drugačnim okvirjem še ne marala ne.
Julka: Pri vas lahko, ko ste bogati. Mi pa smo revni in ne moremo. Če bi bil še očka živ, bi tudi mi več imeli. Oh, zakaj nam je umrl naš dobri očka! (Zajoka.)
Mirko-. Ne jokaj, Julka! Saj imava še vendar mamico, ki skrbi za naju!
Stanko: Zakaj pa vam je umrl očka?
Mirko: Bolan je bil.
Stanko: Moj papa je rekel, da je imel vaš očka jetiko. Zato je moral umreti. Ali imata vidva tudi jetiko?
Julka: Ni res, da jo je imel! Prehladil se je tako hudo, pa je umrl. Jetiko že ni imel.
Mirko: Ni je imel ne!
Stanko: Moj papa že ve, kar tiho bodita! Zakaj sta pa vidva tako bleda? Zato, ker sta jetična, da vesta!
Mirko (vstane in se moško postavi pred Stanka): Ti, veš, če boš tako govoril, ne smeš več k nam! Julka in jaz se že ne bova igrala s teboj!
Stanko: Saj me tudi ne bo! Sploh pa bi bil moj papa hud, če bi vedel, da hodim k vam.
Julka: Zakaj?
Stanko: Ker bi se tudi jaz lahko na-lezel jetike!
Mirko: Jetični kašljajo in morajo ležati. Midva pa ne kašljava. Leživa pa samo ponoči, drugače pa hodiva vsak dan v šolo in sva zdrava.
Julka: Pa tudi bleda nisva, veš!
Stanko-. Sta, sta! Bleda in suha sta, ker sta vedno lačna! Nikoli ne dobita kruha za v šolo! Jaz ga imam pa vsak dan, pa še s surovim maslom in marmelado namazanega.
Mirko: Pa sva midva z Julko vseeno imela boljše izpričevalo ko ti. In tudi gospod učitelj naju večkrat pohvali kakor tebe, čeprav ste bogati doma.
Stanko: Kaj me briga učitelj! Meni se ni treba učiti, saj ne bom delal v
isarni, kakor je moral vaš očka. Ko m velik, bom župan in gospod, a: Kdo pa bo delal mesto tebe? [aša mamica pravi, da mora vsakdo
, kdor hoče živetr. \ko: Tistim že ni treba, ki so bogati. Najamejo delavce in uradnike, ki delajo in dobivajo plačo. Vaš očka je bil pri nas knjigovodja in je dobival plačo.
\irko: jaz bi ne hotel biti knjigovodja, jnko: Zakaj ne? Pri meni bi bil lahko v službi.
\irko\ Pri tebi? Ne! Rajši za hlapca! Viko: Saj bom tudi hlapca potreboval, Zdaj imamo dva. Jaz bom imel tri. Julko bi vzel pa za deklo. vito: Morda postanem tudi jaz kdaj bogat. Julka bo za gospodinjo, mamici pa ne bo treba ničesar delati. Ti, Stanko, pa bi lahko prišel k meni za hlapca.
'nko (užaljeno): Le čakaj, to povem doma in ne boš več nosil mojih hlač! Berači bodo mene jemali za hlapca? Jaz sem Tratarjev in imamo lesno trgovino pa avto in dve hiši. Kaj pa imate vi? Berači, berači, berači! (4/ia (vstopi pri zadnjih Stankovih besedah, v roki ima košarico, v njej kruh, par jabolk in zavitek): Kaj pa počnete, otroci?
lika in Mirko (planeta k Ani in se je okleneta): Oj, mamica, mamica! ka: Pa Tratarjev Stanko tudi pri nas? Lepo, lepol Ali ste bili pridni? Iirko: Najprej smo se igrali šolo. tanko: Jaz sem bil učitelj. ulka: Midva z Mirkom pa učenca. Ana: Tako je prav, otroci. Ko bo Stanko [velik, bo v resnici lahko postal učitelj. Ali boš, Stanko? Stanko: Me ne veseli. Mirko: Pravi, da bo župan in gospod. laika: In da bova midva služila pri njem.
Ana (vzdihne): Vse je v božjih rokah, [ ljubi otroci! Človek obrača, Bog pa [ obrne, pravi pregovor. Le pomni, Stanko, da je bilo mnogo bogatih ' ljudi na svetu, ki so vse izgubili in so morali potem prositi pomoči pri tistih, ki so jih prej prezirali. Stanko (gleda trmasto na stran): Vaš Mirko bi ne imel kaj obleči, če bi
ne dobil pri nas moje ponošene obleke.
Ana: Stanko, ni prav, da nam očitaš revščino. Nismo sami krivi, da smo siromašni. Bodi hvaležen ljubemu Bogu, ki ti je dal premožne starše, da ti ni treba trpeti pomanjkanja kakor nam. (Si skrivaj obriše oči.)
Mirko (prime Ano za roko in ji ljubeče gleda v obraz): Mamica, ko bom velik, bom zaslužil veliko denarja in bom vsega tebi dajal. Hišo bomo kupili, še lepšo kakor jo imajo Tra-tarjevi. — (Stanku) Ti pa, Stanko, če hočeš, ti vrnem tvoje hlače!
Stanko (v zadregi): Kar imej jih! Maram za ponošene hlače! Imam novih dovolj. — K vam pa me ne bo več! (Naglo odide.)
Julka: Prav je, da je šel. Rekel je, da je naš očka zato umrl, ker je bil jetičen.
Mirko: In da sva tudi midva jetična. Pa z berači nas je zmerjal. (Zažuga za Stankom.) Mu že pokažem, kdo je jetičen!
Ana (objame vsakega z eno roko in ju pritisne k sebi): Ljuba otroka, ne smeta radi tega sovražiti Stanka! Trdosrčni ljudje so najbolj nesrečni tedaj, kadar jih Bog prisili, da morajo sami prositi usmiljenja. Kdo ve, če tudi Stanka ne čaka kaj takega? — No, pustimo zdaj to! Ali sta kaj lačna?
Julka-. Jaz sem že mamica! Hudo sem lačna! (Poželjivo gleda na košarico, ki jo je bila Ana postavila na mizo.)
Mirko: Ali si kaj prinesla mamica?
Ana (jame prazniti košarico na mizo. Nato odlomi vsakemu kos kruha in jima da po eno jabolko.): Tu imata, sirotici moji! To je vajino kosilo! Trgovka mi ni plačala pletenih jopic, zato nisem mogla kupiti ničesar, da bi vama skuhala. (Vzame iz zavitka skoro dovršeno pleteno srajčko, se vsede in začne plesti.) Ko bo to-le gotovo, bosta odnesla v trgovino in prinesla denar. Potem bo za večerjo že kaj drugega.
Julka: Zakaj pa še ti ne ješ, mamica? Ali nisi lačna?
Ana: Nisem. Jaz sem že jedla. Kar jejta, pa pazita, da ne bosta dro-
bila po tleh! Kruhek je velik dar božji.
Mirko: Mamica!
Ana-. Kaj bi rad Mirček?
Mirko: Saj nisi ničesar jedla. Jaz tudi ne bom, če ti nočeš! (Položi kruh na mizo.)
Julka: In jaz tudi ne! (Položi kos zraven Mirkovega.)
Ana (si spet skrivaj obriše solze in se posili nasmehne): Pozneje bom jedla, zdaj ne utegnem. Moram dovršiti srajčko, ker se mudi. Kar vzemita in pojejta.
Julka in Mirko (vzameta vsak' svoj kos in jesta dalje).
Mirko: Tako sladak je ta-le kruhek! Mamica, kje si ga pa dobila?
Ana-. Na vero sem ga vzela pri peku. Jabolka pa mi je dala Smukova teta, ki vaju ima tako rada.
Mirko: Mamica!
Ana: No?
Mirko: Služit bi šel. K Smukovim za pastirja. Mleko bi nam dajali za to in še kaj.
Ana: Kam boš šel, revček, ko si še premajhen! Dokler imata mene, vama ne bo treba k tujim ljudem.
Mirko: Zakaj se pa potem tolikrat jokaš, mamica?
Ana: I, saj se ne!
Julka: Sinoči si se že, mamica! Gledala sem te izpod odeje. Mislila si, da spim, pa nisem. Prste si ogledovala in jokala si se.
Mirko: Ali te hudo bole prsti, mamica? Podnevi in ponoči pleteš. Gotovo te bole.
Ana: Ne, ne! Kaj bi me boleli! Saj ni težko plesti!
Julka: Pa zakaj si se jokala?
Ana: Spomnila sem se na vajinega rajnega očka, pa mi je postalo hudo.
Mirko: Če bi bil očka živ, bi tebi ne bilo treba ponoči delati. Potrpi, mamica, saj bom kmalu velik!
Julka: Mirko, pomagajva mamici! Drži „štreno", jaz pa bom zvijala klobko. Mamica, daj!
Ana (jima da štreno, ki si jo Mirko natakne na roki, Julka pa začne navijati klobko): Staže pridna! Kaj pa naloge sta že napravila?
Mirko: Jaz že, Julka je pa za jutri nima.
Ana: Ljuba otroka moja, seliti se bomo morali.
Mirko I . „ ,
Julka S Kam? ZakaJ?
Ana: Gospodar terja najemnino. Dva meseca nisem mogla plačati. Zdaj nam je odpovedal stanovanje. Če se nas Bog ne usmili, ne vem kaj bol
Mirko: Dva zajčka imam mamica. Pro-dajmo jih, pa boš plačala stanovanje!
Ana: Zajčka si dobil od Korenovega Jurka za god, zato bi ne bilo lepo, če bi ju prodal. In kar bi dobil zanja, bi ne zadostovalo za najemnino. Poskusila bom še enkrat preprositi gospodarja.
Julka: Joj, mamica, zakaj moramo biti taki siromaki?
Ana: Božja volja je taka, Julka! Zato se ne smemo pritoževati, ampak samo prositi ljubega Boga, da bi nam pomagal. Bog je neskončno dober in usmiljen. On pozna našo bedo in nas ne bo zapustil, če zaupamo vanj. Samo pridna morata biti in pa moliti, pa nam bo že na kak način preložil križe in težave.
Julka (spusti klobko na tla in burno objame Ano): Mamica, zlata mamica moja, vedno te bom ubogala in prosila ljubega Boga zate.
Mirko (pobere klobko in jo s štreno vred položi na mizo. Nato pride tudi on k Ani in se ljubeče stisne k njej).
Ana (boža oba): Edina moja sreča sta vidva, siroti moji! Vse moje na tem svetu! — — — (Ju nežno odrine.) Tako, zdaj je srajčka gotova. (Vstane in zavije srajčko v papir.) Nesita v trgovino in dajta gospej. Recita, da jo prosim, naj plača vsaj nekaj na račun od prejšnjega tedna. Če dobita denar, pazita, da kaj ne izgubita. Na, Mirko, ti nesi zavitek, Julka pa naj gre s teboj. Pojdita!
Julka: Bova hitro nazaj, mamica!
Mirko: Zdaj imaš čas in moraš jesti, veš! — Pojdi, Julka! (Prime Julko za roko in odide z njo z odra.)
Ana (pospravlja predmete, ki so jih otroci razvlekli po sobi, v kraj. Tako
obstoji pred omarico, na kateri stoji v majhnem okvirju slika njenega pokojnega moža, jo vzame v roko in se zagleda vanjo): Ah, Andrej, prekmalu si nas'moral zapustiti! Kako srečno smo živeli, dokler si bil med nami! Toda božja volja je bila, da si nas moral zapustiti. — Ti veš, da moram veliko trpeti in skrbeti za otroka. Nabrekli so moji prsti od neprestanega šivanja in pletenja. Oči me pečejo, ko moram pozno v noč delati, da preskrbim otrokoma kruha. — Veliko preizkušnjo mi je poslal Bog, toda upam, da mi bo dal moči, da ne omagam. (Trkanje.)
Ana (postavi sliko na njeno mesto in se obrne proti vratom): Moj Bog, če le ne prihaja gospodar terjat najemnino! — Noter!
Kata (štiridesetletna, elegantna dama): Dober dan! -Ali ste vi gospa Trpinova?
Ana\ Da, gospa! Jaz sem vdova Trpinova.
Kata (ji ponudi roko): Potem sem prav prišla. Jaz sem Kata Želarjeva, vdova po industrijcu Karlu Želarju.
Ana: Drago, mi je gospa! Prosim, vse-dite se! (Ponudi stol.) S čim pa naj bi vam smela postreči ?
Kata (se vsede): Še nikoli se nisva videli, pa morda niti ne slutite, da sva si takorekoč v sorodu.
Ana (iznenadena): Me dve v sorodu? Zelo ste me iznenadili, gospa! Toda, ne vem na kak način...
Kata: Moj pokojni mož, ki smo ga pokopali pred tremi meseci, in pa vaš rajni sta bila bratranca. Ali vam ni nikoli ničesar pravil o tem?
Ana: Da, da, zdaj se spominjam! Nekoč mi je rajni Andrej nekaj pravil o nekem bogatem sorodniku s tem imenom, ampak ...
Kata: Da, da! Vem, da vaš mož ni rad govoril o njem. Bila sta sprta zastran neke dediščine. V Ameriki sta imela bogatega strica, ki jima je zapustil precejšnjo vsoto denarja. Moj pokojni se je priglasil kot edini živeči sorodnik in je podedoval tudi del
zapuščine, ki je pripadala vašemu možu. Vam ni pravil tega?
Ana: Da, tako nekako je pripovedoval. Pozneje pa nisva nikoli o tem govorila, ker je bilo itak vse prepozno. Moj mož je pozabil na tisto dediščino.
Kata: Toda moj pokojni ni pozabil. V oporoki je naročil, naj se porabi del najinega premoženja za šolanje in doto vajinima otrokoma. Nama Bog ni dal otrok, a drugih sorodnikov tudi nimava. Zato sem prišla, da se o tej stvari pogovoriva.
Ana (prime Kato za roko. Razburjeno): Gospa, ali sanjam?
Kata: Recite mi kar svakinja! Zelo sem srečna, da bo poravnana krivica, ki jo je storil moj pokojni vašemu možu, pa tudi vam in vajinima otrokoma. Kako pa živite?
Ana (vzdihne): Težko preživljam sebe in otroka. Moj edini zaslužek je v tem, da šivam in pletem perilo za neko tukajšnjo trgovko. Časi so slabi, trgovka težko spravi blago v prodaj, a meni plača za delo tako malo, da dostikrat še za hrano nimamo.
Kata: Kje pa sta otroka? (se ozre okoli sebe).
Ana: Vsak hip se morata vrniti. Poslala sem ju v trgovino z dogotovljeno srajčko, ki jo trgovka nujno potrebuje.
Kata: Mislim, da bi bilo najbolje, da bi šla otroka z menoj v mesto. Stanovala bi pri meni. Skrbela bom za nju kakor mati.
Ana (se ustraši): Ah, gospa svakinja, na to pa ne bi mogla nikakor pristati. Otroka sta moja edina uteha in sreča. Preveč jih ljubim, da bi mogla živeti brez njiju.
Kata: Če ju ljubite, tedaj jima boste gotovo privoščili boljše življenje kot ga imate sedaj. Pri meni ne bosta trpela pomanjkanja.
Ana: Ne, ne! Rajši se odpovem dediščini, kakor otrokoma. Bo že Bog poskrbel za nas.
Kata: Ali vam bodočnost vaših otrok ni prav nič pri srcu?
Ana: Zadnjo kapljo krvi bi dala za svoja otroka.
Kata: Saj ju boste lahko obiskali, kadar vas bo volja. Sami se boste vendar laže preživeli ko z otrokoma. Pametni bodite. In tudi mladi ste še . . .
Ana: Živim samo za svoja otroka in samo smrt bi me mogla ločiti od njiju.
Kata: Prav, ljuba svakinja! To sem hotela vedeti od vas. Ne vem kai se pravi biti mati. Toda če bi mi bil Bog naklonil srečo materinstva, mislim, da bi ne mogla biti drugačna kakor ste vi. — Zdaj pa čujte še drugi del novice, ki vam jo prinašam! — Ali poznate razmere pri Tratarjevih?
Ana: Tratar je lesni trgovec in je bil moj rajni mož pri njem nameščen za knjigovodjo. Bogati ljudje so Tra-tarjevi.
Kata (skrivnostno): Mislite?
Ana: Dve hiši, avto . . .
Kata: Vedite, ljuba moja, da je samo še tisto Tratarjevo, kar ima na sebi.
Ana (začudeno): Moj Bog, ali je to mogoče?
Kata (vzame iz torbice neki papir): Preberite to-le! Moj pokojni je bil glavni upnik Tratarjev. Zdaj nas sodišče obvešča, da bo prihodnji teden javna dražba vsega Tratarjevega premoženja.
Ana: Sveti Bog, kdo bi kaj takega pričakoval!
Kata: Kot edina naslednica in dedinja svojega moža se bom v svojem imenu in v imenu vaših otrok udeležila dražbe. Enonadstropno hišo, v kateri stanujejo sedaj Tratarjevi in pa žago bom zahtevala za pokritje dolga. Hiša in žaga bosta nato takoj prepisani na vajina otroka.
Ana (se prime za glavo): Moj Bog, saj nismo vredni tolike sreče! — Ah, kje neki sta otroka tako dolgo?
Mirko in Julka (vstopita ter boječe pogledujeta Kato).
Ana (plane k njima in ju burno pritisne k sebi): Mirček, Julči, ah, ljuba otroka moja, če bi vedela...
Mirko (žalostno): Trgovka je rekla, da bo drugi teden plačala.
Julka: zdaj ne bo nič večerje, mamica.
Ana: Poglejta to-le gospo, otroka! (ju vodi pred Kato). Lepo jo pozdravita
in roko ji dajta. To je vajina teta in dobrotnica.
Mirko in Julka (hočeta oba hkrati podati Kati roko): Klanjam se!
Kata (vsakega posebej objame in poljubi na čelo): Pozdravljena, ljuba moja otroka! Kako vama je pa ime?
Mirko: Jaz sem Mirko.
Julka: Jez pa Julka.
Kata: Torej Mirko in Julka, ali bi šla z menoj v mesto? Tam bosta imela vsega dovolj: lepo bosta oblečena, spančkala bosta v mehkih pernicah, jedla torte in imela veliko, veliko ' najlepših igrač. Pa v mestne šole bosta hodila in boš ti, Mirko, postal imeniten gospod, Julka pa lepa gospodična. No?
Mirko: Če pojde mamica tudi, bi že šel.
Julka: Jaz tudi, če bi šla mamica.
Kata (mežikne Ani): Mamica naj ostane kar tu v Zabukovju, ker mora šivati in plesti jopice za trgovko. Manj skrbi bo imela, če vaju ne bo doma.
Mirko in Julka (se okleneta Ane): Ne, ne! Kaj ne, da naju ne pustiš stran, mamica?
Ana: Ne, ne! Za nobeno ceno ne, otroka moja! Kaj bi vidva brez mamice, vin kaj bi mamica brez vaju!
Kata: Če je t2ko, potem pa ostanite vsi skupaj v Zabukovju. V kratkem se boste preselili v svojo hišo, jaz pa bom prišla večkrat pogledat k vam, če me boste marali.
Mirko in Julka (zineta in vprašujoče pogledujeta zdaj Ano zdaj Kato).
Ana: Mirček, ti boš bodoči gospodar pri Tratarju. Ljubi Bog ni pozabil na nas in nam je poslal dobro teto iz mesta, ki bo kupila Tratarjevo hišo in žago in oboje podarila vama, zato, ker sta pridna.
Mirko: Kaj pa Tratarjev Stanko ?
Julka: Za hlapca bo pri nas, če bo hotel.
Ana: Tratarjeve je doletela huda nesreča in jim tega ne smemo privoščiti. Bog bo tudi za njih poskrbel.
Kata: Vaju, otroka, pa bo Bog poplačal za ljubezen in hvaležnost, ki sta jo dolžna svoji mamici. Ostanita vedno taka, pa bosta srečno in dolgo živela.
Božja Mati
G. Mali
Devica v nazaretskem domu z Gospodom govori poslanec božji v rajskem soncu skrivnost ji sporoči: „Ti milos't našla si pri Bogu, da mati boš postala, po grehu ranjenemu rodu luč milosti prižgala.
Odrešenika boš rodila in mati boš njegova, vso zemljo Bogu posvetila vsa polna blagoslova."
Kar je poslanec ji govoril, se res je izvršilo, telo deviško, -- Bog je storil, Gospoda je nosilo.
Na sveto noč nebeško Dete, Marija, si rodila, iz svoje lilije nam bele svoj blagoslov razlila. Zato te kličemo, Marija, z imenom božja Mati, zato na veke si nam dražja ko zemeljski zakladi.
Slovenski materi!
G. Mali
Ena: Pesem radostna doni naj slovenski materi, ki nam je življenje dala, v srcih vere luč prižgala! Vse zato zapojmo ji:
Vse: Mati, Bog naj te živil
Ena: Mati, že ob zibelki pesmice nam pela si o slovenski domovini, polju, travnikih, planini.
Vse: Hčere ti pozdrav pojo: Varuje naj te nebo!
Ena: Cvetje naših mladih dni varovala skrbno si, blagoslov svoj nam delila, sreče biserov trosila.
Vse: „Bog naj, mati, te živi!" kličemo v pozdrav zdaj ti.
Ena: Z nami radost in gorje pilo tvoje je sreč, luč v mladosti si nam bila zvesto nas vse dni ljubila.
Vse: Vse ti kličemo zato: Naj povrne ti nebo!
Mali tolažnica
Dramatični prizor
(Pred hišo. V ozadju znamenje. Večerna zarja.)
Prva dekle (stoji pred znamenjem injoka).
Druga (pride na oder, se ji približa in govori):
Zakaj povej tako žaluješ, po kom pa vsa žalostna
vzdihuješ?
Prva (ozre se žalostno):
Po materi, ki je umrla, oči ji strašna smrt zaprla. Srce, ki tu me je ljubilo, se je od mene poslovilo. Minil je za me čas mladosti, ugasnil žarek mi radosti. Na grobu le, ki mater krije, mi še tolažbe lučka sije.
Druga (sočutno):
Ne jokaj! Tudi jaz žalujem, po svoji materi vzdihujem; o, tudi jaz sem že sirota, vsa žalostna so moja pota. Zato na grob te bom spremila, s teboj za mamico molila, ki mi umrla je v tujini in z njo vsi radostni spomini.
(Hočeta oditi.)
(V ozadju zažari. V žaru se prikaže Marija.)
Marija: Pozdravljeni, o hčerki moji, jaz mati sem ljubezni svoji, poslanka božje sem Dobrote, tolažim, ljubim vse sirote!
Prva dekle (prestrašena):
Gospa, povej, odkod prihajaš, da z grozo mi srce navdajaš? Prekrasna je postava tvoja, pred njo drhti beseda moja.
Druga: Mir vlivajo besede tvoje
v bridkost in žalost duše moje, nebeška tvoja je beseda; povej odkod gospa si sveta?
Marija: Jaz iz nebeške sem višave prišla na zemeljske dobrave, da mati vama bom v mladosti, delivka sreče in radosti.
Obe (poklekneta pred njo):
Marija, pred teboj klečiva, življenje tebi posvetiva, za mater teDe sva izbrali, srce in dušo v dar ti dali. V bridkosti naju ti tolaži v mladosti pota k Bogu kaži I
Bre2 matere
Solze so vrele mi z oči, ko sem ti klical: Z Bogom, mati! S teboj so v tihi grob odšli vsi moji zemeljski zakladi.
Srce po tebi krvavi; na svetu zame ni veselja, da bil bi tam, kjer zdaj si ti, le to je moja srčna želja.
Tako sem sam na svetu zdaj, odkar si ti me zapustila, na zemlji zdaj najdražji kraj mi, mati, tvoja je gomila.
Besede tvoje in solze so dragocena mi svetinja, v bolesti moje se srce hvaležno vsak dan te spominja.
Sirota
Dramatična slika
Pred vasjo — med drevjem. 1. prizor.
Zbor (mladenk nastopi, poje in raja):
Sestre, rajajmo v mladosti, čas najlepši nam žari, pojmo hvalnice v radosti v čast slovenski materi.
Kaj vesele bi ne pele? Mamica za nas skrbi, od Boga smo jo prejele, bodimo hvaležne ji.
Lepše ko prekrasne zvezde naših mamic so oči, v njih gore ljubezni zveste najkrasnejši biseri.
Rajski vrt so srca vaša, kjer doma dobrota je, v njih počiva sreča naša. — Bog vas živi mamice!
Prva (kaže na desno):
Glejte, tam nekdo prihaja. Druga: Mislim, da sirota je. Tretja: Strah pred nami jo navdaja. Četrta: Vsa od mraza trese se!
Prva: V svojo sredo povabimo to nesrečno deklico! Druga: S pesmijo razveselimo zdaj srce ji žalostno!
Vse: Pridi, deklica nesrečna, le nikar se nas ne boj, z nami bodi danes srečna, z nami mamicam zapoj!
2. prizor.
Sirota (v črni obleki pride na oder):
Rada z vami bi zapela, rada srečna vriskala, ko bi mama še živela, ki mlada v grob odšla.
Toda sama sem sirota, moja hrana so solze, žalostna so moja pota, brez tolažbe je srce.
Ve se same veselite, ker imate mamice, mene, prosim pa pustite, naj solze izlijem vse.
Vse (ponove eno ali dve kitici kakor v začetku).
Prva: Naj se razjasne ti lica, potolaži se srce, naša boš odslej sestrica, le obriši si solze.
Druga: Naše mamice ljubile, kakor hčerko bodo te, cvetja ti dobrot trosile, ker ti nimaš mamice.
Vse: Z nami se boš veselila, z nami pela, vriskala, vsak dan z nami kruh delila, ki ga reže mamica.
Sirota: Mamice, dobrote vaše naj povrne dobri Bog, ker ljubezen položile v srca svojih ste otrok!
Materi
Spomin na mater
Vsak večer mi v srcu lučka zažari, v njej zagledam mater, ki že v grobu spi.
Mati, ko v bolesti gledam tvoj obraz, zdi se mi, da vrača se najlepši čas. Zdi se mi, da usta tvoja govore
in deli ljubezen tvoje mi srce. Tiho — brez besede govorim s teboj, ti pa sočustvuješ in trpiš z menoj.
Prošnjo izročim ti za slovo tedaj, naj me Bog povabi k tebi v sveti raj.
Slovenska krščanska ženska zveza
Na občnem zboru Slov. krščanske ženske zveze dne 19. januarja t. 1. izvoljeni odbor se je sestavil: Predsednica Lebar Anica, podpredsednica Klemene Pepca, blagajničarka Srebot Mici, tajnica Golob Anica, odbornice: Oražem Emi, Rakovec Cirila, Vodeb Adolfina.
Sklepi občnega zbora.
1.	Stalni jugoslovanski odbor za ev-haristični kongres je sklenil, da se po vseh prosvetnih društvih in odsekih goji evharistična misel. Zato se osnuje v vsakem ženskem odseku ali društvu evharistični krožek, ki mora imeti vsaj 3 članice, ki se zavežejo, da bodo z besedo in zgledom vršile propagando za pogostno sv. obhajilo.
2.	Vsako društvo in odsek mora imeti duhovnega voditelja.
3.	Ker je za vse katoličane 25. marec že sam po sebi materinski dan, ker je začetek Marijinega božjega materinstva, naj vsa katoliška ženska društva praznujejo ta dan kot materinski dan.
4.	Novi odbor Ženske zveze naj stopi v stik s Krščansko šolo zaradi poglobitve krščanske vzgoje. V istem smislu tudi z organizacijo katoliškega uči-teljstva, Slomškovo družbo.
5.	Ker v dosedanjem programu ni bil dovolj upoštevan važen sestavni del našega ženstva, delavske žene in dekleta, predlaga občni zbor, da se Ženska zveza s posebno ljubeznijo posveti vzgojnemu in izobraževalnemu delu med njimi.
6.	Novi odbor naj vse potrebno ukrene, da se omogočijo gospodinjski tečaji, kakor jih je z velikim uspehom
prejšnja leta prirejala Slov. krščanska ženska zveza.
7.	Članarina za v zvezi včlanjena ženska društva in odseke, se določi na Din 25 — letno.
8.	Predlog Poselske zveze: Slov. krščan. žen. zveza naj predloge, ki jih je stavila Poselska zveza ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje za predstoječo izpremembo in uzakonitev poselskega reda, z vsemi močmi podpre.
•k
Varstvo In skrb za slovenska dekleta. Ženska društva in odseki naj posvečajo posebno pažnjo dekletom, za katera mislijo, da bodo šla od doma iskat službo. Dolžnost nas vseh je, da jim pomagamo, da jih ne pustimo z doma, dokler nimajo službo zagotov-
ljeno. Zato se naj v vsakem društvu in odseku določijo 2 ali 3 članice, ki bodo imele na skrbi, da dekletom, ki nameravajo z doma, z nasveti in navodili pomagajo. Podrobnejša navodila o tem varstvenem delu daje Društvo za varstvo deklet v Ljubljani, Masa-rykova c. 12.
Socialni tečaj. Od 10. sept. do do 20. dec. 1935 se je vršil v Ljubljani socialni tečaj za žene in dekleta, ki ga je priredila Katoliška akcija v Ljubljani. Vseh 60 predavanj, ki so bila na tem tečaju, bo izšlo in jih vsem odsekom in ženskim društvom toplo priporočamo. Podrobnejše poročilo o tečaju bo prinesla marčeva Vigred.
Članarina. Članarina za leto 1936, ki znaša Din 25 — naj društva in odseki pošljejo po priloženi položnici.
Razno
Stlški dnevi se bodo vršili 15. in 16. avgusta t. 1. Namen teh dni je verska obnova v smislu sklepov stalnega odbora za Evharistične kongrese v Jugoslaviji. Že sedaj naj društva mislijo kako bi se v čim večjem številu udeležila omenjene slavnosti, katera naj bo izraz žive vere našega naroda, vroče ljubezni do Evharistije in izraz slovenske stanovske zavesti. Podroben program bo v kratkem sledil.
Ciril Metodljski kongres se bo vršil sredi meseca julija na Velehradu. Ob 1050 letnici se spodobi, da Slovenci zopet poromamo na Velehrad, kamor bi dospeli 19. julija k slovesnemu zaključku kongresa. Padla je misel, da
bi nadaljevali pot na največjo slovansko Marijino božjo pot v Čenstohovo, nazaj grede bi se ustavili v Krakowu in si ogledali tudi Veličko, ter se vračali preko Dunaja v domovino. Nujno pa je, da priredi vsako društvo Ciril-Meto-dijsko akademijo, ako preje ne, na nedeljo v juliju, ko praznujemo god sv. bratov. Tudi Ljubljana bo primerno proslavila ta jubilej.
Stritarjeva proslava bo 5. julija 1936 deloma v Podsmreki, deloma v Velikih Laščah. Na prošnjo ondotnega pripravljalnega odbora sporočamo tem potom vsem prosvetnim društvom, da ta dan mislijo na omenjeno proslavo.
Vsebina: Kulturni apostolat. — Materinski dan. — Pozdravljene mamice. —Zlata mamica, igrokaz v 1 dejanju. — Božja Mati. — Slovenski materi. — Mati tolažnica. — Brez matere. — Sirota. — Materi. — Slov. krščanska ženska zveza. — Razno.