URN_NBN_SI_DOC-KSGARODT

ADAPTACIJA OSREDNJE KNJIŽNICE KOPER Jože A. Ho čev ar Skokoviti urbani in gospodarski razvoj Kopra je postavil pred njegove kulturn e institucije nove in povečane dolžnosti. Skladno z razvojem je m orala nekdanja Š tudijska knjižnica v K opru vse bolj na široko odpirati v rata bralcem , saj je tako rekoč iz dneva v dan naraščal pritisk študirajoče m ladine in tudi odraslih, ki ob delu izpopolnjujejo svoje znanje. Tako je knjižnica prerasla v Osred­ njo knjižnico Koper z ljudskim oddelkom v V erdijevi ulici in no­ vimi prostori v Semedeli. Poleg tega ima k ar 52 izposojevališč, ki jih obiskuje bibliobus; ta je začel delovati kot prvi v Sloveniji. Vse bolj pa je postajalo jasno, da bo treba v K opru rešiti osnovno vprašanje: tem eljito adaptirati prostore v študijskem od­ delku (prejšnja študijska knjižnica) na Trgu revolucije 1, da bi si tako ustvarili razm ere, kakršne terja novi koncept knjižničarstva na Slovenskem, po katerem naj bi knjigo čimbolj približali delov­ nem u človeku in občanu, po drugi stran i pa zavarovali kulturno bogastvo, ki ga imamo. Stavba je nam reč iz leta 1714 (nekoč last­ nina plem iške družine Bruti) in je močno dotrajana. V zimskih me­ secih ji grozi nevarnost, da se bo vžgala. Že leta 1972 je bil izdelan projekt za kom pletno adaptacijo te stavbe (projekt je izdelal Invest biro Koper); ker ni bilo nikoli dovolj sredstev za tak poseg, je zadeva obtičala v m rtvi točki. Iz nje se je zadeva prem aknila, ko so začele delovati k u lturne skup­ nosti, pri nas Obalna k u ltu rna skupnost, ki združuje sredstva treh obalnih občin. Tako se je v letošnjem letu (1977) nabralo v ta na­ men s soparticipacijo K ulturne skupnosti Slovenije nekaj nad 70 S mil. din, kar pa je po predračunu, ki znaša desetkrat več, le kapljica v m orje. P rav zato je osrednja knjižnica zaprosila za pomoč banko in, seveda, organizacije združenega dela. Z zbranim i sredstvi bo mogoče začeti z adaptacijskim i deli, in sicer postopoma, fazo za fazo, k ajti n aen krat akcija ne bi bila praktično izvedljiva. Treba je nam reč prem eščati obsežne sklade knjig in drugega m ate­ riala, iskati zanje deponijo in podobno.